GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI LIST 2A GOZDARSTVO LETNIK XI 1953 LJUBLJANA IZDALO DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN I^ESNE INDUSTRIJE LES Uredil ING. MIRAN BRINAE ob Söddovanjii urcditiŠkega odbora^ ING. VLADISLAV BELTR.A.M, ING. ALOJZIJ FUNKL, ING. IVAN KLEMENČIC, ING. FRANJO SGEEM, DR. ING, RUDOLF PIPAN, DR. MAKS WRABEE Natisnila: Blasnikova tiskarna v Ljubljani KAZAJLO Gojenje gozdov Sinu Nekaj misli o pogozdovanju v Sloveniji, Jcan Potirtei (Nancy) . . 6 Apnenjc v gozdarstvu, PaveJ Žemljic in Jože BariS ^ , , . . 12 Jelov podmladek, Jože Tuxk............................l5 Nad dvesto petdeset let je rastla, Venfeslav Štraus............17 Novo orodje za čiEcenje gozdnih nasadov in jnladja, Alojz M u Š i č . 76 VnaSanje jcikc v degradirane gozdove, Jože Kenk..............79 Ravnaojc s sečnimi odpadki v gozdu z biološkega vidika, dr. Maks W r a b e r...................104 Izkušnje z vnaSanjcm iglavcev v PiSeške bukove gozdove, Marko Novak............................no Vpliv požara na semenitev bukve, Jo?.e C^rnoga.......iSl VcEjo pozornost gojenju topolo-v, ing^ Vladislav B c 11 r a m .... 129 Kakšna rastiSCa ustre2ajo topolom, ing. Miran Brinar.....134 Prirodna izmena drevesnih vrst, ing. Vladislav Bel tram , . . . 139 Se o jelovem pomladku, Viljem Kindler......* . , . 14,3 Gojenje ali zatiranje smreke, Jože RajSp ]46 Omejitev steljarjenja je eden temeljnih pogojev za povečanje gozdne proizvodnje, ing. Martin Cokl . . n . . .......174 Saditev smrekovih sadik in rdcSa gniloba, prof, ing. Jože Š I a n d e r , 178 Močenje macesnovega semena pred setvijo, ing. Vladislav B e 11 r a m 200 KakSni naj bodo naši kraški gozdovi, ing. Stani.siav C ve k . , . . 295 Varstvo gozdov Kako zavarujemo les pred žuželkami, prof. ing. Jože Slander . . . ß5 Ne lovna debla — temveč lovna drevesa, prof. dr. Žcljko Kovačevic 71 Skoda po pozni pomladanski slani, Venčcslav Straus , , . . , , 78 Od kod rdeča gniloba smreke, ing, Vladislav Bel t ram . , . . 146 Pozna pomladanska slana na Trnovski planoti, ing. Vitomi,r Miku [ctiČ .................314 Urejanje gozdov Krogi kot primerjalne površine za izmero se.stojev, ing. Drago Ka j f ež 97 Ali -nam na^i prebiralni gozdovi zagotavljajo trajnost v gozdni .proizvodnji, ing. Martin Cokl 240 Izmera sestojev po Bitterlichovi metodi, ing. Franjo Sgerm .... 304 i'^koriscanje gozdov Strun 2) 50 115 133 Zobati ccpin, ing. Franjo Sgerm............ Zlaganje vejevja na kupe ali razmetavanje po poseki, ing, Saša Blei weis in ing. Jože Slander........... Smotrno izkorilcanjc drobncg'a smrekovega lesa, Anton K r i ž i ä n i k SO Spravilo lesa v alpskih predelih, «Motormuiin — avstrijski gozdni traktor, ing. Vladislav Beltram......... Topolov les — surovina za celulozo in lesovino, "Viktor Senica Vloga steklarn pri izkoriščanju gozdov na nekdanjem Kranjskem, dr. Vlado VaUnČič...............185 Izvedenec FAO o gozdni transportni mreži, prof, ing. Ivan Kleinenčič 317 Ekonomika O finančni rentabilnosti gozdnega gospodarstva, dr. ing. Rudolf Pipan 41 Iz ekonomike smolarjenja, dr, Lojze Kiauta.........289 Razno 1 2 18 J13 129 16J 196 ' Ob desetletnici našega lista. Upravni odbor DIT gozdarstva in lesne industrije LRS................. ' Razvoj Gozdarskega vestnika, prof. ing. Stanislav S o t o s e k . . . Shranjevanje in predelava plodov domačega kostanja, ing. Marjan Sehenik ........... Principi gozdarske politike, FAO............ Slava umrlemu tfirvarišu Borisu Kidriču - Petru ........ Ureditev paSe je temelj obnove razdejanih ali močno -ogroženih gorskih gosdov, ing. Jože Miklavžič........... Možnosti za pridelovanje krme v Sloveniji, ing. Miran Brin ar , Razmejitev gozdnih in kmetijskih povräin, ing, Valentin BenediEič 199 Paäa in stelja v naši živalski proizvodnji, ing. Valentn Petkov šek 204 Gozdna paSa na Gorenj.skem, ing. Jurij Hočevar.......207 O delu Zveze gozdnih gospodarstev in podjetij gozdarstva, Leopold Pogačnik ..................210 Impregnacija blaga za dežne plaSČe, ing. Vladislav Beltram . -. . 215 Konferenca gozdarskih in lesnoindustrijskih institutov FLRJ, ing. Miran B r i n a r ............258 Nekaj spominov na Rafaela Bumika, ing. Bogoslav Žagar . , . 2G4 Naloge gozdarstva v Suhi krajini, ing. Miran Brinar.....278 Iz zgodovine našega gozdarstva r Kmetijska družba in njen pomen za gozdarstvo, ing. Anton S 1 v i c . 82 Nekaj o zgodovini Trnovskega gozda, ing. Vitornir Miknletič . 147 Priznanje slovenskemu gozdarju, prof. ing. Franjo Sevnik . , . . 150 Nekaj podatkov iz starih gospodarskih načrtov za kočevske gozdove, ing. Anton Si v i C.............. .217 Josip Ressel kot gozdar in izumitelj, prof. dr. Vladimir M ti r k o . . . 225 Predpisi SiroTJ 22 Uredba o spremembah in dopolnhvah uredbe o omejitvi paSe koz , Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o ukrepih za zatiranje raka kostanjevega luba (Endothia parasitica) .J.....22 OdloEba o zavarwartju spomenikov NOB na Rogu.......24 OdloSba o spremembi odlofbe o ustanovitvi Gozdarskega inStituta Slovenije.........................55 Odločba o zavarovanju dreves'nega parka graSčine ViltuS ob Dravi . 56 OdloSba o zavarovanju znamcnifiii starih eksotičnih dreves na »Ipav- Čevem« v Pivoli pri Razvanju............56 Oclredba o omejitvi sekanja in o gojitvi domačega oreha.....122 Odločba o zavarovanju hrastovega gozda v Krakovem pri Kostanjevici na Dolenjskem . ............. . , . . 123 Odločba o zavarovanju vrtnega parka v Štanjelu.......124 Uredba o obratovanju žag veneciank............152 Odločba o zavarovanju drevesnega parka ob hiäi St. 145 v Sežari , . 153 Odlok o omejitvi Števila koz..........■ . . , , , 154 Odločba o razdelitvi prispevkov na sklade za obnovo gozdov , , . , 155 Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ustanovitvi skladov za obnovo gosdov.....................220 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih.....269 Navodilo za izvajanje uredbe o obratovanju žag veneciank .... 276 OdloSba o zavarovanju drevoredov, drevesnega in cvetličnega parka ter vrta graščine Brdo pri Lukovici . . ■...... . . 277 Kadri VeE pozornosti zdravstveni zaSčiti delavcev, ing. Miloš Slovnik . 33 Ustanovitev in razvoj slovenske gozdarske fakultete, prof. ing. Franjo Sevnik................... , 231 Terenski pouk na gozdarski srednji šoli, ing. Dinko C e r j a k , . . . 247 Naša nižja gozdarska sola, ing, Stanislav M a z i ........251 Pripravniška praksa v gozdarstvu in lesni industriji, ing. Miloš Slovnik ...................250 Gozdar Rafael Burnik sedemdesetletnik, ing. Vladislav B e 1 t r a m . 263 Ekskurzija absolventov ljubljanske gozdarske fakultete, Jože Kovač 264 Zapiski o nekdanji gozdarski šoli v Idriji, Venčeslav Straus , . , 268 Književnost K petim točkam kritike ing. V. Beltrama v G. V. 1951 10, str. 252/3, ing. Mirko SuSterSič ..............85 Dr. Maks Wraber; O gozdnogospodarskem in kulturnoznanstvenem pomenu pragozdnih rezervatov, ing. Miran B r i n a r . . , . . S6 Ing. Branko Kraljič: »Ekonomski elementi proizvodnje socialistiČkog Sumarstva«, prof, ing. Franjo Sevnik 155 Dr. Maks Wraber: Prirodoslovni temelji razmejevanja gozdnih in kmetijskih zemljišč, ing. Miran Brinar . » . . . - , . . , 158 Društvene vesti !3(r!iii Sklepi kongresa inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne indust. FLRJ 25 Letni občni zbor društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije, ing. Miran Brinar...........57 Sklepi občnega z,bora DIT GLI od 25. 1. 1953, DITGLI.....89 Debatni sestanek društva o važnih gospodarskih vprašanjih, ing. Zdravko Turk................91 Delovne smernice slovenjgraSke sekcije, ing, MiloŠ Slovnik . . . 124 Obcai zbor "kočevske sekcije — osnova bodočemu delu, ing. Miloš Slovnik ...................125 Študentsko gozdarsko druStvo v Ljubljani, Milan Ciglar . . . . 127 Občni zbor sekcije DIT v Postojni, ing. Oskar Jug...... . 159 Skrb podjetij za na^e kadre, Mladin. organizac. 1. i. odseka Teh nične srednje šole v Ljubljani........ , . , . 160 Avtorji Barič Jože....................- . 12 Beltram Vladislav, ing.......115, 129, 139, 146, 209, 216, 263 Bcnedičič Valentin..........T....... . Bleiweis Saša, ing....................50 Brinar Miran, ing..........57, 85, 134, 158, 196. 258, 278 Ciglar Milan.....................127 Cerjak Dinko, ing.....-..............247 Cvek Stanislav, ing, . . ................295 Ccrnoga Jože . ...................121 Cokl Martin, ing.................. 174, 240 DIT GLI LRS....................I. 89 FAO.....■...................113 Hočevar Jurij, ing. ....................207 Jug Oskar, ing. . ;........'.........159 KajfeŽ Drago, ing....................97 Kenk Jože......................79 Kiauta Lojze, dr. :..............- ... 289 Kindler Viljem....................143 Klemenčič Ivan, prof, ing.................317 Kovač Jože................,......2(i4 Kovačevih Žcljko, prof., dr. ...............................71 Križišnik Anton..............80' Mazi Stanislav, ing........................251 MiklavŽiČ Jože, ing...............161 Mikuletič Vitomir, ing..........,.......147, 211 Murko Vladimir, dr...................225 MuŠiČ Alojz................................76 Novak Marko.....................119 Petlfovšek Valentin, Ing...............' ... 204 Pipan Rudolf, dr, ing........,..........41 Pogačnik Leopold........' ..........210 Pourtet Jean, prof,.................. Rajšp Jože..................... 5evnik Franjo, prof., ing, . ......•.......150, 155 Sgcrm Franjo, ing. . . ^ . . ............21 Slovnik MiloS, ing. ........ ......S3, 124, 125 Sološek Stanislav, prof,, ing............... Sebetiik Marjan, iag.................. šenica Viktor .................... Sivic Anton, ing...................82 Slaadcr Jože, prof., ing...............iO, 65 Straus Venčcslav.................[7, 78 SuitcrSič Mirko, ing. . . , i.............. Turk Jože............. Turk Zdravko, ing................... Valenči^ Vlado, dr.................. ZemljiČ Pavel , . ................ Žagar Bogoslav, ing.................. Wraber Maks, dr. . . ................ Stran 6 146 231 304 256 2 18 133 217 178 268 85 15 91 185 12 264. 104 r-- ■ U*- r . fV OB DESETLETNICI NAŠEGA LISTA Leia 193B je izšla piva številka slovenskega gozdaiskega strokovnega lista — Gozdarskega vestnika. To prvo naše strokovno glasilo je prevzelo nase važno in odgovorno nalogo, da seznanja z vsemi vprašanji, ki so v zvezi 7. gozdom In njega pridelki, najširši krog čilateljev iz vrst gozdnih posestnikov, kmetovalcev, gozdnih delavcev ter drugih poklicev, katerih dejavnost je kakor koli povezana s poglavitnim bogastvom naše najožje domovine — z gozdorn. Prvo slovensko gozdarsko glasilo je bilo razen tega namenjeno tudi vsem (isJim, Jti so pravilno razumevali pomembnost cjozda za nase gospodarstvo in spozna// n;eyov vpliv na kulturni napredek in civilizacijo našega ljudstva. Prav zato je širok krog mladih in starih čitateljev segel po našem listu. Naše prvo slovensko gozdarsko glasilo pa je razen lega opravljalo perečo in še posebno vozno nalogo, ker je postalo sčasoma živ vrelec, iz katerega gozdarski in lesnoindustrijski strokovnjaki črpajo dopolnilna znanje in utrjujejo svojo strokovno moč za čim uspešnejše uveljavljanje v prid zaupanemu jim narodnemu bogastvu. Seznanjajoč čitatelje-stiokovnjake z naprednimi pridobitvami sodobnega gozdarstva in /esne industrije in 2 dosežen/m; uspehi pri nas in drugod, je Gozdarski vestnik hkrati spopolnjeval občutno vrzei, id je zaradi splošnega pomanjkanja slovenskega gozdarskega sJovsfva močno ovirf!/a stremljenja naših strokovnih tovarišev za poglobitvijo svojega znanja in plodno izmenjavo Izkušenj, Iz krepkih korenin Gozdarskega vestnika je 1949. I pognalo glasilo »Les« iri zajelo vprašanja iz lesne industrije, za katero je bil spričo njenega naglega razvoja potreben poseben Jist. Ko s pričujočo številko stopamo v X/, letnik, proslavljamo iorej •desetletnico izhajanja našega lista. Ob (em pomembnem dogodku lahko ugotovimo, da je deset let delovanja našega Usta uspešno prispevalo k napredku naših gozdov in dvigu naše strokovne ravni. Gozdarski vesfnfk je v svojih desetih letnikih dobro opravljal naloge, ki so mu bile zaupane pri njegovem rojstvu v Mariboru leta 1938 in katere mu je po prevzemu pod svoje okj-i//e naložilo naše društvo, Ob prosjav; ;uöi/e/o našega glasila želimo, da tii Je-fo fudi v bodoče uspešno opravljalo svoje poslanstvo, ki mu ga narekujeta naš socialistični loj-voj in prip/avJ;enosi naših strokovnih I.ovarJsev, da požrtvovalno prispevajo za dobrobit našega ljudstva z napredkom našega gozdnega gospodarstva. Tem željam pridružujemo svoje priznanje in zahvalo vsem dose-dan;im so/rudniAom in vab;Jo, do se Ti;ihovo število v bodoče pomnoži in krog naročnikov se boi; razširi. Upravni odbor DIT gozdarstva in legne Industrije LR Slovenije RAZVOJ GOZDARSKEGA VESTNIKA Prof, ing. Stanislav Sotošek (Ljubljana) »Gozdarski vestnik« je začel izhajati v Mariboru januaija 1933. leta kot mesečni strokovni list za gozdarstvo, lesno industrijo in lesno trgovino, Potreba po slovenskem gozarskem lis-tu se je kazala že od leta 1918, in je bila poudarjevana zlasti v ljubljanski .podružnici Jugoslovanskega gozdarskega združenja že od leta 1924. IGjub resnični potrebi ni priSlo do uresničitve zaradi interesov tedanjih vladajočih krogov, ki so sicer raiLSlili na list, ki bi zastopal koristi lesne trgovine, lesne industrije in gozdnih veleposestnikov, čeprav tak list ni bil nujno potreben, ker so bile le-te koristi zagotovljene z družbenim sistemom in nekaterimi listi in časopisi. Ajiallza tedanjega političnega in gospodarskega stanja prepričevalno dokazuje, da so bili oficielni krogi proti listu, ki bi pisal v interesu slovenskega delovnega ljudstva ter bi bil narnenjen maUm gozdnim posestnikom, 'Strokovnjakom in delavcem. Tudi politični razvoj je terjal tale list Zalo so bila izvršena pripravljalna dela v letih 1933—1937 v ozkem krogu svetovalcev; proti koncu leta 1937 pa sta bila ze kreirana uredništvo in uprava lista s kartoteko morebitnih naročnikov in z rokopisi za pol leta. V začetku leta 1933 je bil ustanovljen Konzorcij «Gozdarskega vestnika« z osnovno glavnico tri tisoč dinarjev, ki so jih dali trije prijatelji gozdarstva. Takoj za tem je bila razposlana prva številka prve slovenske gozdarske revije. Ustanovam, podjetjem in posameznikom je bilo sporočeno med drugim: »H konzorciju lahko pristopi vsakdo, ki mu je pri srcu napredek našega gozdarstva«. Nekaj dni kasneje je pristopila z večino glasov ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega !dniženja in je vložila pet deležev v znesku 5000 dinarjev. Pozneje pa konzorcij ni pridobil nobenega člana več. V prvi številki je napisal inž. Anton Sivic nUvodno besedo« in jo je končal takole: i>Ob rojstvu želim ieiriu našemu strokovnemu glasilu, da bi dosegel svoj namen in naSel zadostno podporo pri sol rudni to h in naročnikih.a Urednik pa je v članku »Namen Gozdarskega vestnika« sporočil smernice za vsebino in med drugim zapisal: »Sfovenci smo znam* po svoji knjižni in r&viaJni produktivnosti, ki nas postavlja med prve narode r.a svetu, vendar pa ktjub ogromnemu pomenu gozdarstva za naše narodna gospodarstvo in ljudsko blagostanje doslej se nismo imeli gozdarskega Usta. Gozdarski vesfnik naj izpolni lo vrzel! V Jistu bomo obravnavaii vse gozdarske panoge, ki so važne za sJovensko gozdno gospodarstvo. Priohčevati bomo čJanke in razprave, ki bodo tolmačili gojenje, varstvo in izkoriščanje gozdov, izmero lesa in zemljišč, urejanje gozdov, gozcTne 'tgradbe, urejanje hudournikov, lesno industrijo in lesno trgovino. Med obvesliJi bomo prinašali zakonite predpise, odredbe, pravilnike, okrožnice, kratke vesti iz vseh panog gozdarstva, statistične podatke, poročila iz raznih krajev, osebne vesti, novosli iz sJrokovne književnosti, trgovske navade, stanje Jesnego trga, cene gozdnih pridelkov, borzna poroČjJa in razne sodobne gozdarske zanimjvos/j. Na strokovna vprašanja bomo odgovarjali v .Dopisni gozdarski- posvetovalnici'. Strokovne gozdarske besede in izraze pa bomo zbirali in iolmačili njihov pomen v ,GradjVu za sJo- ve/isJti gozdarski slovar'. Vsebino iisla bo ponazarjevato čim več črtežev, načrtov in sJjJt-« V tem članku so büi povabljeni k naiočanju in sodelovanju gozdni posestnUli, gozdar&ki inženirji, gozdarji, logarji, čuvaji, lovci, posestniki žag, lesni industiijci, gozdni delavci, lesni delavci, splavarji, lesni trgovci j)i šolski vzgojitelji. Izid revije je vzbudil odobravanja, nasprotovanja, pa tudi dvome. Dnevno časopisje je zabeležilo njen izid. Okoli petdeset absolventov gozdarske šole v Mariboru je po vsej Sloveniji pridobivalo naročnike in organiziralo dopisniško mrežo. Skoraj vsi gozdarji, logarji in manipulanti in večina gozdarskih inženirjev so bili naklonjeni listu, Objava resničnih cen le.sa, kt so bile znatno višje od onih, ki jih je sporočalo časopisje, je pokazala, komu je res list namenjen. Začela se Je gonja proti reviji s strani tistih, ki so bogateli na račun neznanja delovnega človeka, in marsikateri strokovnjak je delal za njihove interese, Mislili so, da bo »Gozdarski vestnik« kmalu prenehal izhajati in bo na njegovo mesto stopil diug, njihov list. Uredništvo in uprava pa sta delala. Vsak dan je bilo več naročnikov in sodelavcev. Prijatelji ILsta so preskrbeli oglase. Izhajala je številka za številko in prvi letnik je bil zaključen s 560 izvodi in s 1100 naročniki za 11, letnik. Javnost je začela verjeli v življenjsko silo revije, uredništvo pa se je zavedalo tudi odgovornosti pred zamejslvoni, od koder so začele prihajati prve številke revij za zamenjavo, V dmgem letu je bilo že dovolj rokoipisov, uredništvo pa se je čimdalje bolj povezovalo s terenom. Kot dopisniki so se začeli oglašati tudi gozdarji, logarji, manipulanti, lisi pa so začeli naročati tudi deUvci. Drugi letnik je bil redno zaključen in je že imel 2600 naročnikov. Ta šievilka je dokazala, da je li^t zasidran. Organizacijsko delo je bilo usmerjeno v pridobivanje sotrudmkov s terena, kar je še povečalo zanimanje za lisL Za uGozdarski vestnik« so se tedaj začele zanimati tudi razne organizacije in ustanove, ki so skušale pridobiti list za svoje glasilo. Tudi ti poskusi so bili zaman, ker je uredništvo vztrajalo pri svojem začetnem načrtu, kar je poudarilo v uvodniku leta 1941: »...nikdar ne hotno dovolili, da bi naš lisi posiaj glasilo samo ene ožje organizacije ali skupine, S tega razgleda je lahko ,Gozdarski vestnih^ glasilo S/oi/en-s/tega gozdarskega društva, gozdarskega odseka Banske uprave, odborov za propagando gozdarstva, gozdne poses(i, Jesne trgovine, obrti in industrije, gozdnega in lesnega delavstva itd.« Leta 1941. je bilo izdajanje lista že zagotovljeno. Največ zaslug na temenu so imeli absolventi Gozdarske šole v Mariboru in sotrudniki. Naklada se je zvišala na 3500 izvodov. Rast mlade revije pa je prekinila IJ. svetovna vojna. Po zmagi narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov je bivši urednik obnovil »Gozdarski vestnik« v avgustu 1946. Izdalo ga je Ministrstvo za gozdarstvo LRS kot rassečni list za gozdno in lesno gospodarstvo in je dodelilo uredništvu in upravi enkratno podporo lOOi.OOO dinarjev. Tisk je prevzela Mariborska tiskarna. Ime, razdelitev snovi, oblika, velikost ^n način urejanja,so ostali nesp.remenjetii. Iskana je bila vsebina. ki bi dala praksi pobude za čimboljso obnovo domovine in za pridobivanje surovin, ki jih doslej še niismo imeli. V letih 1947 in 1948 je »GozdarsJci vestnik« živel polno življenje. Izhajal je v nakladi 4500 izvodov in je imel na pretek rokopisov s istrani inženirjev, tehnikov, logajjev, manipulantov in delavcev. Uredništvo se je predvsem trudilo za pridobitev takih £lankov iz lesne industrije, kakršne Je potrebovala v tej dobi njena praksa. Uspeh pa še ni bil zadovoljiv zato, kei 50 bili strokovnjaki in delavci lesne industrije tako za.po-sleni v izredno napornem delu pri izvrševanju velikih nalog petletnega plana, da niso utegnili pisati. V drugi polovici leta 1948. so se pojavile tendence za ukinitev »Gozdarskega vestnika«. Eden od razlogov za likvidiranje lista je bila zahteva, naj se ustanovi nova revija, ki bo prinašala veČ vsebine iz lesne industrije. Nič niso pomagala dokazovanja, da ne bo z uničenjem že vpeljane revije in z »ustanovitvijo nove« revije rešeno vprašanje pomanjkanja člankov za lesno industrijo, V začetku leta 1949. je bil ustavljen izid VIII. letnika »Gozdarskega vestnika« in prvi dve številki sta izšli v platnicah 2 imenom »Les« v izdaji Ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo LRS. Uredništvo je prevzel drug urednik. Novo uredništvo in uprava novega lista sta prevzeli od »Gozdarskega vestnika« okrog 100 rokopisov^ opremo, arhiv, naslove naročnikov, čez 100.000 dinarjev na tekočem računu, terjatve na zaostali naročnini itd., naročniki pa eo dobili preimenovano revijo. Pričakovanih rokopisov iz lesne industrije pa ni bilo, in prvi letnik »Lesa« je prinesel tudi pretežno gozdarsko vsebino, V prepričanju, da je nGozdarski vestnik« še vedno nujno potreben in da bo sproženo pisanje člankov ii lesne industrije le s posebno revijo, namenjeno tej gospodarski panogi, je začel bivši urednik »Gozdarskega vestnika« na pobudo mnogih kolektivov gozdarstva pripravljalna dela za tretjo ustanovitev lista. Podprla sta ga Ministrstvo za goadarstvo LRS, ki je podelilo enkratno podporo 300.000 dinarjev in Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije, ki je prevzelo izdajanje lista. V teku leta 1949, sta bili sestavljeni naročilna in poštna kartoteka, pridobljeni rokopisi, oprema in drugo. Tako je izšla leta 1950. prva številka Vin. letnika »Gozdarskega vestnika«, mesečnega lista za gozdarstvo. Tisk je bil poverjen Blasnikovi tiskarni v Ljubljani. V tej številki je uredništvo povedalo: »»Gozdarsk) vestnika bo obravnaval predvsem snov iz gozdarstva, in sicer v takem obsegu, kakršnega mu narekujeta goTidarska zna-nosi in praksa v nasi afvarnosli. Tako bomo pridobivali in objavljali članke in raiprave, ki zadevajo: senienarsivo, drevesničarstvo, ekologijo, fiiocenologijo, pogozdovanje, čiščenje in redčenje sestojev, razne sečnje, gospodarske oblike sestojev, varstvo gozdov, urejanje gozdov, izmero rirevja, sestojev in. lesa, odkazovanje drevja, podiranje drevja, izdelavo okroglega, tesanega m cepljenega lesa, pridobivanje lubja, smole, eteričnih olj, oglja i. dr-, nabiranje gospodarsko važnih rastlin, spravljanje in prevoz lesa in drugih gozdnih proizvodov, trasiranje in gradnjo spravilnih naprav, tehnologijo lesa, čuvanje in porabo Jesa, urejanje hudournikov, organizacijo dela, normiranje, brigadni sistem dela, planiranje, ekonomiko gozdnega in lesnega gospodarstva, vzgojo kadrov, izume, racionaliiacije itd. Zaradi povezanosti gozdarstva z lesno industrijo bomo sem in Ija ob;avj/i važnejše razprave o mehanični in kemijski predelavi lesa in raznih gozdnih proizvodov. CitateljGJn bomo nudili obvestila iz domače in iuje Aji/i-ževnoatJ, gradivo za strokovno izrazoslovje, kratiie vesti i. dr. Seveda ne bomo mogli mjeli v vsakj sleviJJtj Usta vse planirane vsebine, potru-aUi pa se bomo, da bo vsak letnik (voriJ zaključeno celoto in da bomo vsebinski plan sproti dopolnjevali in zbollševali. Naša skupna naloga je, da bo vsebina konkretno napotilo za planersko, operativno, organizacijsko, piosvstno ali znanstveno delo pri izvrševanja občasno najbolj važnih planskih nalog.« List si je začel utirati pot, vendar pa je bilo še pol manj naročnikov |(ot leta 1948. Vzrok temu je bilo tudi dejstvo, da so skoraj vsi bivši naročniki »Gozdarskega vestnika« bili naročeni na »Les«, morda pa tudi v vsebini i^Lesa«, ki je bila še vedno pretežno gozdarska. Ko je bil list silo vpeljan, je urednik predlagal Društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS novega urednika, ki ureja revijo ob sodelovanju uredniškega odbora od leta 1951 dalje, V prvih desetih letnikih je pestra vsebina mnogih razprav, člarOcov in obvestil pomagala pri razvoju lista, saj je list precej usmerjal miselno strukturo bralcev in s tem koristil njihovi strokovni izobrazbi in praksi. Napisanih je bilo nekaj sto -s-trokovnih, do takrat še nikjer napisanih besed, ki pa jih žal še ni upošteval »Sloven&ki pravopis«.* Ob razvoju ^Gozdarskega vesLnika« v enajsti letnik so nastali novi objektivni pogoji, ki dajejo listu širino in globino in terjajo razprave, članke in obvestila, ki bodo STe2S, ki jelke niso zapustili, dokler se ni popolnoma posušila. V potrdilo, da jc jelka tcs vsestransko zaslužila naziv »orjak Trnovskega gozda«! navajam nekaj den,- drometrijskih podatkov: na prereiu pri viSini 14 m je znašala starost 225 let, obseg v prsni višini je bil 5,81 rn, prsni prerner U85 m, viJina 46 m, vsebina 60 m". Orjaka ni burja podrla s koreninami, ampa); ga je prelomila v višini 7 m. Ogromni koreniinik bo ic dolgo priSal, kako mogočna je bHa ta jelka, li prakse iahko trdimo, da jc jelka rabita za rast do višine H m 25—45 let. Starosti drevesa pri panju in do viSine 14 m ni bilo mogoic ugotoviti, ker jc bila jelka sredi votla ill razkrojcna od kvarnega delovanja rastlinskih lajedavcev. Skoraj vse deblo je ' piepleteno z mirelijem lesnih gob iz rodu Fomes. Analiza nam je pokarala, da jelka ni bila stara 350 let, kot se je prvotno domnevalo, ampak 250 do 270 let.,-Na prerezu Hm nad zemljo smo ugotovili naslednje polmere: leto: 10 20 30 40 50 60 70 60 90 100 HO 120 130 140 450 mmf 38 92 150 197 240 282 314 340 S67 389 110 427 440 455 470 leto: IßO 170 180 190 200 210 220 295 romi 482 495 508 519 524 528 531 532 Kakor vidimo, je orjaška jelka v zadnjih 75 letih priraŠfala izredno slabo. Poslednjih S let pa se je premer poveSeval povprefno le la 0.4 mm letno. Ti podatki nam pričajo, da je v naši ožji domovini Sloveniji malo takih ali pa sploh nobenega takega orjaka, zato smo z obžalovanjem ivedeli o usodnem dogodku — o izgubi orjaka — jelke. Tri »bČcre« so bile tam bli^u, od kaLerih üivita Se dve. Ne vemo pa, ati bo katera lahko postala fez 150 let prava naslednica »orjaka Trnovskega goidac. Venceslav Straus SHRANJEVANJE IN PREDELAVA PLODOV DOMAČEGA KOSTANJA Domači kostanj je drevo submediteranske Evrope in ima naravno severno vegetacijsko mejo na Črti Kavkaz—Črno morje—spodnji tok Donave—Karpati—Alpe — tok nemškega Rena. Vsa Slovenija leži v konstanjevera pasu, akoravno so omejena kostanjeva rastiS^a praktično na nižinska področja oziroma na hribčke S pretežno južno lego. Vkljub temu nimamo v Sloveniji večjih Čistih kostanjevih sestojev, temveč je to drevo raitrcscno v manjših kompleksih, ali pa pomešano z driigim drevjem v listnatih gozdovih, Vsekakor jc podnebje v Sloveniji tako, da je kostanjeva kultura možna in so dani uspešni pogoji za intenzivnejšo gojitev tega tako koristnega drevesa. V nekaterih drugih mediteranskih deželah (Francija, Španija, Italija) uživa kostanj mnogo večjo pozornost in ima zelo važno mesto v prebrani prebivalstva. j V deielah, kjer je kostanjev plod važno hranilo in lato tudi trgovsko blago, je važno tudi vpraäanje njegovega shranjevanja in predelave. Pri nas v Sloveniji se doslej to vprašanje ni pojavilo, ker je domači trg v večjih središčih porabil ves pridelek ter ni nobenega posestnika, ki bi si bil moral beliti glavo s shranjevanjem ifeostanja. Kakor vemo, kostanjev plod hitro splesni ali segnije, ker se ob ladostjii vlagi in obilnem sladkorju začnejo hitro razvijati številne para^itne klice. Kostanj le težko ostane 2 do 3 mesece svež, vsekakor pa ne prestane zime, ker ima celo vrsto ükodljivcev med žuželkami in glivicami. Med metulji ga uničuje Carpocapsa splen-dana, med hrošči pa Balaninus elephas, majhen nlčkar, ki vrta po padcu kostanjevega sadeža male lukjijicc v plod, kjer se razvije ličinka, zrela m zabubljenje. Med Škodljivce kostanjevega ploda Šteje Penicillium crustaceum, ki povzroča leleno plesen. Ta plesen razvija svoj micelij v kliČnib listih in v hranilncrn^ tkivu, ki mu daje temnozeleuo barvo. Gliva se rada razvija v vlažnih, neprezračenih pro- IS stofih Zato napada predvsem slaho shranjen kostanj. 2e vskladiščenjt ploda v iracnc in suhe prostore zadostuje, da preprečimo napad tega parazifa, Drugs vrsta plesni jc irna plesen, ki jo poviroia Scferolinia p scu do tube rosa v razvojni fazi ko-Didijcv, poznani pod imenom Rhacodiella castanea. Pojavlja se na slabo shranjc-ncÄi kostanjevem plodu kmalu po dozorilvi io vskladiäJenju. Plesen je izrazito aerobna, lat» iscemo protiukrepe v tem, da plodove za primerno dobo najnafcarao v vod' te razkuzimo 7, ž ve plenim dioksidom. Tudi glivi Rhacodiura cellare in Plioina endogtna, prva s črnim, druga z belira micelijem, povzročata poznane okvare kostanjevega plodu. Vsi ti škodljivci zelo oteŽkoSajo shranjevanje kostanjevega plodu ter so v nekaterih deželah, ki imajo ninogo kostanja, prisilili po-icftnikci da so posegli po različnih metodah, s katerimi onernogočajo za daljšo ali krajSo dobo razvoj Škodljivcev. Profesor Fenaroli združuje te metode v 3 skupine: 1. Metode, ki omogočajo kostanjevemu plodu posebne pogoje in ne spreminjajo kemične ali organične strukture ploda. 2. Metode, ki povzro?ajo rahlo kipcnje, toda «e tolikšno, da bi nastale bistvene orgaoitne in organoletične spremembe. 3. Metode, ki bistveno spremene organiČno strukturo ploda. Prvo metodo uporabljamo kostanj, ki smo ga namenili ^a setev. Seme ne sme doživeti nobene fermentacije ali spremembe v strukturi, ki bi ogrožala sposobnost kalitve. To doseiemo s stratlficlranjem v suhem pesku ali v suhi žagovini. pri drugem načinu izgubi kostanj sposobnost kaiitve, ostane pa sveŽ in uporaben za prehrano kakor ob osemenitvi. Delno kipenje (fermentacijo) dosežemo s spravljanjem kostanja v večje kupe na odprtem terenu. Bolje je, če pustimo kostanj kar v ježieah. Te kupe pokrijemo z debelo plastjo jeiic, listja in zemlje ter vse dobro potlačimo. To nas nekoliko spominja na oglarsko kupo, le da kupi niso lako veliki, ali pa na najbolj preprost načm kisanja krme, saj koRČno ni to nič drugega kot Isisanje. Kostanj doiivi Lako fcrmentacijo in se ohrani do spomladi svei. Isto fermentadjo doseženio, če namakamo kostanj v primerno velikih bazenih 4 do Ö dni. V bazenu moramo vsak dan menjati vodo. Po 4—6 dneh motamo kostanj dobro presuSiti v zračnih prostorih,, kjer ga vsaj enkrat na dan prcmcSamo. Ko.^tanj iicgubi na ta način svoj naravni blesk, ki je vaina estetifna lastnost za trg, toda lahko mu ga vrnemo z neko vrsto poiiranja s posebnimi stroji. Tretja metoda se uporablja najČeSče, ker je pravzaprav edina, ki daje zadostno jamstvo uspeha in omogoča shranjevanje kostanja za daljSo dobo. Jasno je, da Izpuh i jo plodovi na ta način tiste organolctične lastnosti, zaradi katerih so priljubljeni. Pridobimo pa v zameno suh plod, ki igra v prehrani prebivalstva nekaterih pokrajin zelo važno vlogo. Mnogim morda ni znano, da je kostanjeva moka važna snov za pripravljanje okusnih in tečnih slaščic in ljudskih močnatih jedi, V nekaterih hribovitih predelih Italije pomeni kostanj revnim ljudem toliko, kolikor naScmu hri-bovtu koruzna moka. Sumimo lahko na radične načine. Najpreprostejši način je sušenje na sontu. Kostanj po tresejo v tanki plasti na deske ati rešetke ter ga postavijo na sonce za približno H dni. Ta način je prav gotovo najbolj poceni in preprost, toda ni vedno (i.'ipe.kn, saj ni mogoče že vnaprej raJunati z lepim vremenom. Že od pamtivefca uporabljajo zato ljudje suiilnice, Po popolnosti suJilnih naprav in racionalnosti sušilne metode lahko railikujemo sušilnice kmečkega od sušiluic industrijskega tipa. Kmečki tip sušilnice Jc preprosta dvonadstropna zgradba. V zgornjem nadstropju jc raztresen na reŽetkah kostanj v tenkih slojih, V spodnjem delu suiilnice je kuril- bita. Med prvim in drugim nadstropjem je seveda samo preprost pod iz tramov in redkih dssk. V spodnjem delu vzdržujejo slab ogenj. Kostanj se suŠl oh toploti, ki jo vzdržuje ogenj- To suSenje (raja 2 do 4 tedne. Suh plod se rad !oČl od semenja in ropota, Ec ga stresemo. Osctnenjc jc postalo trie in krliko. Samo po sebi je la-ziimljivo, [ia ima ta rnetoda slabe strani: toplota ni enakomerna ter se kostanj ne suši ves enakomerno, porabi se mnogo drv, nevarno je, da nastane požar itd, BoljSe so racionalne suÜilnice,, ki se lahko prilagodijo iz sadnih a!j drugih susilnic, ali pa nataŠč zgradijo. V rabi jih je več tipov. Poznana in pogostofna uporabljana jc suSilniea tipa uDonati«. že slika pokaže princip delovanja te suštl- Sušilniea lipa »Donati« (osnutek po orig. prof. Fenarolija) A — peč, B — cev za dovajanje toplega zraka. C — dimnik, D — cev za odvajanje vodne pare, Z — zapiralnik. K — kostanj nice, V spodnjem delu imamo peč, ki močno segreva zrak v prostoru »B«. Zrak ima dostop skozi ccvi- Ko se segreje, se dviga v višino ter ga lahko poäiljamo v zgornje prostore sušilnice s preprostimi regulatorji. Vodna para, ki se razvija pri suSenju, zapuSČa prostore skozi zračnike. Na ta način se topel »rak sploh ne mcäa ü dimom in vodno paro. Kostanj se lepše in bolje auSi ob temperaturi iO^ ki se proti koncti dviga na 90". Dobro posuScn kostanj se rad izlušči, se rad gladko prelomi in ima belokoŠčeno barvo. Ko je kostanj posiUen, ga olupimo roČoo ali s posebnimi stroji. Pri primitivnem ročnem luMenju uporabljajo palice, s katerimi dobro stoičejo v vrečah spravljen kostanj. Mnogo kostanja se tako zdrobi, vendar ga lahko porabijo za mletje v moko ali za izdatno živinsko krmo. Izdelani so bili različni tipi strojev. Z najpopolnejšimi stroji istočasno luščimo in odbiramo plodove, "Boljši in lepši kostanjev plod uporabljajo v slajčičarni kot kandiran kostanj, drobnejše plodove pa zmeljejo v moko, ki jo uporabljajo, kot smo že zgoraj omenili Ti zapiski so sicer preveč nepopolni, da bi mogli služiti kot radostno navodilo. V kolikor se bo uresničil pri nas piedlog, da predelamo v moko ves kostanj v ■2Ö Slovenskem Primorju, 'bi morda služili kot napotilo k natanfiiejšerau pretresu problema. Da nas ne bo čas prehitel, pa jc vaif.no, da zainteresirana podjetja pravočasno ukrenejo vse potrebno za suknje kostanja. Ing. Marjan Sehen i k ZOBATI CEPIN Cepin gotovo ze veČ sto let nI bistveno menjal svoje oblike. Tak, kakršen ..c je do sedaj prdefno uporabljal, jc imel veliko pomanjkljivost, da je bil pri eepinanju zaradi svojega gladkega hrbta negotov. Pri. koliifkaj sUbi, gladki, nagnjeni ali OTrznjeni podlagi je kaj rad spodrsnil in povzročil nesreče aH pa vsaj zastoj pri delu. UEinek cepinanja je zato zelo trpel, varnost dela pa je bila vedno ogrožena. Delavci so si skuSali na različne načine pomagati in odpraviti to pomanjkljivost. Zabijal! so v uho.železne igle, napiliÜ na nekoliko mestih cepinov hrbet, oziroma ga naostrili pod topim koiorn. Tako so sicer povečali varnost dela in tudi uČinet,' vendar 1e deloma. Petru Steinerju. gozdnemu delavcu iz Dietena na Hochkönigu (Salzburg), se je posrečilo to pomanjkljivost cepina skoraj popolnoma odpraviti. Preko celega cepi-novega hrbta in tudi na ušesu je predvidel zobce (glej sliko), — Takšen cepin se pri cepinanju dobro in zanesljivo vsidra na vsakovrstno podlago. Četudi zdrsne s podlage na tla (zemljo, kamen), se tam zaradi nazobčanosti takoj dobro vsidra in ne povzroča neprijetnosti, S tako izdelanim cepinom je varnost dela popolna, «csrei»^ so praktično odpravljene, učinek dela pa se poveča, do najviSje dosegljive stopnje: Vrsta enakomerno razvr5čcttih zob preprečuje poikodbe- na tehničnem lesu, ki služi za podlago, ker se pritisk enakomerno prenaäa na les. Da pridejo tudi zobovi na uÜesu do veljave, je napravljena na cepi novi, glavi posebna zareza (izsek), preko katere se izdolbe cepinovec. Gena je sicer nekoliko višja kot pri navadnem cepinu, vendar odtehta povečano varnost in učinek dela. Ta cepin'je avstrijski patent in je poznan tam pod imenom »Hochkönig«, Možno ga je kupiti v vsaki trgovi:ni i iic-lezjem oziroma pri generalnem zastopstvu za Avstrijo (Loi^ Scheiblbrandner, ZtU am See): (Vir: Allgemeine Forstzeitung, F. 5/6, 1952,) Ing, F. S ge r m PREDPISI UREDBA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UEEDBF. O OMEJITVI PASE KOZ (Uradni list LRS, St. 34. i dne 25. H. 1952) Uredba o omejitvi paSe koz z dne 20. aprila IMO (Uradni lUt LRS, Žt. 14-62/50) se spremeni iii dopolni tako, da se njeno prečiščeno besedilo glasi; Uredba n omejitvi paše koz 1. aen Da se zavarujejo gozdovi pred Škodo po kozali, sc prepoveduje paŠa koi v gozdovih in na gozdnih lemljištib. Okrajoi in mestni ljudski odbori lahko po potrebi določijo, koliko najveS koj smejo rediti kmetijska gospodarstva, in tudi, na katerih povrSinafi in na kakJen način je dovoljeno pasti koze. a. ilcn Kdor pase ali redi koze v nasprotju s I. členom tc uredbe ali v nasprotju s predpisi. izdanimi na podlagi pooblastila 1. Člena, se kaznuje z denarno kaznijo do 1(1.000 dinarjev ali % aaporom do trideset dni. Ob pogojih 39. Člena temeljnega zakona o prekrških se lahko izreče tudi odvzem koz, ki so predmet prekrSka. 3. Člen Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu LRS, St. 11-904/1-52. Ljubljana, dne 10. novembra 1952. Podpredsednik vlade LRS In predsednik Predsednik viade LRS: Gospodarskega sveta vlade LRS: Ivan Maček I. r. Miha Marinko 1. r. ODREDBA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODREDBE O UKREPIH ZA ZATIRANJE RAKA KOSTANJEVEGA LUBA (ENDOTHIA PARAglTICA) ■ {Uradni list LRS It 33 i dne 18. XI. 1952.) Odredba o ukrepih za zatiranje raka kostanjevega luba (Endothia parasitica), objavljena v Uradnem lislii LRS il. 3-15/51, in spremenjena z odredbo z dne 14. februarja 1951 (Uradni list LRS št. 9-46/51), se spremeni in dopolni tako, da se njeno piečijčcno besedilo glasi: Odredba o ttkrepih proti kostanjevemu raku Id črnilovki 1. V okrajih Gorica in Sežana, kjer se je na kostanjevem in hrastovem drevju pojavil kostanjev^rak (Endotbia parasitica Murr,), je treba vsa okužena kostanjeva, hrastova pa tudi druga s to boleznijo okužena drevesa brez odloga posekati, oklcstiti in obeliti s panjem vred, nato pa lubje, vejevje in vih pokuriti alr pa zakopati najmanj pol metra globoko. V okraju Kräko, kjer se je na domaiem kostanju pojavila Emilovka (Phytoph-thora cainbivora Buism.), je treba vsa okužena kostanjeva drevesa brez odiaSanja posekati, üklestiti in obeliti s panjem vrtd. nato pa lubje, veje in vrh pokuriti. Poleg lastnika, posestnika, ali upravitelja odg'ovarja za iivrSitev predpisov iz prvega in drugega odstavka tudi tisti, ki vodi sečnjo. 2. Lastnik, posestnik ali upravitelj mora vsako opaleno okuSitev po kostanjevem raku na svojem kostanjevem, hrastovem ali drugem drevju oziroma vsak pojav Jriiilovke, ki ga opaii na svojem kostanjevem drevju, brez odloga priglasiti gozdarskemu organa pristojnega okrajnega ljudskega odbora, ki odredi potrebno. V prijavi mora lastnik, posestnik ali upravitelj navesti, kaj je proti temu sam ukrenil, 3. Nakup in prodaja kostanjevih ali hrastovih sadik ier kostanjevega ali hrastovega plodu (semenja) iz okrajev Gorica in Sežana ter kostanjevih sadite m semenja iz okraja KrSko sta praviloma prepovedana, kolikor gre za prevoz iz navedenih okrajev. Izjeme dovoljuje Gospodarski svet vlade LRS. S sadikami in semenjem iz prednjega odstavka je prepovedano pog^oidovati na lemljišJih, ki lefijo izven navedenih okrajev. 4. Prevažanje lesa, sadik in plodu (semenja) kostanjevega in hrastovega drevja okraja Gorica in iz okraja Sežana ter prevažanje lesa, sadik in plodu kostanjevega drevja Iz okraja Krško je praviloma prepovedano. Izjeme dovoljuje Gospodarski svet vlade LRS. V okrajih Gorica in Sežana je prepovedano prevažanje kakor tudi oddajanje oziroma sprejemanje neobeljenega kostanjevega ali hrastovega lesa, najsi izvira od okuženega drevja ali ne. Isto velja v okraju Krjko za kostanjev le», 5. Pristojni okrajni ljudski odbori morajo v svojih propagandnih akcijah proti Škodljivemu mrJesu in nalezljivim boleinim na gozdnem drevju, ki jih predvideva druga tofks odredbe o ukrepih proti ikodljivemu mrčesu in nalezljivim boleznim na go-idnem drevju (Uradni list LRS U. 12-70/49), na primeren naJin opozoriti lastnike, posestnike, upravitelje na obe novi bolezni. 6. Kolikor ne stori kaznivega dejanja, se za prekršek po tej odredbi kaznuje s kaznijo do 5000 dinarjev; a) kdor proti predpisu prvega in drugega odstavka 1. tofke te odredbe ne poseka, oklesti ali obeh okuženega kostanjevega, hrastovega alt drugega drevja ali kdor po poseku ne pokuri ali lakoplje lubja, vejevja in vrhov takega drevja; h) kdor proti predpisu 2. točke tc odredbe ne priglasi opažene bolezni ali kdor v celoti ali deloma ne ukrene, kar se mu po vloženi priglasitvi predpise; c) kdor proti predpisu prvega odstavka S. točke brei dovoljenja prodaja ali kupuje kostanjeve ali hrastove sadike in semenje; Č) kdor proti predpisu drugega odstavka S. točke pogozduje s sadikami in semenjem na zemljiJčih izven okrajev Gorica, Sežana in Krško, Če so sadike in semenje iž teh okrajev; d) kdor proti predpisu prvega odstavka 4. točke brez dovoljenja prevaža les kostanjevega ali hrastovega drevja iz okrajev Gorica in Seiana oziroma les kostanjevega drevja iz okraja Kriko; ■ c) fedor proti predpisu drugega odstavka 4. totltc v okraju Gorica ali Scäam oddaja, prevaža ali sprejema neobeljen kostanjev in hrastov les ali kdor v okrajii KrEko to stori i neobcljeiiim kostanjevim lesom. 7, Ta odredba velja od djicva objave v Uradnem listu LRS, Sl, lUli-9jS-52. Ljubljana, dne 22. oktobra IS.'ia. Podpredsednik vlade LRS. predsednik Gospodarskega sveta vlade LRS kot v. d. predsednika Svrta vlade LRS za. kmetijstvo in goidarjtvo^ Ivan Maček 1. r. ODLOČBA O ZAVAROVANJU SPOMENIKOV NOB NA ROGU V Uradnem ÜsLq LRS št. 36 2 dne 16, 12. 1952 je objavljena adloEba, Iz kateit navajamo sledeča najvažnejša določila: 1. Kot kulturni spomeniki se zavarujejo zaradi pomenjbnosti za zgodovine narodnoosvobodilnega boja naslednji ohranjeni in resfavriraui leseni objekti, zgrajeni v gozdovih kočevskega Roga med narodnoosvobodilnim bojem: a) »Baza 20«, kompleks 33 lesenih barak, v katerih je delovalo vodstvo sliiveii-skega odporniškega gibanja ü CK KPS, lOOF in GSS od spomladi 194,^ do jeseni 1944, b) paxtiianska vojna bolnica »Jelendol", kompleks 11 barak v bližini »Eaxc 20«, c) partizanska vojna bolniea »Zgornji Hrastnik«, kompleks 8 barak. 2. Obenem s temi zgradbami se zaradi ohranitve njihovega okolja zavaruje okoli teh objektov tudi v naravi oraejičen gozdni pas, in sicer strnjen na itBazo 2(>i< in bolnico »Jelendol« v približni površini lOG ha, za bolnico »Zgornji Hrastnik« pa v pfibliäncm polmeru 300 m. 3. iBaaa 20« leii nad Staro žago, dober kilometer zaKodno od Ccrvanove gozdne ceste, juSno pud koto 711 na pare, it. leit^l pri vi. št, 71 k. o, Podturn, ki Je splošno ljudsko premoženje v upravi Gozdnega gospodarstva Novo mesto, v gozdnem oddelku 32 a. Bolnica »Jelendol« pa leSi kaka 2 kilometra zahodno od »Baze 20« nad Lavševim vodnjakom, jugozahodna od kote 636 na isti parceli v gozdnem oddelku 25 b. Bolnica «Zgornji Hrastnik« leži približno 20 mintit severozahodno od podgane vasi Srareinik na pare. 5063 pri vi. 31 k. o. Stale, ki je splošno ljudsko premoženje v tipravi Gozdnega gospodarstva Novo mesto, v gozdnem oddelku Smrei^nik. 4. Na zavarovanem območju jc brez poprejšnjega dovoljenja Zavoda za spome-Diäko varstvo LRS prepovedano: a) podiranje, res ta vri ran je, preurejanje ali dograjevanje obstoječih lesenih igradb, b} sekanje, kleŠčenje ali kakršnokoli poškodovanje drevja ir> grmovja, raaeo od vetra in snega polomljenega ter od lubadarja napadanega drevja, c) napravljanje novih ccst, poti in steza, 5. Varstvo spomenikov NOS na Rogu se po prednjih predpisih i^roČa Gozdtiema gospodarstvu Novo mesto kot upravnernu organu. Vrhovno vodstvo in splošno nadzorstvo nad zavarovanmii objekti ima Zavod za spomeniško varstvo LRS, 6. KrJilci te odločbe se kaznujejo po IS, iSlenu zatona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnib znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji z dne 21. Y., W48, (Uradni list LRS, št, 23-137^48) v zve^i s 1. členom lakona o vskladitvi predpisov ,« kaznivih dejanjih in prekrških v zakonih Ljudske republike Slovtmje s. ha^enskim zakonikom in uvodnim Kakonom h kazenskemu zakoniku z dne J5, VT> 1951 (Uradni list LRS, št. 21-110/51). 7 Ta odločba velja od dneva objave v vUradnem listu LRS«, za upravni organ pa lakoj po pravnomočnosti. St. 1-4444/1. Ljubljana, dne 5, decembra 1953. Minister - predsednik Sveta vlade LRS za prosvcto in kulturo*. Boris Z i h e r I, I. r. DRUŠTVENE VESTI SKLEPI KONGRESA DRUŠTEV INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA. IN LESNE INDUSTRIJE FLRJ Na. kongresa, hi se je vršil d Sarajeou od 9. do 12, no-oembra 1952, sa bili sprejeii sklepi, kälere je nata posabna komisija na podlagi poobläslila kongresa Uikla.dila, žal pn pri iem iudi močno skrčila. Tako izde/aiii sklepi so biii naio 7. 7. t. 1. obraonaoani na sestanku Člaiioo našega druSioü iz Ljtihljaiie in je bilo pri tem ugotooljeno, da sa sklepi zaradi omenjene skrčiloe nepopolni, ker so izpuščena priporočila iz nekaterih r>äinih Dpraianj, ki so biLa «a kongresu spre/eia. Zaio je bilo sklenjeno, da se za objaoo o naši reuiji izpopolni besedilo sklepoD, ki ga je izdelala komisija, z urtrsiiivijo nekaterih vahiejših sHepod kongresa, ki jih je bila komUija pri predelam besedila izpustila. Pričakujemo, da bodo d kongresnem materialu, ki gs bo zofiza objavila o pot.ehni publikaciji, zajeti celotni sklepi, kot jih je bil kangre& sprejel. Upravni odbor DIT Položaj gozdsrslva* v sklopu nalega narodnega gospodarstva In perspektive za njegov bodoči razvoj Kongres ugotavlja, da je ffozdni fond FLRJ zelo znianjSan in doscffa Ic 64 % normalnega stanja. Zato je potrebno, da ee zmanjEa obseg seJnje ler povecä proizvodnost gozdov. V sledečem desetletju se mora obseg scEnjc postopno zmanjkvati tako, da bo vsaj v tem razdobju izravnan z donosno zmogljivostjo naših gozdov. Da bi dosegli povečanje donosnosti in omogočili izboljšanje napadle lesne mase, so potrebni sledeči ukrepi; * Kongres je bil na stališču, da je zajeta v besedilu sklepov pod izrazom «gozdarstvo« oziroma ugozdno gospodarstvo« rte le celotna dejavnost h območja gordarstva, ampak tudi lesne industrije oiiroma lesnega gospodarstva, 1. Odkaiovanje drevja mora opravljati strokovno usposobljeno gaidarsko osebje, Ker jc prav to delo najvažnejši Emitelj la vigojo gozdov; napadla lesna masa se mora kar najbolj koristno izrabiti tako za lesnoindustrijske namerne kakor tudi za oskrbovanje prebivalstva; ko bodo i^koriSiene večje osredotočene mase, se mora postopno preiti k sežnjam z manj!o intenziteto na vefjili površinah, prepuŠi5ajoč to eksploatacijo gozdnim upravam; v kolikor zadeva to republike, kjer ni večjih osredotočenih lesnih mas, a so i^ozdna področja za eksploatacijo odprtji naj bi gov.dne itpfavc Simprej prevzele eksploatacijo takih gozdov^ 2. Mlade in srednjedoboe sestoje je treba redčiti; v prebiraIniK gozdovih naj sc uvedejo krajle obhodnice. Temeljni pogoj za iritenzivna redčenja in prebiranja s krajšimi obhodntcami je gosta mreia gozdnih cest in potov ter postopno odstranjevanje gozdnih železnic, ker le tako bo mogoče doseči zaželen uspeh v povečanju donosnosti g-ozdov, 3. Uvajajo naj se hitro rastoče drevesne vrste. i. V Čiste bukove sestoje naj se vnaia jelka. 5. Po potrebi naj se osnujejo posebne gospodarske enote s krajšo obhodnjo zn proizvodnjo jamskega in celuloznega lesa; v bližini rudnikov naj se na sipkih tleh osnujejo sestoji robinije. Zaradi zniževanja obsega sefenj sc bodo pojavile neskladnosti v kritju potreb z lesom. V ta namen je potrebno tole: 1. Izvedejo naj se vsi ukrepi, ki so potrebni za zmanjšanje količm lesa aa kurjavo, Drva naj se nadomestijo s premogom, plinom, elektriko itd,; vari^uje naj se s leaom tudi z uvajanjem bolj ekonomičnih kuriŠČ ter z oskrbovanjem potrošnikov s suhim kurivom. Z. Zaradi visokejra. primanjkljaja lesa iglavcev naj se potrebe po lesu za si'^^d-bene namene krijejo v večji meri z uporabo opeke, cementa, železa itd. 3. Za potrebe ambalalc oaj se namesto lesa v večji meri uporablja lepenka. 4. Čimbolj naj se razširi in podpre proizvodnja vezanih plošč in proizvodnja drugih vrst lesnih plošč. * Posebno nujna naloga je melioracija degradiranih gozdov. Zato se mora; 1, Nadaljevati s pogozdovanjem prioritetnih objektov s temeljito strokovnostjo in z uporabo strokovno sposobnih delavcev. 2. V planu la leto 1952 je hila za gozdarstvo določena prenizka amortiiadja, ki ne zadostuje niti za obnovo gozdnih komunikacij; zaradi (ega se mora amortizacija 2viSa(i. t L Pri uvajanju novih sredstev za eksploatacijo gozdov se mora v bodoče ravnati * večjo pazljivostjo, kakor se je to delalo doslej. Vsako tako novo sredstvo se mura najprej temeljito preizkusiti, da se dožene, ali ustreza danim pogojem in našim razmeram. Prednost naj se da domači proizvodnji teh sredstev. Zato so potrebni tile ukrepi: 1, Izkoriščanju stranskih gozdnih proizvodov se mora posvetiti večja skrb. 2. Dokler ne bodo izdani posebni predpisi, se priporoča vsem republikam, da uredijo v svojem delokrogu vprašanje sečnje in prodaje lesa s strani malih proiz-vodnikov (zadrug in dr.) tako, da se proizvodni stroEki za vse proizvajalce izenačijoV •i 3. Republikam se priporoča, da bi iüdale predpise za določanje cene lesa na panju na temelju prodajnih (trinih) cen iidclanih g'Oicdnih so rt im en tov. Določiti je treba Sage, ki bodo stalno oskrbovane z lesno surovino. Te stalne Sage naj se mehanizirajo, Število ostalih žag pa naj se zniža na najnižje mogoiJe itevilo. Mehanizirane iage naj se čimprej opremijo in spopolnijo s tračnimi žagami. Prav tako pa je potrebno tole: ], Umetnemu suäenju lesa se mora posvetiti veliko večja pažnja, kakor je to bilo doskj. DoUnost naSih inieiiivjev in tehnikov je, da sc Čimprej dobto seznanijo s tehniko raznih načinov suSenja lesa. 2. Za konserviranje lesa naj se igradijo nove kapacitete za impregnacijo, 5. Dvigne naj se proizvodnja vezanih ploSč, hemiceluloze in umetnih plö^č iz lesnih vlaken. Varstvo in zaiČita gozdov Da bi dosegli večji uspeh pri zaščiti gozdov v okviru Je obstoječih zakonitih predpisov o zaščiti gozdov, se mora izvesti sledeče: 1, Zagotoviti sc mora popolrvo ižvajanje i'seh obstoječih lakonitih predpisov pri vseh državnih organih, posebej ie pri tistih, ki so dolžni izvajati te predpise i.5 hraniti zakonitost, t. j, pri občinskih in okrajnih odborih in pri okrajnih sodišiSih. l'ioti vsakrSnemu krSenju teh predpisov se mora hitro in strogo ukrepati; v dnevnem kakor tudi strokovnem tisku naj se objavljajo posebno značilni primeri kršitev. 2, Pospesiti je treba reSevanje prijav zoper prekrSke, ki jih na področju gozdne zakonodaje obravoavajo sodiSča in okrajni ljudski odbori, ter iivrSitev razsodb; v polni meri naj sc izvajajo stroge določbe laltona glede kazni in,povračila fkode in določila o odgovornosti nameščencev, Če po njih krivdi prestopek zastara tako glede prijave kot glede izvršitve določene kazni; sodiSča naj v zvezi s prijavami in obravnavo ne kličejo logarje za vsak primer posebej, ampak naj to opravijo za več prijav skupaj. Za vsak tak, poziv se morajo plačati potoi stroŽki; sodišča bi morala o vseh odločbah v zvezi s prekrStci proti gozdni zakonodaji obvezno obveščati pristojnega gozdnega organa ozir. gozdno gospodarstvo, 3, Čimprej tiaj se predpišejo pravne določbe o zaščiti tal pred erozijo, 4, Takoj je treba uspeäno ukrepati za odpravo samovoljnega prilaJČcvanja dr-iavnih gojdnih zemljišč; določi naj se tudi ka^en zaradi samovoljnega prisvajanja državnega zemljišča; razveljavijo naj se vse prisvojitve drÜavnih icmljišč, ki so bile lyvrSene po 6. aprilu 19^1 do danes; čimprej naj se rcSi vprašanje prisvojitev v smislu ti. 36. Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, v kolikor se zasedeno 7«n-IjiŠče ne izkorišča uspešnejše za druge kulture. 5, Organizira naj se služba za varstvo rastlin, kjer ta še ni urejena; pri tem mora v polni meri sodelovati gozdarsko strokovno osebje. li sefnih odpadkov na kupe. Proti alitgaojii v l(upc so se iijavili nekateri gozdarski strokovnjaki, kt zjigo-varjAjo razmetavanje vej po poseki z namenom, da se čimprej posuSe šn postanejo /a razplod lubadarjcv neprimerne, r.izen tega pa Še po^noje gozdno KemJjiSče. Ma podlagi deljenih mišljenj je bivša Glavna uprava z.i gozdarstvo v noVEmbru 1951 razpisala o tem vprašanju posebno anketo in k aktivnemu sodelovanju povabila preko g-ozdnih gospodarstev vse goidarsko osebje in gozdne delavce, da na podlagi dolgoletnih izkušenj m prakse v gozdarstvu povedo svoje mišljenje. Pri anketi so z izjeiiiu 5:ozdnili gospodarstev Novo mesto, Postojna in Murska Sobota sodelovala vsa gozdna gospodarstva s svojimi gozdnimi upravami in pri njih iiaposlenim gozdarskim osebjein in delavskimi partijami. Prej<;li smo preko /i odgovorov oziroma mišljenj v zvezi s postavljenim naslovulin vpraS:injem. Kot jiaj-slartijša udeleženca ankete naj omenimo 76-lttnEga nadguzdarja tov. Franca Sepulja iz Črne in SS-letnega tov Valentina Ursica iz Kamiii.ške Bistrice, katerima slede številni pctdesetletniki, Stiridesetletniki, tridesctletniki. vsi z dolgolcliio gozdarsko prakso. Ne smemo na tem mestu prezreti tudi Številnih delavskih partij, ki so kot kolektivi iiraKili svoje ntüljenjc na podlagi ilu 30-lcuic zaposlitve in prakse v JI otda rs(vu. Prrd.ilef pa bi iašli. te bi naStevnli vse pri anketi sodclujoee in üjÜiövo mišljenje glede na postavljeito strokovno vprašanje. Vsem skupaj se sodelovanje najlepše -zaliviiljujemo in jih pozivamo, naj tudi v bodoJe splošnim guidar.'tklrn problemom posvete cim vec poiornosti, Vefiiia pri anketi sodelujočih je pravilno izjavila, da je zlaganje vejevja na kupe pDtrebcn m imiesten ukrep nc samo za zatiranje luhadarjcv. temveč Vudi z:iradi lažjega in uspešnejšega naravnega pomlajevatija. Zlaganje vt;j na kupe je nadalje tudi učinkovit varstven ukrep proti gozdnim jsožarom. Lubadarje. ki napadejo vejevje, zmetano na kupe, je s poiigom kupov mnoga laže uničiti, kakor ce ne-piedvidoma močno napadejo po veliki povr.šini razmetana vejevje. Da pa kupi vejevja ne bi nudili lubadarjem ugodnih in primcrmb zavetiSč ta razplod. je treba napravi kupov posvečati več skr()i in vestnosti. Kakor poudarja veliko število pred-[ofov. morajo biti kupi pravilno iloj.eni, in sicer tako, da je vrhač lametan na dnu kupa ä vejevjem, h pravilno zloženega kupa ne smejo ilrltti deb^di konci vej. katere je treba razporediti po sredini kupa in jih prekriti tanjSimi vejicami, Na takSen pravilni način zložen kup lubadarji le neradi napadejo, ker jim stalna velika vlaga v notranjosti kupa nc prija. Razen tej;a pa relativna vlaga v kupu tudi pospešuje gnitje vejevja in zmanjšuje Uiko ncvanuist raxplod lubadarjev. Proti zlaganju vejevja na kupe in 7a razmetavanje vej po poseki se jc izjavilo it maiijic številu gozdarskih praktikov^ predvsem gozdarsko osebje ii višinskih predelov, kjer se pojavlja lubadar le poredko in v manjäib množinah. Pa lu-(i tu so mišljenja deljena in so le prav redki predlogi, ki dajejo v vsakem primeru razmetavanju vejevja prednost pred zlaganjem v kupe; vc£ predlogov je za kornbi-nitan uaČin, da naj bi se namreč na prisojnih in skalovitih terenih veje razmetale po poseki, v osojnih legah pa naj bi se napravljali kupi. Na podlagi prejetih odg^ovorov oziroma itiijlj«nj terenskega gozdarskega ossbja, ki smo jih navedli, lahko napravimo slede? lakljuEck; 1. Zgoraj navedena uredba o laliranju gozdnega mrčesa, ki predpisuje raien Ürufrib ukrepov tudi zlaganje vejevja na kupe. sc priznava na podlagi Številnih üdg'ovorav ankete Vot pravilna ttrmora ostati tudi v bodoče v point veljavi. 2, Ker veljajo la vse podroJjc LR Slovenije enotni predpisi, ni dopustno ravnanje, ki ni v skladu s predpisi, četudi bi bilo to morebiti kje opravičljivo. f? t' ' .i'"' Pravi raj sia liibadarje in ^a sprostitev gozdnega požara, Na poseki so ostaic razmetane veje, vrhafi in drugi sečni odpadki ter poškodovano in za pomlajevanje nesposobno drevje. a, V bodoče naj sc posveta večja skrb predvstm malemu .smrekovemu lubadarju {Pit^ogeiies diakographus), ki je stalen spremljevalec velikega smrekovega luha-darja (Ips typographtis), je pa številnejši in zaradi svoje priniarnostl tudi nevarnejši, Rei napada mali smrekov lubadar najrajši tankolubnc dele drtves, predvsem pa vrhače in vejevje starejäib smrek, ga najuspešneje zatiramo z lovnimi kupi, 4, Pravilnemu zlaganju vejevja v kupe na posekah na zgoraj opisani način naj sc posveti več pozornosti in naj sc ti strogo ločijo od kupov, ki se iiapravljajo za lovljenje Kibadarjev- Ing. Saša Bleiweis Zagovorniki i-a^inctnvajija vej po poseki so mišljenja, da naj se veje ne zbjrajo v vsakem primeru (Šablonsko) na kupe. kot je ponekod zastarela navada, ki povzroča le znatne stroške. Razmetane veje namreč na eni strani hitreje segnijejo in po£noje na ta način vso površino, na drugi strani pa pomlajanju ne Škodujejo, nego na preredkih povrSiiiah z zasenčenjem tal celo koristijo, medtem ko nastaja v kupih vl^j kisli humus (glej akt Ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo LR Slovenije Štev. l7G7/l-ni-G-iW8). Da tattSno pravDno, hočemo v naslednjem raiglabljanju tiokaiati, Jikrati pa tudi podpreti pravilnost mišljcaja tistih tovarišev, ki so pri predmetni anketi izjavili, da je ilajanjc vejevja na kupe v vsakem primeru potreben in umesten ukrep. Ker tia poseki r.iimetane veje n.sü podvržene samo vplivu vetra, temveč tudi sonca, se posuJe prej kot veje, iložene v kxipc. Cim bolj so vojc suhe, tem manj so podvržene dejavnosti glivic, ki razkrajajo les, saj se le-te zelo počasi razvijajo na substratu (podlagi), ki ni stalno primerno vlažen. Na notranjost kupa pa sonce in veter nc mortia bistveno vplivali. Veje v kupu so zaradi visoko relativne zračne vlage st.ilno vlaine, kar pospešuje razkrojcvalno dejavnost glivic in drug'ih mikro-organii;mov. Tako razpadejo veje v kupih :!natno prej kot po poseki rasmetane. Da je tako, se moremo prepričati v samem go?.du. Raimetane veje vsekakor koristijo t. zasenčenjem pomlajevanju, ali samo do določene ratje, pozneje pa kot gooj s svojimi sestavinami tudi popravljajo tla na. poseki. — Da bi mogli vrednost takšnih ukrepov pravilno oceniti, je potrebno, da jih analiziramo ?, vidika varstva gozdov. Slovenija je gosto naseljena; njen turizem je na visoki stopnji in stalno raste; trgovina s postranskimi gozdnimi proizvodi (torej ludi nabiranje) je intenzivna in bo äc intenzivnejša; v planinskih predelih se v gozdovih in tiad gozdno mejo pase Sivina; ätevilo v g^ozdovih stalno zaposlenih ljudi nT malenkostno; dogaja se, da se planinski painiki mirijo s požiganjem gozdnih površin; zele/nice, ceste ter štuvilne poti in steze vodijo križem kražem skozi vse iglaste gozdove. Vse le okolnosti so stalna nevarnost poiarov v naSifi iglastih gozdovih. Zato moramo nujno in neogibno v vseh iglastih gozdovih, ne glede da njihovo nadmorsko viäino. ckspo/icijo in boniteto tal, storiti proti požarom enake varnostne ukrepe. Ker pa razmetavanje vej po posekah zelo poveča nevarnost požarov, saj so le-te odlično sredstvo ne samo za njihov nastanek, temveč tudi za njihovo širjenje, sodi med najvažnejše varnostne ukrepe proti gozdnim požarom vsekakor tudi to, da veje. vrhačc in druge seme odpadke v vsakem primeru, vedno in povsod zložimo na kupe. Ni potrebno, da opišemo -in oeeninio Škotlo. ki jo more povzročiti požar v go^du. To je gozdarjem dobro znano. Jasno pa je, da so koristi, ki jih dosežemo z razme-tüvanjem vej po poseki žaradi zasenčenja in gnojenja, tako minimalne, da jih s škodo po požaru sploli ne moremo primerjati. In če imamo pri tem pred očmi še dejstvo, da se more tako rekoč vsak čas na vsaki t vejami zasenčeni poseki pojaviti požar, potem je odvečno razmišljanje, za kaj se v Sloveniji moramo otiločiti; ali za razmetavanje, ali pa za zlaganje vej. vrhačev in sečnih ostankov v kupe. Glede zasenčenja posek z vejami zaradi uspešnejšega pomlajanja pa je treba omeniti ie to, da ta ukrep z vidika gojenja gozdov ni nujen in neogiben. Na vseh posekah so drevesni panji, ki svojo okolico boij ali manj tako obstnčujejo, da se oh njih najprej pojavi prlrodni poinladek, oh panju pa je tudi najustreznejše mesto za saditev sadik. Panj namreč obscočuje dopoldan svojo zahodno stran, popoldan vzhodno stran, dlje časa kot prejšnji pa severno stran; trajanje teg:a obsenčevanja je odvisno od višine panja ter od oddaljenosti sadike od njega. Ob panju pa je najustreznejše mesto za sadike tudi zalo, ker samo panj pokaže, kje je mesto brez horizontalnih zaprek v zemlji, t, j. mesto, na katerem se morejo korenine sadik brez večjih ovir nemoteno razvijati vertikalno v zemljo. Razmetavanje vej more biti ukrep, s katerim na eni strani liibadarje gojimo na drugi strani pa ta ukrep povzroča nepotrebne stroške. Lubadarji, ki tiajrajäi napadajo obrSc, zarno rojiti ig'oda] spomladi in njihovo rojenje, t, j. nalet na njim ustrcicn material, traja nenehno do jeseni. Ta material napadajo povsod ne glede na to, ali je razmetan ali v kupib. To se je pokazalo po lanskih snegolomih v naših iglastih gozdovih. Pri izdelavi poSkodovanih dreves vtj ill vrhaJev nieo zložili na kupe, a vkljiib temu sc ta material ni tako bitro osušil, da bi postal nesposoben zi oalet in popoln razvoj lubadarjevega zaroda. Zato so se morati delavci na poseke vrafati, okužene veje in vrhaČe pobirati, znašati na kupe in seiJigati, kar je povzroi^ilo le nepotrebne stroSke. Drugačna pa je stvar, če veje in vrhače dožimo na kupe Že pri izdelavi posekanih dreves. Na te kupe se lubadarji koncentrirajo in ni potrebno, da pozneje po poseki razmetane in okužene veje pobiramo in znašamo na kupe. Razen tega pa ni Pogozdovanje poseke, zasenčene 7 vejami in drugimi sečnimi udpadki. Potreben je samo Ggorck cigarete in ves trud pri pogozdovanju je bil zaman. preprosta stvar, vse po poseki razmetane in okužene veje pobrati in znositi na kupe, ker se marsikatera okužena veja spregleda. Da jc tako, je pokazala praksa. — Tako tudi trditev, da zlaganje vej na kupe že pri sečnji povavoČa večje stroSke kot pa razmetavanje, ne drži, na drugi strani pa se vidi, da /nore biti razmetavanje vej po poseki t vidika varstva gozdov celo nevarno, ker moremo s takšnim ravnanjem Ic povečati Številno stanje lubadarjev. Glede kislega humusa, Ici po miSljenju zagovornikov razmetavanja vej nastaja v kupih, pa postavljamo tole vprašanje; Ali obstoja glede nastajanja kislega humusa v gozdu kakäna razlika med mrtvo talno odejo, ki jo sestavljajo odpadki z dreves, in kupi vej, vrbafev in ostalih sečnih odpadkov? {V naslednjem bomo zaradi jasnejšega izražanja uporabljali za mrtvo talno odejo izraz nstelja*, za kupe vej, vriiačev in ostalih sečnih odpadkov pa »kup« ali »kupi«). Kakor sestavljajo .iteljo v iglastih gozdovih v glavnem lesovina vej in vejic ler iglice, tako so iz istega materiala sestavljeni tudi kupi. Kakor ima stelja znatno večjo kapaciteto la vüHo kot pa mintralna gmol.i pod njo. talto ima večjo kapaciteto vodo turfi kujj. Oba, stelja io kup, vplivata malone v enaki muri na toplotne lastnosti gozdnih tal, kci oba ptivečavata kapacitcto tal za toploto. Kakor slelja, tako predaja tuJi kup miocralncmu sloju tal del svojih humificiraoih snovi, s čimer se povečava prepustnost mineralnega sloja ^rak in vodo ter stabilnost njegove strut-Inrnt; oblike. Oba Ščitita v enaki meri tnineralnt del tal pred premofnim izhlapevanjem. Oba. stelja in kup, oddajata kemično in fizioliiSko najaktivnejie spojint. Oba predotujcta rezervoar rastlinskih hranil. Kakor 7. mineralizacijo stelje, Uk-O je tudi z mineralizacijo kupov zagotovljena oskrba koreninskega sistema s potrebno mineralno hrano, Kakor stelja. tako zakisava s humifikacijo tudi kup gozdna tla. Ne samo stelja, temveč tudi kup je odličen substrat ^a številni: org^aiiizme, slasti glivice in bakterije, oba pa nudita tudi zavetje in pr^bivaliiče mnogim živalin), ki rijejo hodnike iii rahljajo gozdna tla. Pod vplivom mikroorganizmov se huinificira in mineralizira ne samo materija stelje, temveč tudi materija kupa. Podoba je, da ne bi pogreSili. če v bioloSkem pogledu prisodimo kupu večjo vainost kot pa sleljt, saj so v kupih zaradi njibove ugodnejše strukture za intenzivnost bioloških procesov boljši pogoji kot pa marsikje v stelji. Končno pa pn vsem tem ne smemo prezreti tudi dejstva, dti je zlaganje vej, vrhačev in ostalih sečnih odpadkov na kupe ukrep, ki ^'a strogo in konsekventno izvajajo -z državah, kjer Je jo^darstvo na visoki stopnji, tesar te države gotovo ne hi delale, Če bi kupi ustvarjali več kislega humusa kot razmetane veje. Zlaganje vej in vrhačev na kupe pa ni potrebno in koristno le z vidika varstva, temveč tudi z vidika izkoriščanja gozdov, in sicer /aradi laijcga in cenejšega spravila lesa. S temi tjvajanji je s praktične in znanstvene strani podprta pravilnost gU-ilniijn iia stvar našega gozdarskega osebja na terenu in ua.ših gozdnih delavcev, da j c zlaganje vej na kupe v vsakem primeru potreben in umesten ukrep. Glede kupov pa mislimo, da je potrebno članek tov, B I e i w e i s a dopolniti s sledečima Poznamo dve vrsti kupov; preprečevalne (preventivne) m zatiralne (represivne) ali lovne kupe V prvih, ki jih napravimo, kakor je B I e i w ei s zgoraj opisal, se material »imunizira* (Escherich), t. j. napravi se nesposoben oziroma nedostopen za nalet in razvoj lubadarjcv. Na njihovi površini so samo tanke vejice, katerih pa bibadarji ne napadajo laradi pomanjkanja ustreznega prostora, potrebnega za razvoj zaroda. Te kupe /lagamo tedaj, ko je Številčno stanje (populacija) lubadarjcv normalno, ker hočemo z imuniziranjem materiala preprečiti razinnozitev teh škodljivcev v gradacijo. — Danes, ko imamo opravka s kalamiteto lubadarjcv, pa zlagamo veje in ostali material v zatiralne ali lovne kupe, ker moramo te Škodljivce zatreti, r. j. Čimprej vrniti v njihovo normalno stanje. Na le kupe hočemo koncentrirati čim več lubadarjcv. 2ato so v teh kupih veje zložene tako, da Štrlijo njihovi debelej,!i konci navzven, vrhač pa je »a vrhu kupa. Tako smo aktivno povr.^ino kupa namerno čimbolj povečali. Lovnih kupov napravimo toliko, kolikor jih moremo kontrolirati in pravočasno >!ežgati. Vse ostale veje, vrhače in sečne odpadke pa zložimo v prepre-icvalne kupe. da na Ea način prisilimo luhadarje. da se naselijo v lovnih kupih. Ing. Jože Slander PREDPISI ODLOČBA O SPREMEMBI ODLOČBE O USTANOVITVI GOZDARSKEGA INSTITUTA SLOVENIJE (Uradni lisi LRS it, 22 t dne Ö. Vili. j!)32.) 1, Odlofba o ustanovilvi Gazdar.skega instituta Slovenije (Uiadni list LRS ft l7-89'47) sc spremeni po predpisih te cdločbe. 2- Gozdarski institut Slovenije se preimenuje v Institut za güidirslvo in lesno industrijo Ljudske republike Slovenije ter se kot finančno in administrativno aanto-stojna ustanova % vsem preinoeenjem, ki g^ upravlja, prenese v pristojnnst ajjro-nomske in g^o/darske fakultete v Ljubljani. 3. Naloge instituta so slasti: a) vodi in usmerja manstveno delo v g'özdiirstvu in lesni industriji Ljudske republike Slovenije ter spremlja sudubno znanost j tegji. področja in vzdržuje, sttkc s podobninii ustanovami doma in v tujini; b) sodeluje s pcdagoskö-!nopölnjcvanju strokovniU kadrov gozdarstva in lesne industrije, 4- Vsa gozdiiog-ospodarska m tesno industrijska podjetja LjucUkc republike Slovenije morajo nudiLi institutu potrebno pomot 5. Institut ima v okvini proračuna ogronomske in glozdarske fakultete v Ljubljani lastni proraf-un dohodkov in izdatkov ter upravlja s svojimi obratnimi in osnovtiinn sredstvi. Odredbodajalec izvräevanje ijroračuna je direktor instituta. 6. Institut vodi instiluiski svet, ki ga sestavljajo pii dva zastopnika fakultetnega sveta agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani, Sveta vlade LRS za krnctijstvo in gozdarstvo (gozdarstvo) in Sveta vlade LRS za industrijo (lesna industrija), znanstveni sodelavci instituta ter zastopnik Društva inženiijev iu tehniltov g^ozdarstva in lesne industrije Institutu načcluje direktor] direktorja imenuje po predlogu insiitutskega r\'eta predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo, 7. Natančnejše določbe o ustroju in delu instituta predpiše ua predlog institut-sfcega sveta s pravilnikom fakultetni svet agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani v soglasju s predsednikom Sveta vlade LRS za prosvelo in kulturo. a. Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem listo LRS. St, Ljubljana, dne 1. julija Minister-predsed:iik Sveta vlade LRS ^a kmtt. in pozdarslvo: Za predsednika vlade LRS Viktor Avbelj 1, r, podpredsednik Za. mlnlitra-prcdsednika Marjan Brecelj 1. r. Sveta vlade LRS la Industrijo Minister-predsednik predsednik Gospodar, sveta vlade LRSj Sveta vlade LRS za prosveto in ktiiluro. Ivan Maček 1. r. Boris Ziherl 1, r. ODLOfiBA o ZAVAROVANJU DREVESNEGA PARKA GRAŠČINE VILTUS OB DKAVl V Uradnem listu LRS £t. U z doe 22. V. 1952 je objavljena odločba, iz katere povzemamo sledeča najvažnejša določila: 1. Drevesni park pri graščini Villas ob Dravi, ki ga sestavljajo številne in različne vrste deloma aelo starega in lepo razvitega domačega ter zoame-Jiitega, za uaše kraje redkega eksotičnega drevja in lepotvčnega grmovju in ki je po vsebini rtcudroloskih sestojev med najpomembnejšimi v Slover\iji, se zaradi svojega botaničnega pomena in svoje naravne lepote iz esletskih in turističnih razlogov zavaruje kot prirodna znaraenitost. 2. Zavarovani drevesni park ob fraščini ViltuS Ježi pri naslejii Slemen na levem bregu Drave, ca, tO km zaliodno od Maribora tik nad glavno oesto in meri a.l6201ia, 3. Zavarovani park je splosno ljudsko premoženje, ki ga upravlja Svet vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani, uporablja pa Uprava vojaškega rekonvalescentnega doma v graščini ViltuŠ. 4. V zavarovanem parku je prepovedano: a) sekanje dreves in grmov, kakor tudi kleščenje, lomljenje in trganje vej ali vejnili vršičkov in kakršnokoli drugo poškodovanje nasadov; b} paša, posedanje in poleganje po tratah, kakor tudi odmetavanje papirja in drugih odpadkov; c) lloja izven obstoječih poti in steK. 5. Posameina drevesa in grmi se smejo posekati ali odstraniti le t. dovoljenjem Zavoda za spomeniško varstvo LRS. Prav tako se smejo nove zgradbe v parku postavljati ter uova pota in steze napravi jati le z dovoljenjem in pd' navodilih Zavoda za spomeniSko varstvo LRS. 6. Zavarovani park. mora biti dostopen za znaasteno proučevanje in raziskovanje. Sicer ja park doatopeo samo z dovoljenjem upravnega organa oziroma koristnika. 7. Park vzdržuje in ueguje na svoje stroške upravni organ oziroma koristnik, 9. Varstvo parka se po gornjih predpisih izroča upravnemu organu'Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo ter koristniku — Upravi vojaškega rekonvalescentnega doma v graščini ViltuS. ODLOČBA O ZAVAROVANJU ZNAMENITIH STARIH EKSOTIČNIH DREVES NA ^IPAVCEVEM« V PIVOU PRI RAZVANJU V Uradnem listu LRS 5t. 20 z dne 15. VII. 1952 je objavljena odtofba, li katere povzemamo slcdeEa najvažnejša, določila; 1. V parku na nekdanjem posestvu Pavle Ipavic v Pivoti pri Razvanju rastoča stara eksotiSna drevesa — 3 mamulovci (Sequoia gigantea) s prsnim premerom lil—ISÜcm, G kavkaSkiti jelk (Abies Nordraanniana) s prsnim premerom 59 do SO cm, S čuge (Tsuga canadensis) s'prsnim premerom po 50 cm, 1 picea nigra, 4 Lav-sonove paeipiesc (Chamaecypari_s Lawsoniana) s pisnim premerom 73—cm, 1 rdeiclistna bukev (Fagus ailvatica f. sanguinea) s prsnim premerom 48 cm, nekaj mlajSih tuj, japonskih macesnov, tis ia magnolij, ki so znamenite redkosti izredno lepih diroeniij, se zaradi svojega botanitnt^a dendrološkcga pomena zavarujejo knt prirodne inaroenitosti. 3. Zavarovana drevesa so v parku na površini 0,44 ha. 3. Park z zavarovanimi drevesi je splosno ljudsko prenioJenje, upravlja ga ekonomija Uprave državne varnosti FLRJ, Pivolaj Hoče pri Mariboru. 4. Brez poprejSfijega dovoljenja Zavoda la spomeniäko varstvo se zavarovana drevesa ne »mejo posekati. Prepovedano je tudi kleSčenje, lomljenje ali trganje vej ali kakrJnokoli drugo poškodovanje drevja in njegovega naravnega pomladka ter poSbodovanje in odstranjevanje svarilnih tablic. DRUŠTVENE VESTI LETNI OBCNi ZBOR DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV G02DARSTV,\ IN LESNE INDUSTRIJE Dne 35. januarja t. 1. je bil letni obilni zbor Društva inženirjev rn tebnikov gozdarstva in lesne industrije LRS. Navzočih jc bilo 87 udeležencevj ki so priäli na zbor bodisi kot Elani dru5tva, bodisi kot delegati podrobnih sekcij ali pa kot predstavniki gospodarskih flanov. Občnega zbora se jc udeležil tudi zastopnik glavnega odbora DIT LRS tov. inž. Torkar. Ko je druUvtni predsednik otvoril občni ibor, so se prisotni z enoininutnim molkom spomnili tovarišev, ki so v minulem letu umrli. Po sprejemu dnevnega reda je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, zapisnikar, overo-vatelji zapisnika in razne komisije, ki so bile potrebne za uspešno delo občnega zbora. Predsednik druStva se je v svojem poročilu zahvalil sekcijam in Članom, ki so s svojo pobado in delovnostjo pripomogli do uspehov, ki jih je društvo v njinu!cn\ poslovnem letu doseglo. Dalje je izrazil priznanje (lanom upravnega odbora in predsedniku nadzornega odbora za sodelovanje, enako tudi gospodarskim članom, ki so s pravilnim razumevanjem važnosti naših nalog omogočili uspešno izvrševanje društvenega programa. Med lesnoindustrijskimi podjetji so pri tem prednjačila LIP Ljubljana. Kočevje,. Maribor, Celje m Postojna, med gozdnimi gospodarstvi GG Maribor, Bled, Novo mesto in Slovenj Gradec, med tovarnami pa zasluÜ posebno priznanje Kopitarna v Sevnici, Lesnoindustrijskemu podjetju v Nazarju pa jc govornik postaviF za vzgled Podjetje za urejanje hudournikov. Predsednik je posebno pozdravil včlanjevanje kmetijskih ,?.adrug in naglasil lasJuge KZ Nevljc, GodiČ in Špitalič. Govornik je pri tem poudaril, da se kaže v pridobivanju aktivnih gospodarskih Članov prizadevnost posameznih področnih sekcij. Predsednik tov. Turk je v oceni doseženih uspehov predočil osnovna vprašanja, ki izvirajo iz položaja, v katerem sta pri nas gozdarstvo ic lesna industrija, Laicizem, ki je cvetel bolj kot v kateri koli drugi stroki, nam je nalagal skrb za irobraäevanje kadrov. Pomembnost gozdarstva in lesne industrije v našem gospodarstvu ter povezanost našega dela z ljudskimi mnolicami iu z drugimi strokami je narekovala druitvu prizadevanje, da se gozdnemu in lesnemu gospodarstvu prizna položaj, ki jima po njuni važnosti pripada. Merilo za uspeh v društvenem delovanju je nadalje v stopnji, do katere smo vskladili nasprotstva med gozdarstvom in lesno industrijo, ki so sicer neog^ibna, katerim pa je mogoče najti pravilno skupno pot. Če industrija odmerja svoj korak po stanju gozdov in Če si gozdarstvo postavi za svoj končni cilj oskrbo lesne industrije in kritje splošnih potreb po lesu. Naloge, Iti ii jih je pcfstavilo društvo ]i ciljcm, da doseže poenotenje strokovnih stališč, so bile u.spcšno iüvrseue [losebno takvat, kadar smo na sestankih zbrusili Taztičiia stališča v sprosÜcnib obravnavah ^a2li^nih vprašanj. Mnogi tovariši so pravilno razumeli pomembnost (icuätveneffa deJa in so n.a ta naiin obilo prispevali k naprc:<äku stroke, nekateri pa se Že vedno niso sprijajniii z nujnostjo društvenega delovanja, od katerega sta nioJrio odvisna obstoj in razvoj celotne stroke, posebej pa se operative in podjetij. Vedno močnejša decentralizacija in podruiabljenje raznih funkcij prenaša marši-tratere druitvene naloge tudi na naäc društvo. Od nas samih je odvisno, koliko bomo ^nali ta pooblastila pravilno iii izdatno uporabiti v dodrohit ljudske skupnosti in v korist naSe stroke. Društvene spremembe, posebno razvoj k samoupravljanju, ne smejo iti mimo našega društva kol celote, zlasti naše področne sekcije morajo v polni meri najti pri tem svojo vlogo. živahne dejavnosti sekcij bo lahko druStvo v teloti krepilo ivoje moči in se ustrezno uveljavljalo tudi preko matice in njenih funkcionarjev. Kot organizacija, ki ni Ic po Številu tlaustva, ampak tudi po mnogih oblikah dela najmoEnejše strokovno druätvo v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji, si moramo prizadevati^ da bomo v ^jolni meri ustregli pričakovanjem, ki se pred nas postavljajo, pri Čemer bo posebno dejavnost nasib .sekcij v precejšnji meri kazalec naših uspehov. Predsednik društva je v svojem poročilu poudaril, da se pn naših oblastvenih organih vedno bolj razvija smisel za gozdno in lesno gospodarstvo. , Kazen tega nam novi gospodarski sistem daje vedno več moinostl neposrednega vpliva na st.inje gozdnega fonda in razvoj lesne industrije. Če se vkljub temu nekatera važna vprašanja odločajo mimo nas, smo temu pogosto sami krivi, ker ne dajemo vlogi našega društva dovolj poudarka in včasih po stranpoteh skušamo uveljaviti svoja osebna stališča in želje. Govornik je nadalje obravnaval vpraSanje na.^ih kadrov, ob katerem se moramo resno zamisliti. Na eni strani nimamo ustrezno kvalificiranih strokovnjakov, na drugi strani pa ne vemo, kam z absolventi lesne stroke. Mlad, še neizkvjšcu kader ne najde potrebne opore v starejSih strokovnjakih, bodisi tla jih je premalo, bodisi da nimajo razumevanja za razvoj mladih strokovnjakov. Nekatera podjetja zavračajo zaposlitev mladih strokovnjakov zaradi enostranske težnje ^a finančnim uspehom ali pa celo iz bojazni prfid sposobnejšimi tekmeci, Taka staliäca sö skupnosti Škodljiva in vsega obsojanja vredna. V svojem poročilu je predsednik nato naštel poglavitne naloge, ki jih je opiavil upravni odbor v lanskem poslovnem letu. Dejavnost se je razvijala na sejah, predavanjih, diskusijskih večerih, s sodelovanjem društvenih zastopnikov v raznih republiških svetili, ustanovah in organizacijah in s pojasnjevanjem stališč društva rajnim raSim voditeljem in oblastvenim organom. Posebej je omenil obisk društvene delegacije pri predsednikih tov. Avlilju in tov. Leskovšku, ki sta pokazala veliko razumevanje za vprašanja, o katerih so jima zastopniki društva, poročali. Govornik je po.scbna podčrtal pomcmboosL kongresa jugoslavanskih gozdarskih društev v Sarajevu in sodelovanje našega društva in delegatov na kongresu in pri ustanovitvi Zveze gozdarskih društev Jugoslavije. Pri (em se je v imenu društva zahvalil podjetjem, ki so pravilno razumela važnost kongresa in svojim strokovnjakom omogočila udeleibo na kongresu. Omeni! je tudi naše delovanje na kongrtsu Zveze vseh DfT v Beogradu, ki se ga je udeležilo 6 naših zastopnikov in so bili tlelcini počastitve, ko je na kongresu Zveza DIT prejela visoko odlikovanje in ko je bil v )iosebni delegaciji tudi eden naših slovenskih strokovnih tovarišev sprejet pti maršalu Titu, Predsednik je nadalje omenil, da so se s posredovanjem društva udeležili 4 naši tovariši zborovanja lesnih strokovnjakov v Sahburgu, Tudi udeležba Članov odbora ali matice na več sestankih iti ekskurzijah sektij priča o vsestranskem prizadevanju druStva v lansl;! poslovni dolii. Ekskurzija na Pohorje, ki je v republiJkcm obsegu zajela nase članstvo, je pokazala, kako zc)o je potrebno, da se tlraStveui člani od fasa do fasa sestane j o, posebno še sedaj, ko je z ukinitvijo glavne direkcije oziroma plavne uprave odpadla motnost močnejše povezave strokovnjakov širom Slovenije. Spričo izredrio uspele pohorske ekskurzije bo predvidena podobna ekskurzija v nedržavne gozdove äe toliko bolj pomembna, ker bo tesneje povezala t.ovariSe iz državnega in nedriiviieg:a sektorja, omogočila jasnejäi vpogled v svojevrstno problematiko nedriavnih gozdov ter prav f^otovo prispevala obilo koristnih pobud za napredek obeh sektorjev gozdnega in lesnega gospodarstva. Svoje poročilo o de!u društva je predstdnik zaključil ^ obravnavo vpraSanja naših strokovnih revij »Les« in »Gozdarski vestnik« in pri tem predoČil prizadevanje druStva, da sta spričo finančnih težkoE obe reviji lahko izhajali tudi v preteklem letu. Sedanja naročnina krije komaj polovico stroškov za reviji In bo za nadaljnji obstoj le-teh potrebno vsaj nekoliko povišati naročnino, za ostali primanjkljaj pa ic opreti na potnoČ podjetij, ki so pokazala za naSi glasili obilo razumevanja in sklenila prevzeti nase v finančnem pogledu skrb za oba naJa strokovna lista ter sn (o svojo obljubo tudi že v veliki meri izpolnila. Tako se bodo društvena sredstva, ki se stekajo kol Članarina, mogla porabiti za razne druge oblike društvene dejavnosti, kot n. pr. za ekskurzije, sestanke itd Tako se bo mogel v bodoče tudi druUveni plenum pogosteje sestajati, ko je letos spričo štcdnje mogel biti sklican le dvakrat v celoti, enkrat pa le od ljubljanskih članov. Od bodočih nalog, ki izvirajo iz dosedanjih izkušenj in potreb, je predsednik posebno priporočil, da naj društvo razčisti vpraSanje lika gozdarskega in lesnoindustrijskega tehnika. Tudi kadru iz nedržavnega sektorja bodo morale sekcije posvetiti več skrbi, ker verno, da ima le-ta zelo omejene lastne možnosti Tajnik dru.Uva tov. Slovnik je uvodoma poroča! o razdelitvi nalog^ rned posameznimi člani upravnega odbora, ki so bili izvoljeni na lanskem občnem zboru. Nato je podal sliko o društveni dejavnosti v minulem poslovnem delu. V Ljubljani je društvo priredilo 9 predavanj oziroma diskusijskih večerov, na katerih so se obravnavala sledeča vprašanja: uporaba Laerovih tablic, problematika gomjesavskih hudourniških področij, o osnutku novega gozdnega zakona, o konzervaciji ta), o vtisih potovanja v Avstralijo, o salzburJkem lesnem (ednu in o sedanjih problemih tesnega gospodarstva. Razen tega so se obravnavali referati za kongres v Sarajevu ill pozneje tudi .oklepi tega kongresa, V kolikor so sekcije prosile za predavanja, so se ljubljanski člani druSt-va vedno odzvali, če j"e bilo to le mogoče, iu so predavali na njihovih sestankih. Tudi z vprašanjem kadrov in Šolstva se je druStvo bavilo, toda tu nas čaka še obilo važnega dela. Tajnik društva je ua podlagi nepopolnih poroi!il navedel oceno društvenega odbora o delovanju sckeij, ki so se tekom lanskeg-a leta organizacijsko ze precej utrdile. Nekatere sekcije so v precejšnji meri razvile svojo dejavnost, posebno gorenjska, postojnska, ljubljanska, mariborska, siovenjegraSka, kočevska, novomeška in še nekatere druge. Sekcije so bile zelo agilnr, pri prirejanju ekskurzij, manj pa so delovale v strokovnem študiju, njihovo sodelovanje z operativ« pri reäevanju osnovnih vpraSanj pa le vedoo ni zadovoljivo. Tudi sprejemanju novih članov sc nekatere sekeije posvetile vso skrb, toda žal ne vse, zato gre le nekaterim sekcijam Msluga, da se je v lanskem letu število naših članov povečsilo za 37 %. Sedaj je v na,^e vrste strnjenih 407 rednih in 316 izrednih članov, razen tega pa tiaŠe delo izdatno podpira Še 3S gospodarskih Članov. tov. Kajfež je poročal o društvenem denarnem poslovanju v preteklem znašalo skupno 1,404.000 din prejemkov in 1,035.000 din iidatkov, DruJtvcini dohodki so se stekali ix sledccih virov; U leta 195] je bilo preneScnih 296.000 din, članarina je vrgla 53,000 din, od g^ospodarskih flanov je prejelo druStvo 804,000 din, bivSa Generalna direkcija ksac industrije je prispevala 200.000 din, od založniiSke dejavnosti pa je druStvo imelo 52.000 din iztržka. Od izdatkov odpade na dotacije obema strokovnima glasiloma S36.000 dm, na objavo kongresnega gradiva S0.ÜQO dm, na ekskuriije, predavanja in tekoÜe stroške pa H9.000 din. Razen navedenih dotacij m reviji je druStvo moralo ie posebej kriti primankljaj v znesku 337.000 din. tako da ünaSa skupna pornof glasiloma 1,173.000 din, in sicer >l,esu« 629,000 din. »Gozdarskemu vestniku« pa 544.000 din. V svojem poročilu je podal urednik M. Brinar sliko o »Gotdarskem vestniku«, ki izhaja v nakladi 2000 izvodov. Nato jc rančleni) dosedanjo vsebino in usmerjenost glasila s poiiivom, naj da občni ^bor svojo oceno in priporočila za bodoče. Nadalje je urednik navedel, da bi morali letno naroLnino za list povijati na 720 din, fe bi spričo visokih tiskarskih in drugih stroškov hoteli z naročnino kriti vse stroške. Ker pa bi .s takšno podražitvijo izgubili prav gotovo velik del naročnikov, je predložil, naj bo v bodoče naročnina le 400 din letno, primankljaj v ariesku "I^O.OOO din pa 1)0 potrebno kriti i dotacijami gozdnih gospodarstev, ki so lagotovila svojo pomoč, Ürednik je nadalje priporočal sledeče ukrepe, s katerimi bo glasilu omogočen uspeien ra^vOjT splošno in neprestano skrb sekcij jo članov za redno plačevanje naročnine ter la puvečanjc .?tevila naročnikov in živahnejše sodelovanje piscev, posebno Izven Ljubljane. Tov. Jug, ki je tekora lanskega leta prevzel uredništvo glasila »Lesnj je poročal, da se je ta revija povzpela v vrsto nnših reprezentativnih dokumentarnih revij, ki doma in izven meja. predstavlja naše lesno gospodarstvo. Tudi »Lesun manjka sotrudnikov iz operative, Glede na podražitev stroškov bo tudi za to glasilo potrebno [.lovišati naročnino 7,a 500 din letno in skrbeti za rednejSe plačevanje naročnine, Ver je bilo še koncem leta 240 dolžnih naročnikovih poročil področnih sekcij je bilo mogoče videli njihovo delovanje, uspehe in probleme. Zastopnik ljubljanske sekcije jc kot poseben uspeh navedel včlanitev več kmetijskih zadrug v druitvo. Od nalog, ki si jih je postavila sekcija za bodoče delo, je navedel sodelovanje Članov na terenu z tnStitutom la gozdarstvo In lesno industrijo, pomoč pri urejanju kmečkih gozdov in pri osnovanju gozdarskih odsekov pri kmetijskih zadrugah, pridobivanje novih članov, tudi ir nedržavnega sektorja, ter lokalnih podjetij tn končno poživitev dopisniStva v strokovnih revijah. Predstavnik poslonjske sekcije je v svojem poročilu opozoril na težkoče, ki jih ima sekcija pri svojem delu glede na razsežnost območja, na katerem jc članstvo raztreseno. Sekcija je ja ekskurzijo Študentov gozdarske fakultete iz Skoplja izdelala program in uspešno organizirala potek ekskurzije. Tekom lanskega leta se je sestava sekcije okrepila za članov. Iz poročila zastopnika gorenjske sekcije smo povzeli, da je le-ta uspela do sedaj zajeti vse inženirje in tehnike gozdarstva in lesne industrije io tudi preccjien del pomožnega tehničnega kadra na območju okrajev Kranj in Radovljica. Priredili so 3 dobro obiskane ekskurzije, in sicer v tovarno furnirja v Bodovljab ter v lesne obrate v Skofji Loki, nato v tovarno celuloze v Goričanah in končno v nedržavne gozdove ,5knfjeloškega območja. Na ekskurzijah so se obravnavala raina pereča vprašanja, kot n. pr, premena hrastovih panjevcev, gojitev kostanjevih nizkih yüidov in gospodarjenje s kmečkimi gozdovi, V [jredavanjih so zajeli problematiko perspektive lesne industrije v kranjskem gozdnogospodarskem podroi^ju. anali^u gorenjskega gojdnogcispodarskega podrofja in vpraäanjc gorenjcsavskih hudourniških področij. Kot eno osnovnih nalog je sekcija določila skib r.A strokovno izpopolnjevanje pomožneg^a tehničnega kadra, V ta namen je priredila v Kranju S strokovnih predavanj za okrajne logarje in 5 praktičnih tečajev n-a terenu, kjer so bila nazorno prikazana raznovrstna dela. Da bi v bodoče omogočili pogostncjie in številnejše sestanke članstva, je sekcija sklenila osnovati 2 kroika, enega v Radovljici, drugega v Kranju. Predstavnik novomeške sekcije jc poročal, da so priredili ekskurzijo na Primorsko, katsre se je udeležilo 51 članov sekcije Ogledali so si tovarno vezanih ploäc "Javor» v Pivki, tovarno lesoviiiskih ploEč in tovarno furnirja v Ilirski Bistrici ter kraSka pogozdovanja v okolici Ilirske Bistrice. Ekskurzija je üelo dobro uspela in je udeležencem umgočila koristno razširitev strokovnega obzorja. Člani sekcijc so na raznih sluibenih sestankih razlagali prisotnim tovarišem razne strokovne probleme in strokovne članke. Večiaa članstva se je naročila iia naša strokovni! glasila. Sekcija je organizirala za 12 članov seminarij kot pripravo za strokovne izpite- Datje so dvakrat priredili tečaj za krojenje bukovine s posebnim ozirom na najvrcdnejSc sorlimcrife, pravilno klasifikacijo ler manipulacijo v vseh delovnlli fazah Sekcija si je postavila za bodoče delo posebno sledeče naloge: vsaka skupina bo objavila letos najmanj po 1 Članek v naših revijah, priredili bodo ekskurzije v semenarno v MengSu, v Litostroj, v tovarno pohlütva v Duplici in v go?döve na območju Kainniäke Bistrice; izdelali bodo skripta kot pripomoček logarjev la strokovne izpite; v bodreče bodo Ee bolj skrbeli ^a redno plačevanje članarine in naročnine za na§l glasili. Iz poročila zastopnika mariborske sekcije smo povjeli, da je sekcija v preteklem poslovnem letu najbolj razvijala svoje delo v internih debatah med člani. Lastnih predavanj so imeli le malo, pogosteje pa se je članstvo udeleževalo predavanj, ki jih jc prirejal DIT v Mariboru. 2 vključitvijo v DIT v Mariboru bi bilo sekciji močno olajSano delo, ker bi tako lahko uporabljali iepo urejene klubske prostore, strokovno knjižnico in Čitalnico. K uspcSnemu delovanje sekcije sta izdatno pripomogla GG in LIP v Mariboru, medtem ko so jim predelovalna podjetja nudila manj pomoči. Zastopnik .kočevske sekcije je navedel, da so se lani okrepili z 11 novimi rednimi in 29 novimi izrednimi člani. Pridobili so kot gospodarska Člana lesni odsek ÖZKZ Kočevje in lesni odsek KZ Ribnica. Zaradi močne raiprostranjenosti delovnega območja so bili osnovani krožki v Podpreski, Ribnici, Grčaricah in v Mozlju, kjer so se večkrat vrSili sploSni in Studijski sestanki članstva. Na äiräein sestanku v Kočevju so obravnavali vprašanja reorganizacije gozdarstva in lesne industrije in je bilo sklenjeno, da bi bilo potrebno gozdarstvo ločiti od kmetijstva, kar bi bilo koristno za obe stroki. Dalje je bil sprejet sklep, da naj se gozdarstvo in lesna industrija organizacijsko spojita ler naj se osnujeta podjetji v Kočevju in v Ribnici. Z ukrepi Gospodarskega sveta, ki so pozneje sledili, je bilo deloma ustreiJeno prvemu sklepu. Vprašanje ločitve gozdarstva od kmetijstva pa se čaka na ustrezno odločitev. Predstavnik brewske sekcije je poročal, da so v minulem poslovnem letu pri-dobi'li 55 novih Članov. To jim jc uspelo s pomočjo skupinskih poverjenikov, ki so jih iavoUli za vsako gozdno upravo in manipulacijo. Strokovni tovariši iz predelovalnih podjetij pa se ie vedno premalo zanimajo za delo našega društva. Skupno I uovoinciko sekcijo so organizirali tečaj 2a krojenje bukovine, m sicer na terenu Brežicah in na žagi v Sevnici. Sekcija ni v celnU iivrsila vseh nalog, ki si jih jt btin postavila, predvsem zat, „ „ Skupno- I9S0 din za prm Ker pa je prodajna cena za celuloini Ifs določena franko vagoo, mi pa smo ga vozili s kamionom do tovarne v Medvodah, nara je kupec računal v dobro znesek, ki bi ga bil sicer plačal za želeiniibi prcvoi, t, j. ok. 340 din pri prni., tako da so blH dejanski stroški za proizvodnjo 1 prm, celuloznega lesa le 1640 din. Tako .imü dosegli razliko med prodajno ceno in proizvodnimi stroSki v znesku 1.540 din prt 1 prm. oziroma za I m" nekaj nad 2000 din. Tako smo dosegli za ta drobni celulozni les viSjo ceno kot rj, pr. za naä naj-boljSi Sortiment, t. j. hlodovino razreda A—B, ki smo jo prodali LIP po 1760 din na panju, Upravnoprodajni stroiki, ki bi bili -morali razen navedenih stroškov še bremeniti proizvodnjo tega drobnega celuloznega lesa, niso bili pomembni, ker posebne upravnoprodajne oziroma obratne režije v "zvezi s tem sortimentom nI bilo, posebno Se, ker je bilo to blago izdelano tako rekoč izven plana. Tudi iaiii smo nasekali 250 m' takega drobnega lesa v zvezi s čiščenji iti sino gn pozimi prepeljali v Bohinjsko Bistrico oz. na Rovtarico, kjer ga sedaj belijo. Tako smo uspeSno rešili vprašanje izdelave in prodaje drobnega lesa, ki je bil malone obsojen, da bo moral strohneli v gozdu. Razen koristi, ki smo jo dosegli 2 gozdnogojitvenega in gozdnovarstvenega vidika, smo hkrati omogočili delavcem pri beljenju primeren zaslužek, podjetju pa ustvariti pomemben gospodarski uspeh, Anton K r i i i i n L k IZ PRETEKLOSTI SLOVENSKEGA GOZDARSTVA KMETIJSKA DRU2BA IN NJEN POMEN ZA GOZDARSTVO V XVU, stoletju so se začele uveljavljati ideje humanizma tudi po naSib krajih. Pojavile so se težnje, da se dvigne ljudska izobrazba tako v kulturnem kakor tudi v gospodarskem pogledu. Vladarji tedanje dobe, t, i, prosvetljenega absolutizma, so pospeševali gospodarski napredek kmetskega prebivalstva z ustanavljanjem kmetijskih društev, da dvignejo donos zemljiSč v korist pokrajin in državne blagajne, v katero so se stekali davki in druge dajatve, V tej dobi je bilo v Ljubljani, in sicer leta 1693, ustanovljeno društvo: »Acade-mia operosorum«, t. j, akademija delavnih moŽ, Pozneje, in sicer leta 1767, je bilo za pospeševanje in napredek kmetijstva ustanovljeno v Ljubljani »Društvo za kmetijstvo in koristne umetnosti na Kranjskem«, V tem druJtvu so delovali prvotno povečini člani »Academije operosorum«, DruSfveno delovanje je bilo usmerjeno v izdajanje znanstvenih razprav, ustanovitev kmetijske šote, lo!e za mehaniko in rokodelstvo, pospeševanje naravoslovnih ved, risanje itd. Od leta 17S7 dalje pa to društvo ni moglo plodnu delovati zaradi pomanjkanja gmotne podpore in drugih teiav, ki so jih zakrivile takratne razmere. Po dolgem presledku je druStvo zopet oTivelo pud naiivom v,Kmctrjsko driiätvo deielnih stanov na Kranjškem«. Zanimivo je, da je bil v tej dobi ustanovljen v Ljubljani bofaniJni vrt, za katerega je dalo omenjeno kmetijsko druitvb svoje «emljilfe na razpolago. Botanični vrt je ie vedno na istem mestu. Nedavno je b:la površina vrta nekoliko povcfana. Leta 1820 se je Kmetijsko druStvo deielnih stanov preosnovalo v »C, kr. Kmetijsko družbo za Kranjsko«, ki je dobilo nova pravila. Dr. Janez Blciweis navaja v svojem spiju,^ izdanem ob stoletnem obstoju Kmetijske družbe, med družbenimi odborniki tudi dva gozdarja, takratna e kr, okrožna gozdna komisarja Janeza Stratila in Zarubo d'Ors^ova. Na tem mestu naj pripomnim, da je bil leta 1S23 v Ljubljani ustanovljen muzej, ti ga jc upravljala Kmetijska dnižba do leta [832, ko g^a je prevzelo v svojo oskrbo Muzejsko druStvo v Ljubljani. Kmetijska družba za Kranjsko je zajela izdajati svoj letopis in je prvi zvezek iilel leta 1830. Letopis je izhajal vsako leto. Leta 1859 pa so začela izhajati »Poročila« oziroma »Naznanita c, kr. Kmetijske družbe Kranjske«. Tiskala so se v slovenskem in nemäkem jeziku. Ko je bil leta 1843 na občnem iboru Kmetijske družbe izvoljen za njenega tajnika dr. Janez Bleiweis, je družba zaMa.leta ]8'13 izdajati novo glasilo, imenovano »Kmetijske in rokodelske novice«. Glavni citj tega slovenskega tednika je bil »pouk in navodilo kmetovalcem in obrtnikom ali rokodelcem, da si svoj stan kolikor raugočc zboljlajo«. S tem programom se je Kmetijska družba zelo približala Širokim slojem slovenskega ljudstva. Sčasoma pa so »Kmetijske in rokodelske novice«, ki so se imenovale od leta tS49 dalje »Novice kmetijskih, rokodelskih in narodnih rei5i«, postale tudi politiEen list ter so močno posegale v razburkano politično življenje takratne dobe. Priznati moramo, da si je Kmetijska družba pridobila obilo zaslug za pospeševanje vseh panog kmetijstva, kakor so poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vtno-gfadoiStvo, čebelarstvo itd. — vse to s pismenim poukom in v praksi. Založila je veliko koristnih strokovnih knjig in uavodil in zastopala na pristojnih mestih koristi svojih družabnikov kakor tudi širše sploänosti. Kmetijska družba je med fevdalno dobo in pozneje po odvezi zcroljiJkih bremen posvetila pažnjo tudi eozdnemu gospodarstvu, čeprav izprva v bolj skromni meri. Ker nas zanima predvsem gozdarska stroka, se hočemo v naslednjem omejiti le na ono delovanje Kmetijske drnibe, ki se tiče pospeševanja slovenskega gozdarstva. Kmetijska družba jc bila svojčas od gozdarskih oblastev zelo upoštevana. To je razvidno iz gozdarskega arhiva bivJe deželne vlade za Kranjsko, v katerem najdemo, da je bila družba leta 1S50 in poznejäa leta večkrat poklicana, da predlaga primerne gozdarske strokovnjake kot izpraSevalne komisarje pri iipitu za samostojno gozdno gospodarstvo in pri izpitu za gozdno varstvo In tehnično pomožno službo, Družbeni zadevni predlogi so bili vselej tudi upoŠteti. Pohvalno je treba omeniti, da si je Kmetijska družba Že leta 1850 prizadevala,, da bi se goli kranjski kras zopet pogozdil. Po daljšem posvetovanju s svojimi podeželskimi podružnicami jc kmetijska družba sprožila zamisel, da naj bi se ustanovilo ^ »Zgodovinske črtice važnejšega delovanja c. kr. Kmetijske družbe na Kranjskem od pričetka njenega v letu 1767 do konca leta 1867.« V spomin.na njeno stoletnico napisal družbeni tajnik dr. Janez Bleiwcis, Ljubljana, 1867. Natisnil Jožef Blasnik. samostojno diuStvo za pogozdovanje krasa. To vpraSanje je bilo tudi v ^.Kjnctljskih ih rokodelskih novicah» ohSimo raimötrivano. Do ustanovitve druStva /,a pogozdovanje krasa pa ni priälo, ker so druSbine podruintce v Postojni, Ilirski Bistrici in Vipavi končno izjavile, da taksno druätvo ne bi moglo uspcSao delovati zaradi pomanjkanja denarnih srtdstcv, nezadostne zaslombe in avtoritete. Z nagovarjanjem posestnikov, da bi kraSka, veJinotna skupna lemljiäJa sami pogo^dili, pa Kmetijska družba ludi ni upala doseči zaželenega cilja. Ludvik Dimitz, ki je nekaj Časa deloval na Kranjskem kot državni gozdarski uradnik, omenja v svojem opisu' gozdarskih razmer na Kranjskem (1. 1883), da se Kmetijska družba do leta 3SSO ni veliko zanimala za gozdarstvo, veodar pa pohvalno navaja, da je družbeni član Peter Pavel Glavar, ki je bil izvrsten gospodarstvenik, v tej dobi pospeseval gozdno kulturo. Dal je lep igled, ko je prvi na Kranjskem na svojem posestvu LauŠpreJ na Dolenjskem zasadil iglasto drevje. Dimiti v tem spisu (udi poroča, da je Kmetijska družba priredila jeseni 1. 1870 v sporazumu z ministrstvom za zemljedelstvo ^a Dunaju ponikne tečaje o pogozdovanju krasa v Postojni, Senožečah in Ilirski Bistrici. Predavanja za te tečaje jc sestavil L, Diinitz, ki jc takrat služboval v Radovljici. Ta predavanja so bila pozneje natisnjena in razdeljena med prebivalstvo na Notranjskem. Dimitz je leta 1865 dosegel, da se je v osrednjem odboru Kmetijske dru!be ustanovila gozdarska sekcija, s Čimer so bili interesi gozdarstva krepkejc zastopani. Ko je Dimitz 1. 1371 nastopil službo deželnega gozdnega nadzornika v Ljubljani, je pri vladi izposloval denarna sredstva, da so se meseca maja 1872 ustanovile v Senožečah in v Postojni gozdne drevesnice. Dimitzova iiaslednika, deželna gozdna nadzornika Ivan Salzer in Vencelj Goli, sta bila člana glavnega odbora Kmetijske družbe, Salzer skozi 6 let, Goli 56 let. Slednji je bi! izvoljen celo za častnega Člana družbe. Sodelovanju teh dveh gozdarskih strokovnjakov s Kmetijsko družbo je pripisati, da so se v veliki, leta 1874 pod Rožnikom v Ljubljani ustanovljeni državni gozdni drevesnici' gojila tudi sadna drevesca raznih, za naSe kraje prikladnih vrst, Kemtijska družba je bila v najboljäih odnoäajih s Kranjsko-primorskim gozdarskim druätvom, ki jc bito leta 1875 ustanovljeno na pobudo Ivana Saberja. Leta 1857 se je Kmetijska družba udeležila kmetijske razstave na Dunaju. Poleg poljedelskih je takrat razstavila tudi gozdne proizvode. Po Blciweisovi smrti (29. nov. IS31) je zasedel tajriiSko mesto pri Kmetijski družbi Gustav Pire. Pire je ustanovil novo družbeno glasilo »Kmetovalec«. Za ta korak se jt odlomil, ker Kmetijske novice niso vet služile satno svojemu prvotnemu namenu. »Kmetovalec« jt začel iihajati 1, marca 1884 io je bil ta list Izključno le kmetijske stroke s ciljem, pospeSevati kmetijsko in. izboljšati gospodarsko stanje slovenskega kmeta, List je izhajal po dvakrat na mesec. — Piic je aktivno služboval pri Kmetijski družbi do leta 1918, Leta 1351 je bil predsednik družbe. Umrl je Ifta 192,1 v Bohinju. Ob koncu leta I91S — po zlomu Avstroogrskc — je Kmetijska družba za Kranjsko razširila svoj delokrog na ozemlje vse takratne Slovenije m se je nato preimenovala v »Kmetijsko družbo za Slovenijo«. Člani kmetijskih druJb Koroško tn - Ludwig Dimitz: »Das Wald- und Jagdwesen unter den Habsburgern — mit besonderer Rücksicht auf Krain«. (Ta spis je bil objavljen v izvestjih Kranjsko-primorskega gozdarskega druhva, L 1883.) ' Glej izčrpen zgodovinski opisL »Razvoj naših javnih gozdnih drevesnic«, sestavil Anton Sivic, Ljubljana 194.^. U re d n ii t v o Štajersko, bivajoči v onih predelih Koioškc in Štajerske, ki so pripadli Sloveniji, sa takrat prestopili h Kmetijski družbi Slovenijo. Uredništvo »Kmetovalca« je leta 1918 prevzel ing. Rado Lah. Od L 1923 jc bil urednik Viljem Rohrman, ki je uvedniäke posle septembra 1930 otHožil zaradi slabega zdravja. Za njim sta postala urednika ing. R. Lah in Franc Kafol, od leta 1933 pa slednji sam. Od 1. 1937 do okupacije je bil urednik »Kmetovalca« ing. Bogdan Ferlinc. »Kjnetovalec« je iihajal do začetka okupacije (1. lö-ll). L. 1945 je Kmetijska družba prenehala delovati. »Kmetovalec« je rad sprejemal poučne Članke, s katerimi so ga zakladali gozdarski strokovnjaki- Ker so do leta 1895 na Kranjskem službovali gozdarski tehniki, ki niso bili veSči slovenSČine, so prispevali članke v nemščini, ki jih je Kmetovalčev urednik dal preveiti v slovenščino. Od leta 1395 dalje- je Avgust Gu^elj, ki jc pn5el v Novo mesto kot okrajni gozdarski referent, objavljal v Kmetovalcu slovenske poučne članke za kmetske goidoc posestnike. Ko je bil leta 1911 v Ljubljano premeščen ing. A, S,, je ta lakladal Kmetovalca 5 Številnimi, poljudno napisanimi gozdarskimi prispevki, ki jih od leta 1911 do 191S ni podpisoval f. imenom. Od 1, 1931 do vključno 1934 jc bil ing. A, S. tudi urednik gozdarskega dela »Kme-luvaka«. Sčasoma so začeli pisati v druibioo glasilo tudi drugi goidarjl. Društveni člani, ki BO dobivali Kmetovalca brezplačno, so bili z gozdarskim poukom prav zadovoljni. — Na tem mestu moram ugotoviti, da je bil »Kmctovalecc dolga leta edini gospodarski list, v katerem je bilo mogoče objavljati slovenske gozdarske Članke poučne vsebine. Saj glasilo Kranjsko-primorskega gozdarskega društva, ki je izhajalo od leta 1876 do vključno 1914, 1. v nemškem jeziku, ni sprejemalo slovenskih spisov! »Sumarski list« Hrvatskega gumarskega druStva pa je objavil prve slovenske prispevke ?ele leta 1920 in 1921, poznejSi »Sumarski list« Jugosl. iutnarskega udruäe-fjja pa je začel izhajati Sele leta 1922 in je prinašal slovenske Članke do leta 1939, Slovensko "gozdarsko glasilo »Gozdarski vestnik« je začelo izhajati Sele leta 19S8. Kmetijska družba jc svojim članom zelo ustregla s tem, da so mogli interesenti stavljati vprašanja v Kmetovalca, na katera so agronomski, veterinawki, gozdarski in drugi strokovnjaki dajali odgovore, ki so bili v tem listu natisnjeni. Zasluga Kmetijske druibe je vsekakor tudi, da jc založila večje Število brošur in gospodarskih navodil s poufno gozdarsko vsebino, kar je malim gozdnim posestrjikora dobro sluiSilo. Ing. Anton S i v i c KNJIŽEVNOST K PETIM TOČKAM KRITIKE ING. V. BELTRAMA V G. V. 195J ST. 10, STR. a.i2/3 Ad 1. Bukev ima ."srčasto korenino, ki se kaj ustrezno prilagodi tlom. V plitvih tleh naredi Široko plosko korenino, v globokih globoko in se tem okoliščinam primerno zasidra. Iz literature mi ni znano, da bi si gozdarji delali skrbi z bukvo zaradi vetra, na količkaj bukvi ustreznih rastiščih. Izgleda, tia tudi ne ing. Jože Slander, čeprav pravi, da je že sam videl po vetru izruvane »mogočne jelke (podčrtal jaz) in tudi marsikatero staro bukev,« Jaz že tudi hrast. ad 2, Zaradi obzirnosti in ^amo^anosti tega problema, iaJ ne morem odgovoriti v treh stavkih, kakor je kritik na, po meni navedeno Wanselovo trditev, ki jo dokazuje v obiirni razpravi »Eiofiihrung in die forstl. Zuwachs- und Ertra^slehrc«, IQ-iS Mislim, da ^ svojo razpravo mimogrede tudi pokaral, da od redienj ne sroemo priJakovati ČudeJ.ev, na katere nekako namiguje kritik s svojimi lOOVo, Wnnselovo in po njem mojo trditev potrjuje tudi Hans Burj^cr % razpravo: »Ertrags-kundliche Grundlagen ^ur Frage der Massen- und der Qualitätsholzerzeugung« v »Schweiiterische Zeitschrift für Forštv/esen^i 1951, it. 4. ad 3. Po idealističnem svetovnem nazoru mora seveda nujno vladati »red* in »stroga zakonitost« modre nadnaravne sile. Po človeJkih pojmih na primer pragozd predstavlja nered, hudournik prekucijo, zadnja poplava v Padski nižini pa morda »red«? Pojmov narava ne pozna, ad A. Vse je relativno, Meter, s katerim si človek ustvarja pojem dimenzije, je nujno šablona, Kako pa naj si brez tega ponazorimo na primer razstoj drevja? iCritikova primera je v tej toiki nekoliko za lase privlečena. Boljša je dobra iablona, kakor slabo razumevanje. Kaj pa so na primer masovne, viäinske, prirastne itd. tablice? Po svoji miselnosti sem gotovo med zadnjimi, ki so za äablone pri vžgoji goida. Šablone so pač nek človcJki red v naravnem »oeredu« — napotek zlasti aa gozdarje, ki Je niso gozdarji. ad 5i Kritik je že na pol pota. Ko se bo prepričal, da vejevje v kupih ni inaoj nevarno, te ne bolj, bo prehodil vso pot, PaČ pa je nevaren gozdni nered, ki jja jc v naJih gozdih Se na kupe. Zame je pa zanimivo kritikovo pojasnilo v predzadnjem odstavku, kjer zvem — po Šestih letih — da zaradi omenjenih raest, kj jih avtor......ni hotel popraviti, uredništvo razprave ni moglo objaviti...« itd. To mi je povsem jiovo, Icakor Kolumbu odkritje Amerike. Ta kritikov epilog v tej eklektiifni kritiki njegovih strokovnih rnnenj niČ ne podkrepljuje! Hvaležen sem uredniku, da je hkrati objavil kritiko dr, M. Wraberja, katera prvo stvarno izpopolnjuje. V kolikor gre za kritiko tehnične obdelave, vsebine same, razvrstitve v poglavja t napisi itd, pa tudi za razliko v raznih svetovnih naziranjih, sera se spomnil, kakor ob mnogih kritikäh, na uvodne stavke Cankarjeve Bele krizanteme. Z zadoiČenjem pa ugotavljam, da je v gozdarski stroki oživela kritika, ki je bila do pred kartkitn skromno poglavje, a je hkrati najtežje poglavje naie stroke. Ing. Mirko S u S te rä i č* DR, MAKS WRABER: O GOZDNOGOSPODARSKEM IN KULTURNO-ZNANSTVENEM POMENU PRAGOZDNIH REZERVATOV Pred kratkim je izšel prvi Kvezek Biološkega vestnika, ki v obsegu 168 strani zajetna raznovrstne razprave raznih naših biologov. Biološka sekcija Prirodoslovncga društva se je lotila z izdajanjem svojega' glasila važne naloge, ki si jo zastavlj'a v programu, da bo oamreč Biološki vestnik strokovnjakom raznih poklicev, ki so povezani z biologijo, omogočal stike z napredujočo znanostjo in biološkega pod- * Objavo gornjega odgovora na kritiko je urcdniiki odbor Gozdarskega vestnika že pred dalje časa odklonil, ker je bil mišljenja, da vsebuje nekatere izraze, ki ne' sod jo v strokovno kritiko. Na izreČno zahtevo inž. M. Sušteršiča pa odgovor le objavljamo, prepuščajoč odgovornost piscu odgovora samemy. Uredništvo roija. Vsebina prve številke teja glasila kaie, da bo vcstnik res izdatno zajemal snov iz obmofja biologije, katere pomen jc po osvoboditvi pri nas zelo narasel, ker nam daje vaSno osnovo za dialektiEno g^ledatije na svet. Med rajnimi avtorji najdemo v prvi Številki BioloSkeg^a vestnika tudi znano ime dr, M. Wrabra, ki s svojo razpravo o prago/.dovih tia 29 straneh obravnava to vpraSanje m nani z uspelo razElenitvijo bkrati predoüuje pravilno sliko razvoja in pomena prag^dov. Žc sama analiza tega vprašanja, posebno pa Sc neposredna uporabnost ugotovitev, ki nam jih raiprava nudi, bosta zanimali gozdarske stro-tsovnjake, da se z njo seznanijo; naäim titateljem pa omogočamo skromen pogled v obravnavano vsebino s kratkim povzetkom piš?evih izvajanj. Uvodoma avtor govori o predzgodovinskem gozdu, o katerem nam dajt podatke analiza fosilnega cvetnega prabu, m o zgodovinskem gozdu, ki se laEenja z nastopom človeka: njegov kulturni napredek pomeni izginevanje pragozda in nazadovanje gozda. Dalje obravnava gozdarsko-bloloike probleme pragozdnih rezervatov, ki so v glavnem tije^ sestava in zgradba (struktura) pragozdne vegetacije; način in oblika naravnega pomlajevanja; rast in uspevanje posameznih drevesnih vrst; njihova spolna (fiziološka) zrelost in naravna (filiŽna) starost; biološka in tehnična odpornost proti elementarnim nezgodam; proizvodnja žive m mrtve lesne mase po kakovosti m koli-?ini; vzajemna ekološko-socioloSka odvisnost vegetacije, tal in podnebja itd. Pisec ugotavlja, da prinaša preuievanje pragozdne vegetacije velike koristi za praktično gozdarstvo, posebej Še za gojenje gozdov. S pretiranim izkorijčanjem in pomanjkljivim gojenjem goidbv je človek prirodol gozd toliko spremenil, da se njegova prirodna slika marsikje ne da veJ v celoti rekonstruirati Preučevanje pragozda pove zanesljivo merilo, v koliko se je človek v gojenju gozdov oddaljil od prirode, v koliko jc njegovo gospodarstvo pravilno ali zgrešeno. Gozdarske bioloSke študije so ugotovile, da je gozd izredno sestavljena življenjska skupnost (bioccnoia), ki je plod dolgotrajnega razvoja. Ta skupnost se kaže v življenjskem ravnotežju vseh udeležencev in v skladnem sodelovanju vseh iiniteljev, ki gibljejo in ustvarjajo gozdno ohEestvo. Pragozd predočuje idealno ravnovesje vseh prirodnih ciniteljev, ki vplivajo nanj; ti so; gozdna tla (pedosfera), gozdno ozračje (atmosfera), goidna vegetacija, gozdno živalstvo in gozdni mikroorganizmi. Po pojmovanju fitosociologijc je pragozd tista oblika gozdne vcgetacije, ki pre-dočujp -zaključno klimati^no razvojno stopnjo (klimaks) in ki je ostala absolutno nedotaknjena po vsakem človeSkem vplivu (primarni ali deviški pragozd), TakSnih pragozdov je zelo malo ali niČ, Za veJino evropskih pragozdov se da ugotoviti ali vsaj domnevati, da jih je zajel vsaj rahel vpliv človeškega gospodarstva, Čeprav ni o tem nobenih sledov. Takšni pragozdi so sekundarni. Ce so sledovi človeškega gospodarstva opazni, pragozdni značaj pa je v glavnem ohranjen, govorimo o jozdu s pragozdnim značajem. Bivli pragozd, ki je vkljub rednemu gospodarskemu iikori-Sčanju v bistvu ohranil pragozdno sestavo in strukturo, imenujemo naravni gozd, Ce pa je gozd pod gospodarskim vplivom bistveno spremenil svoje piirodno obličje, se imenuje kulturni gozd. Naravni in kulturni gozd sla navadna oblika naših gospodarskih gozdov. Pisec govori nadalje o evropskem pragozdu in razlikuje po sestavi tele Vrste pragozdov: mešan pragozd bukve in jelke (s primesjo smreke, javora i. dr.), ki jc najbolj razSirjen tip evropskega pragozda in je posebno lepo razvit v Jugoslaviji (Slovenija, Bosna); bukov pragozd je mnogo redkejši [v Sloveniji je ohranjen samo na Gorjancih); jelov pragozd je domala izginil; izginil je tudi meSan hrustov pragozd, ki je pokrival nekoč nižavje srednje, zahodne in južne Evrope; borovi liragoidi so ddomaiSc ohranjeni v severni in severovzho<3ni Evropi; smrekovi pra-goztli so posiali V Evropi Eclo redici (AIpe, Karpati, Sedmogra^ka); H redkejši so iliacesiiovi ter meiani macesnovi in ceniprinovi pragoidi {Alpe), Avtor razpravlja dalje o strukturni zg:ratlbi pragozda, pod katero razumeva iiaiJin mcäanja drevesnih vrst, izoblikovanost posameznih vegetacijskih slojev (stra-tifikacijo), drevesno zarast, sklep krošenj in starostne ozir. debelinske raired«. Struktura goeda je odvisna v najvccji meri od drevesnih in grmovnih vrst, ki gozd sestavljajo. Sodobno gojenje gozdov polaga veliko važnost na strukturo goada in se zato močno ianima za strukturno zgradbo pragozda. V mešanem pragozdu prevladuje skupinsko mešanje drevesnih vrst in v zvezi s tem tudi skupinska zarast drevja, enako tudi v tistem (cnovrstnem) pragozdu. Etažna zgradba (stratifikacija) je v pragozdu navadno malo izrazita; celo meSani pragozd bukve in jeJke kaze sliko bolj ali manj enodobnega gozda, kjer moiino prevladujejo viJji debelinski razredi. Sklep kroSenj jc v pragozdu poveSini skoraj vodoraven (dvoslojen). Pomlajevanje pragozda je praviloma skupinsko. Sleherno izgubo starega drevja lakoj nadomesii bujen pomladek. TeJe in poSasneje se pomlaja iisti smrekov pragozd v viäinskem pasu, kjer jt zaradi slabih podnebnih razmer semenski obrod redek in piEel, pomladek pa unii^ujcjo pozni in rani mrazovi; temu se pridružujejo äe neugodne talne razmere (velika zakisanost tal zaradi kopičenja surovega humusa). Pomlajevanje smreke je najizdatnejSe na tyhlih panjib in deblih, posebno v mrzlih planinskih in severnih legah. V mnogih primerih se obnavlja pragozd na velikih povräiaah po naravnih katastrofah (vetrolom, poJar). Katastrofna Icorija pomlajevanja pragozdov (K, M, Müller} pa ima le izjemno in lokalno veljavo. Preučevanje bosenskih meSanih pragozdov jelke, bukve in smreke je ugotovilo, da poteka obnova po poiarnih katastrofah in vetrolomLh preko določenih razvojnih faz in da traja najmanj 200 let. V tej razvojni seriji je z gozdarskega vidika posebno negativen stadij s Calamagrostis epigeios, ki se pojavlja po požaru in ki more za dolgo Časa zaustaviti obnovo gozda. Obnova pragozdov po vetrolomu ali sečnji na golo poteka hitreje, ker izpade omenjeni kritični stadij. Glede produkcije lesoe mase zaostaja pragojd vkljub optimaioim produkcijskim pogojem za gospodarskim gozdom. To dejstvo izvira iz rastne ritmike pragozdnega drevja, ki dosega svoj višek iele v drygem Sivljenjskem stoletju. Gospodarski gozd je glavno maso lesa ze.produciral, ko jo pragozd Sele začenja ustvarjati. Pragozdu manjka goidarjeve roke, ki bi regulirala razmerje med starostnimi razredi in izločila neproduktivno visoko starost drevja na račun mladostnega prirastka. Pisec navaja, da je v Sloveniji 8 pragozdnih rezervatov s povriino ok. 300 ha, zaščitenih in izločenih za znanstveno raziskovanje, ter podaja kratko analizo njihovega rastišča in njihove strukture. Za primer uvrSfa fitosocioloSki popis meiSancga pragozda jelke, bukve in smreke na Boroväki gori (Kočevsko) v nadmorski viŠitii ok. 1000 m. Glede na pomembnost pragozdov, posebno pri gozdnogojitvenih raiiskavanjih, jc Institut za gozdarstvo in lesno industrijo Slovenije zastavil v pragozdnih rezervatih podrobnejše delo. M. B. DRUŠTVENE VESTI SKLEPI OBČNEGA ZBORA DiT GLI OD 25. I. 1953 1. Občni zhor ugotavlja, da jc Hruätvo v preteklem poslovnem letu povcüalo ilevilo svojega članstva, da je okrepilo organiiacijsk-o in strokovno delovanje sckcij in z vsemi svojimi organi konstruktivno razvijalo dniStveno delo v smislu droStvenih [>ravil in sklepov ub?n£ga zbora. Prizadevanje je bilo posebno koristno in uspeSiio v prečiSčcvanju in vsklajevanjii strokovnih stališč ter pri zastopanju interesov stroke pred raznimi forumi in dragimi gospodarskimi panogami. Upravnemu odboru se izreka razrešnica s pohvalo. Druitvo naj po utrti poti odloJno nadaljuje z uveljavljanjem interesov naJe široke v skladu s splošnim gospodarstvom. 2. S strokovnim poglabljanjem in obdelavo tekočih vpraäanj gozdnega in Ic.^nega gospodarstva naj društvo vpliva na njihovo smotrno reäitev. Vse članstvo se mora javedati, da bomo tem močnejši, čirnbolj bomo razčlenili in poenotili svoja mnenja, k čemur vodijo konstruktivne diskusije na na^ih sestankih in druStvene poučne akcije v ožjem in širšem merilu Na ta naČin bomo okrepili svoje ddovne moČi. 3. Vzporedno s krepitvijo gospodarskega samoupravljanja ljudskih organov in podjetij jc potrebno, da sekcije poživijo svojo povezavo in delovanje v tej stncri, da samopobudno nudijo svojo pomoč in da vplivajo na smotrno reSitev. Tesneje je treba sodelovati z okrajnimi gozdarskimi organi in zadrugami z namenom, da se okrepi pozitivno stališče do gozdnega in lesnega gospodarstva in da se strokovni kader kvalitativno dviga. V zvezi z zadrugami sc priporoča tesnejše sodelovanje s sekcijami DIT kmetijstva. 4. K predavaiijem, dcbatajn, filmskim predstavam, ekskurzijam in strokovnim razlagam naj sekcije pritegnejo tudi nižji kader drŽ. in nedriž. sektorja za dvig njegove strokovne in delovne sposobnosti. V tem smislu naj vplivajo tudi na dopisovanje v naše strokovne liste. Ekskurzije naj se usmerijo tudi v gozdove nedržavnega sektorja. Aktivnost sekcij naj se poudarja z objavami poročil v naših strokovnih listih, posebno o ekskurzijah, predavanjih, reševanju strokovnih vprašanj in o ostali društveni problematiki. Ta poročila naj bodo vzpodbuda ostalim sekcijam na terenu. 5. Članstvo naj izkoristi vsako priložnost, da uveljavi naša strokovna načela pri strokovnjakih drugib gospodarskih panog. 6. V najkrajšem času (sledeči teden) naj se priredi posvetovanje širšega kroga Članstva iz prizadetih podjetij o perečih gospodarskih in organizacijskih vprašanjih'v zvezi z reorganizacijo GG in LIP, Podobna posvetovanja naj se vršijo ttjdi pozneje,, da ne borao zaostajali za dogodki. 7. Plenum društva naj se sestane najmanj vsaka dva meseca, da bi bil teren tako bolj udeležen pri reševanju strokovnih vprašanj ter bi bila omogočena izmenjava izkušenj med sekcijami. 8. Stroške potovanja članov plenuma nosijo podjetja, pri katerih so člani uslužbcni, ker so podjetja zainteresirana na reševanju problemov, ki se jih v največji meri direktno aii indlrektno tičejo. V izjemnih primerih nosi stroške DIT. 9. Članom plenunja sc priporoča, da po možnosti prisostvujejo tudi posameznim sejam upravnega odbora, da bi se seznanjali s tekočo problematiko in načenjali probleme terena, 10. Upravni odbor in plenum naj pretresata vprašanje skript in strokovnega gradiva za niiji kader ter ustrezno ukrepata, da bi Čimprej priSli do- potrebne. literature. V kolikor sekcije sarne pripravljajo skripta, naj jih pošljejo odboru, da poskrbi za pregitti in popravke. Pri tem je treba upoitevati, da bo de) gozdarske tvarinc v zgoSfenero obsegu zajel »Gozdarski priroEnik 11«, ki ga pripravlja Institut aa gozdarstvo in lesno industrijo. H. Zagotoviti je treba evidenco strokovnega osebja in absolventov strokovnih iol ter sodelovati pri programu njihove pripravniÜke prakse in skrbeti, da se le-ta pravilno iüvaja. 13. Podjetja naj na lastno pobudo predvidijo prispevke za vzgojo kadrov (v lazmerju z družbenim planom), da hi se lahko izvedla naäa zamisel o pripravniški praksi. Potrebno je, da pripravniki obidejo vse one dejavnosti, ki so jtm za samostojno delo potrebne, Pri tem pozdravljamo zamisel, da bi se iz republiSkega sklada plačevali prejemki pripravnikov in bi se jim tako omogočila sistematična praksa v onih dejavnostih in pri onih podjetjih, kjer bi büo to najbolj smotrno. 13. Potrebno je pripraviti sistematizacijo mest v nedržavnem sektorju. V tem namenu naj sekcije vplivajo na OLO in 02KZ, samo drujtvo pa na republiške organe, da bi se na podlagi tega spoznala potreba po kadru in da bt se le-ta pravilno usmerjal. Glede kakovosti kadra je treba posebej stremeti, da se izboljEa pri okrajnih ljudskih odborib in zadružnem sektorju. 14. Sekcije naj nadaljujejo tečaje ra krojenje listavrev; a) 7, namenom, da se čimbolj smotrno izloči ves tehnični les in usmeri v najboljSe ovrednotenje, h) uvedejo naj se tečaji za gojenje gozda, c) prirejajo naj se tečaji za delo na žagah. 15. Predelati Je treba program la strokovne Izpite lesnoindustrijskih tehnikov. 16. Pripraviti je treba program za strokovni izpit logarjev in manipulantov in urediti vprašanje izvedbe izpitov, da se tako omogoči selekcija teh kadrov in da se nesposobni izločijo. 17. Sekcije naj skrbijo, da bodo čUni pravočasno plačali naročnino m naSa strokovna glasila, in naj pridobivajo nove naročnike, da se tako izognemo stroškom za opomine in da s povečanjem naklade pocenimo naši strokovni glasili. IS. Glede organizacije logarjev in manipulantov se ugotavlja, da za sedaj ustreza dosedanji način vključitve v nase društvo v obliki izrednega Članstva, ko so jim inženirji in tchnikr dolžni pomagati pri strokovnem razvoju. 19. S tajnimi volitvami so bili izbrani v odborct Up r a v n i o-d b o r . pred.iedoik — ing. Zdravko Turk, tajnik — ing. Miloš Slovnik, Člani: ing. Milan Simič, .ing. Adolf Svetličič, ing. Drago Kajfež, ing. Gregor Kersnik, Franc Ulčar, ing. Franjo Sgerm, ii\g. Jurij Hočevar, Lojze Lep in Cveta "Volarič. (Upravni odbor se je konstituiral^ in izbral za podpredsednika ing, Fr. Sgerma, za namestnika tajnika ing. G. Kersnika, za blagajnika ing. Kajfeza.) Nadzorni odbor: Predsednik — mg. Bogdan Žagar, člana ing. Dinko Cerjak in ing. Franjo ■Jurhar. Dopolnilni Člani plenuma:' Martin Potočnik, ing, Franjo Scvnik, Tone Seliäkar, Jofe Žagar in - Anton Sedlar. 20. 2a delegata v Zvezo gozdarskih druitev FLRJ sta bila izbrana ing, Franjo Rainer (namestnik ing. Miran Brinar) in Franc Ulčar. 21. 2a delega.ta v plenum Zveze DIT LRS sta bila izbrana podpredsednik in tajnik upravnega odbora. Za delegate v ustanovno skupiEino Zveze DIT, LRS (po 1 delegat na iO članov) so bili izvoljeni predsedniki sekcij (11), oba delegata ple-numa, tajnik gorenjske sekcije, Jože Žagar in predsednik društva. 22. Člen V/I druätveinih pravil se spopolnjuje taiko, da na obinem zboru pri volitvah delegat sckcij lahko zastopa do 20 iilanov in ima toliko glasov. Sekcija da vsakemu delegatu pooblastilo t navedbo ätevUa tlauov, ki jih zastopa. Upoštevajo se samo Člani, ki so plačali Članarino, Pri razpravi (izven volitev) ima vsak delegat le ca glas. p 25. Clen. Vt/1 pravil se glede Števila članov upravnega odbora spremeni tako. da Šteje upravni odbor 11 natnesta 9 ?lanov. 24- Članarina članov, ki so vJlanjeni pri sekcijah, se prepušča sekcijam. Ma-tiinemu društvu pa plačujejo Članarino Člani iz Ljubljane, ki- niso v sekcijah. Članarina ostane neizpremenjena in znaia 120 din letno. 25. Članarina gospodarskih članov ostane neizpremenjeoa. Ker sc bodo strokovni l.isti vzdrževali s samostojnimi prispevki, bo služila gospodarska članarina neposredno društvenim namenom: to je razvidno is! proračuna, predvsem za ekskurzije, ker bo plačevalo društvo ekskurzije tudi za terenske Člane. 26. Naročnina za »Gozdarski vestnik« se določi na 40Ü din in za »Les« na din za leto 1953, Plačati se mora vnaprej vsaj polletna naročnina, in sicer najkasneje do konca prvega četrtletja v vsakem polletju. 27. Ob deseti obletnici »Gozdarskega vestnika« ae izreka priznanje obema urednikoma, in sicer ing. Stanku SotoSku kot ustanovitelju in prvemu uredniku lista ter ing. Miranu Brinarju kot sedanjemu in drugemu uredniku lista. DIT GI.I DEBATNl SESTANEK DRUŠTVA O VA2N1H GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH V okrilju Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne Industrije LRS je bil dne 30. januarja 1953 debatni sestanek, na katerem so sc obravnavala nekatera pereča gospodarska vprašanja gozdarstva in lesne industrije. Na sestanku je bilo 7S zastopnikov prizadetih podjetij in članov druStva (gozdnih gospodarstev, lesnoindustrijskih podjetij, tovarn predelovalne in kemične industrije, nekaterih okr, ljud odborov, zadrug in republiških ustanov). Debati so sluiili za podlago referati o posameznih vprašanjih, ki so jih prijavile posebej za to določene komisije. Razširjene komisije pa so nato oblikovale diskusijske sklepe kot jih navajamo in ki naj sluiijo kot predlog odločujočim forumom za re,Sevanje zadevnih vpra.^anj, I Načelno slalKče glede perspektivnega plana gozdarstva in lesne industrije 1. Nujno je potrcbn.0, da se sesi&oi in po pristojnem forumu odobri perspektioni plan gozdnega in lesnega gospodarstoa v republiškem merilu, (}& bi se ia-ko določila osnova za izdelavo penpekiiDtieSa plana po gozdnogospodarskih in lesnoindadrijskih področjih, in sicer; a) plan za izkoriščanje gozdov (spopalni in dogoiovi naj se pri-pruDtjmi elaborat); b) plan za obnono tju tieso gozdoo (dogoioui naj se pripraoljeni elaborat); c) plan za izgradnjo mreže gozdno prometnih naprav iii sredstea; £) plan za izgracfnjo lesne indudrije. 2. Za lo idejno perspekdono planiranje je 'potrebno ösnooaii ustrezen organ. 3, PojaČUi in poi:peSiii je tretja delo pri urejanju gozdov, Ja bi Čimprej dobili zanesljioe podatke o stanjih gozdnih fondoo. 4. Biro za projektiranje c gozdärsluu ia /esni industriji, ki o ze-meihu že obstoja, noj se usposobi takOj da bo lahko obuladoval iekoče naloge. K 1. Kiitično stanje v iiasem gozdnem in lesnem gospodarstvu nujno lahtcva pospcScno nadaljevanje Se začete izdelave perspektivnega plana v vseh ^lavnili vejah, Komisij'a za perspektivno planiranje je v prvem polletju 195? popolnoma prenehala 7, delom, in sicer zaradi tega, ker delo posameznih zunanjih sodelavcev ni bilo Iionorirano, čepiav je to bilo obljubljeno, dalje pa tudi zaradi raznih reorganizacij, pri üemcr se j K kader strokovnih in administrativnih namciČcncev taku znižal, da referenti komaj obvladajo tekoče delo. Načini planiranja naj bodo v skladu z novim! načeli o planiranju. Določijo naj se splošni okvir, sorazraerje in glavne smcrnice bodočega razvoja, da se omogoEi operativi podrobnejSa obdelava. Operativa pa naj bi se takoj viporedno lotila te obdelave in posebej obiranja podatkov, da se delo pospeši in omogoči iistreina primerjava podatkov. Državni in nedržavni sektor je potrebno v pogledu gozdnega in lesnega gospodarstva zajeti kot celoto spriio izrednega pomena gozdov za skupnost in tprifo važnosti lesa kot naEe glavne industrijske surovine. Glede plana, za lastne in lokalne potrebe se je pojavila nova problematika, ko se je ob koncu 1952 na podlagi ankete Zavoda za statistiko LRS pokarala po-IroSnja za lastne in lokalne potrebe v višini 3,800.000 m', medtem ko se je prej, po anketi iz leta tg^tG—1947, mislilo, da znaša ta potrošnja le 2,800.000 m^ letno. K 2. Pri Sekretariatu za gospodarstvo — Zavodu za planiranje — »laj se osnuje ustrezen stalen organ za študij in idejno perspektivno planiranje v gozdarstvu in lesni industriji. Le na podlagi dobro premišljenih in preverjenih načrtov bo mogoče smotrno usmerjati razvoj in i?.vajati plane. Organe za Študij ia planiranje naj sestavljajo stalni nameščenci Sekretariata za gospodarstvo v zadostnem Številu in zunanji sodelavci tako iz republiških ustanov kakor tudi predstavniki gospodarskih organizacij in oblastvenih ustanov iz celotnega območja LRS. Tako bodo ustvarjeni po|oji za ustrezno povezavo terena s centrom in kolektivno vsklajevanje pbnov prizadetih področij. Reši naj se vprašanje nagrajevanja takšnega dela ter kritja raznih stroškov. Spričo dejstva, da imamo v gozdarstvu in lesni industriji komaj potrebnega strokovnega kadra, je treba posvetiti racionalni izrabi tega kadra največjo akrb. Njegovo presežno delo bo odtehtalo n. pr. že samo to, da bodo odpadli izdatki za ekonomsko neutemeljene obrate in naprave. V kolikor Sekretariat za gospodarstvo ne bi razpolagal 2 zadostnimi finančnimi sredstvi, naj sorazmerno prispevajo podjetja oz. koriatniki načrtovanja, K 3. Urejanje gozdov daje podatke o količini in strukturi lesnih zalog, prirastka, etata itd., ki so potrebni za urejeno gozdno gospodarstvo tako v driavnem kot nedržavnem sektorju, K 4, Spričo nujne koncentracije lesnoindustrijskih obratov in racionalizaeije tistih, ki imajo pogoje za nadaljnji obstoj, ter v zvezi z izgradnjo novih, sodobnih lesnoindustrijskih obratov je nujno potrebno u.sposobiti obstoječi biro za projektiranje v gozdarstvu in lesni industriji, da bo lahko v polni meri vrŠil svoj'o važno nalogo pri projektiranju obratov, instalacij, transportnih naprav itd. V ta namen je potrebna tudi ustrezna povezava z organi planiranja, revizije in evidence. Ureditev naüina odkupa, lesa v državnem in nedržavnem seklorju z namenom, da se □mogoči bolj smotrna raidelitev lesa A. Driavni sektor J, V pošteo prihajajo sledeči načini prodaje: a) Pri hlodot/ini za Šago d glannem sabmisija, če pa jc malo re-flekianiöo, direkten dogooor, Ce subrnisija ali direkten dogooor ne uspe, se lahko razpise licitacija; b) pri specialni hlodonini (za furnir, luščn^nje Ud.) in pri Ustih sorti-mentih, ki se izdelujejo n majhnih količnah (piloti, drogi itd.), kakor tudi za posebna naročila (specialne dimenzije in kvalitete po naročilu} — direkten dogovor; c) pri celuloznem in jamskem lesu iglanceo subrnisija ali direkten dogODor; č) pri droih subrnisija, licitacija ali direkten dogouor, kakor narekuje irzna situacija. Subrnisija jc tak način licitacije ali nakupa in prodaje, pri katerem prodajalec povabi reflektante po svoji izbiri, da nnu do doloJenega roka dajo pismene ponudbe za nakup lesa na podlagi pogojev o nakupu In prodaji, ki jih prodajalec predhodno določi brez izklicne cene. Ponudnik lahko veže svojo ponudbo tudi na drugaine kupne in prodajne pogoje, za katere misli, da obema pogodbenikoma bolj ustrezajo. Prodajalcc ima pravico, da izbere ono ponudbo, ki mu splöäno najbolj ugaja, in ni doliSan sprejeti ponudbo t najviSjo ceno. Direkten dogovor med prodajalcem in posameznim kupcem ali med prodajalcem in določenim krogom kupcev, ki jih prodajalec povabi na dogovor, pomeni direktno ■ pogajanje za razpoložljive količine posameznih tesnih sortimentov, ko se obe stranki sporazumela glede kupnih in prodajnih pogojev m ccüe, Pri navadni licitaciji prodajalec na podlagi določenih licitacijskih in prodajnih pogojev ter izklicne cene razpiše licitacijo, bodisi ustno, ko reflelctanti ustno višajo ceno, bodisi pismeno, ko rcflektanti do določenega roka dostavijo zapečatene pismene ponudbe, ki se odprejo na določeni dan pred ponudniki. Prodajalec jc v obeh primerih dolžan sprejeti najviäjo ceno. Prednost sutmisije. ki je v naših razmerah mnogo primernejša od navadne licitacije, je v tem, da se mnogo laže upoitevajo potrebe onih prioritetnih potrošnikov, tovarn ali lesne industrije, ki se ujemajo z bodočimi interesi gozdarstva zaradi višjega ovrednotenja lesne surovine. Kupni in prodajni pogoji se dajo v lakih primerih ustrezno prilagoditi obojestranskem interesu. Direkten dogovor ima veliko prednost, ker se z njim lahko bolj proJno upo-iftevajo trenutne trine razmere, posebej konjunkture, in se prihrani aa času, ki je potreben za razpis licitacije ali submisije. Kupec in prodajalec se najlaže približata obojestranskemu interesu glede pogojev, ki jih določita vzporedno z dogovorom o viJini cene. Slaba stran tega načina je v tem, ker manjka objektiven regulator viiine cene, kolikor se ni mogoče nasloniti na že ünane cene istega sortimenta (kalkulacija) ali na primerjavo s ceno sorodnega sortimenta. Navadna licitacija ima dobro stran, (ter prihaja ekonomski zakon ponudbe in povpraScvanja najbolj do izraza. Močaa konkurenci vpliva aa višino cene. Slaba stran licitacije je v možnosti kooipiota licltantov. Ponekod oziroma pri nekaterih sortimentjh je premalo konkurentov, (zgublja se Čas z razpisovanjem licitacije. Razvoj oEDOvne lesne industrije io ustrezna Vikladitcv njenih kapacitet s surovinskim zaledjem bi bili otežkofcni. ali onemogočeni. Hlodovino in ostale surovine bi namreč lahko kupili slučajni kupci v nasprotju z interesi goidnogospodarskega področja, ki mora zaradi viSjega vrednotenja lesne surovine stremeti za razvijanjem osnovne industrije. Pojavila bt sc lahko tudi mnoga, teiko rešljiva trenja socialnega značaja. 2. Če bi pri razdelitoi ali prodaji lesa naitial spor, ki ga ne bi mogel ali želel rešiti prodajalec (GGj sam, se bo za reSitm ponameznega primera formirala komisija zasiopnikav združenj GG in LIP ier prizadetih strank. Člani komisije izberejo neoiralno osebo 7.a predsednika. Domneva se, da bo üe gozdno gospodarstvo samo v lastnem interesu skuialo usmeriti les v gospodarsko prioritetne namene, pri čemer pa si bo priborilo najustreznejše cene, Pri tem bo zainteresirano, da primerno upošteva sugestije oblastvenih orgainov. Lahko pa pride v dvom, katerega od kupcev naj sprejme pri enakih pogojih itd. V takih primerih bo umestno posredovanje komisije pniadetih s SirSo gospodarsko razgledanostjo, kolikor ne bi odločilno posegel vmes pristojni oblastni forum. Komisija se osnuje na zahtevo prizadetih strank. 3. Da bi se naila objekiiona osnova ali izhodišče za kalktilacijo prodajne cene, upoštevajoč pri tem ek s por t ne cene in notranje tržišče, kakor iudi da se p zvezi s tem določi prodajni rok (po možnosti celoletni, tudi morebiti na podla.^i oknirne pogodbe in variabilne cens, ki bi se po določenem ključu koartalna prilagojeoala tržnim spremembam), se določi posebna komiaija zastopnikov obeh združenj, celuloznih tovarn, rudnikoü, zadružnega rektorja, podjetja iSlooenijalesi; in Inštituta m gozdarstvo in lesno industrijo. Komisijo oodi ing. A. Suetličič. 2a hlodovino in äe za nekatere Sortimente je najzanesljivejše izhodišče v eks-portni ceni. Ta pa je sestavljena tudi iz variabilnih delov (ekspertni faktor in devizne razlike). Devizna razlika ne prihaja {po dobljenih informacijah) v pojtcv za kalkulacijo, ampalt tvori poseben fond proizvodnega pudjetja-eksportnika za napredek proizvodnje. (Umestno bo, da se določen odstotek tega fonda porabi za goitdno eksploatadjo. Ta odstotek je lahko različen po posameznih podroČjili, kakor narekuje načela rentabilnosti pri vlaganju investicij, bodisi za lesno industrijo ali za eksploalacijska sredstva.) Ekaportni faktor pa je potrebno,'če ze ne v celoti, vsaj v alikvotnem delu proizvodnih stroškov gozdnih sortimentov upoštevati v oricnta-rijski ceni za kalkulacijo, ker bi bila sicer izhodna cena prenizka oziroma nerealna. Zaradi obveznosti družbenega plana, razporeditve industrijskih kapacitet po surovinah in za orientacijo dobav industrijskih izdelkov (za eksport in tuzemstvo) bi bilo potrebno, da pogodba zajarae celoletno dobavo. Zaradi gibanja tržnih cen pa bi bolj ustrezali kratki roki. Zato naj bi se posebno za hlodovino za žago, celulozni in jamski les omogočila okvirna, celoletna pogodba, a cena regulirala tri- ali Štirimesečno po tržnih spremembah po vnaprej določen^^m ključu. Okvirna pogodba se opira na sedanjo teno, ki bo odločilna za sklepanje pogodbe, 4. Z ekaporinimi faktorji je potrebno stimulirati proizvodnjo onih finalnih proizoodou, ki oiše vrednotijo lesno surovino, upoštevajoč pri tem višino akumulacije in plačnega fonda. To naj se upošteva pri na-jaoljeni reoiziji eki^portnih faktorjev, pri kateri naj se zasiwija i tuli glavni eksportni proiHbajalci. ^ Pri sedanjih ekspertnih faktorjih n, pr. lahko kupci za bukovo hlodovino veČ plačajo, če izvažajo žagan les, kot Če izvažajo nekatere finalne proiavode, čeravno dajejo slednji vciS akumulacije in plaČnega fnnda (in sumarno torej vc£ koristi äkupnosti). To je nezdravo nasprotje v Škodo skupjiosti in razvoja lesne industrije. S finalnimi proizvodi se v mnogo večji meri kot pri polproizvodih izvaža delovna sila (vloieno deto). B. Nedržavni sektor i. Zadruge »a; prodajajo izgoioüljme lerne proizootle na enak način kot goidn.^ gospodanioa. Osnovna industrija sc bo mogla pravilno razvit! in prilagoditi surovinskemu zaledju le tedaj, te. bodo tudi zadruge v lastnem interesu to upoštevale pri gospodarjenju s goidovi, ko jc surovinsko r.alcdje sestavljeno iz državnega in nedržavnega sektorja in ga je treba s staliäia industrije obravnavati skupno, 3. V Že izdelanem Tepuhliškeni osnutku o načinu odkupa lesa o ne-držaonem sekiorju bi bilo priporočljivo xdiüiiti razne prispevke (o •iklad ta obnovo ^rjKrfon in o zadružni sklad za pospešeonnje gozdarsioa w kmelijstva) d en. skupni prispevek in ga o določenem razmerju deliti med koridnike. Treba pa davek gozdnih posestnikov obenem za toliko zni'iaii. Če tlavek zajema donos gozdov na pofiia^i splosne tržne cene. Ker so prispevki v sklad za obnovo gozdov in v zadružni sklad analogni in sc doloiajo v obeh primerih po sortimentib (po vrednostnih rairedih), bi bilo priporočljivo, da se jih združi in jih »biiina pobira skupno, ter nato deli po pripadajočem ramcrju med oba sklada; s tem bi se poenostavila pobiranje in konlrola prispevkov. 3. Pri odkupu lesa od gozdnih posestnikov, pri katerem se nameraua ločiti določen prispeuek za navedeni zadružni sklad, bi bilo priporoč-Ijioeje določiti stalne prispevke po aortimeniih in pustiti prosto formirano tržno ceno. kot pa določati omejeno odkupno tržno ceno. Omejena tržha odkupna cena ne bi dosegla svojega cilja v taki meri, kot določen prispevek po sortimentib pri prosto formirani ceni, ker bi bila zelo ote£koicna kontrola nad uporabo določene cene, Pn odkupu lesa, n, pr. na panju, ko so vmes proizvodni stroSki, te ni mogoče predhodno zanesljivo predvideti in se tudi glede na äteviloe in zelo različne primere odkupov ne bi moglo kontrolirati, na kakiSni podlag! je kupec les kupil, V praksi bi verjetno prosto formirana cena le priila prikrito v poStcv. Ill Bodoča organizacija lesnoindustrijskih podjetij ali obratov glede tia pravilni razvoj lesne industrije 1. Razčlenjeoanje lesnoindustrijskih podjetij (UP) na posamezne sestavne dele, i. j. obrate, bi oodilo do škodljivega parceliranja in da nadaljnjega o&iromaienja suraoinskega zaledja; lesni obrati LIP naj se ne oaamosoajajo kot samostojne gospodarske enote, temveč naj ostariejo ■še naprej pooezani o podjetju, da se omogoči enotno obravnavanje surovinskega zaledja glede na razpoložljivo količino in strukturo etaia. 2. Ker no gozdna gospodarstva formirana na temelju gozdnogospo-'darskih področij, naj bi o posamezno gospodarsko enoto -združeni gozdovi načelno sestavljali hkrati okvir za tesnoindusirijuke bazene, o katerih naj se lesni obrati vključijo o LIP. Sklene se priporočati, naj se o lemo-industrijska podjetja zaradi skupnega alimentacijskega in proizvodnega programa paoežejo tudi nedržavni lesni obrati, da bi se na (a način zavaroval bazenski perspektivni razoo; industrije. Prizadeti obrali in podjetja naj se, upoštevajoč specifične pogoje posameznih baienoB, clo-goDorijo 2 gospodarskimi soeti okrajeo in utemeljijo ustrezen predlog repuhliskemu gospodarskemu svetu. Enako se priporoča tudi glede xdnt' žitve obstoječih LIP ü okviru enega bazena. Za zädru^ne žage, ki se ne bi pooezale z driaonimi obrali d ämis?u prej obraz/ožeiie točke, se priporoča, naj se vključijo p okrajno sadruino podjetje, V makem primeru, naj se usianont skupni koordinacijski organ z nalogo, da se mrooitia,. ki se bazemko predeluje, smatriLO in skladno s perspektioo naprednega razooja porazdeli med obrati driaonega in nedržannega sektorja. Zasebne žage naj bi z obratovanjem nadaljevale le o dotičnih gozdnih okoliših, o katerih se mora lokalna potreba po žaganem lesu kriti iz lokalnih oirov proizvodnje, če ni p ustrezni bližini državne ali zadružne žage, Z lesno industrijo laKumemo vso raehaJiifno in kemično prerfelavo lesa. Vsa podjetja in tovarne se razen malih i^jetn alimentirajo i7 gozdov LRS.'Ker je obstoječa industrija glede na spremembe, ki so se v zadnjih desetletjih dogodile na surovinski bazi, v svoji organski sestavi zelo zaostala, imamo na eni strani mnogo prcsežnik kapacitet, predvsem v žagarski industriji, za katere ni radostnega surovinskega kritja, medtem ko nam na drugi strani manjkajo kapacitete za racional-nejSe izkoriäJanje lesa, kapacitete za manjvredne Sortimente, ki bodo izvirali iz intenzivnejšega gojenja gozdov, in zlasti kapacitete za predelavo one surovine, ki jo £e vedno izvažamo v inozemstvo. Ker v Sloveniji ni naravnih pogojev la močno koncentracijo lesne surovine in za velike kombinate, je poleg tehnoloJkih vpraäanj (gospodarsko najuspeSnejSe izkoriščanje surovine) odločilne važnosti tudi organizacijsko vpraäanje lesne industrije. Z združevanjem lesnih obratov določenega področja v skupni proizvodni pro;^ram bi dosegli prvo stopnjo, nairtovanega razvoja z namenom, da se lesna industrija vskladi s stvarno zmogljivostjo surovinske baze. Zato naj obrati LIP ostanejo organizacijsko povezani podobno, kot so bili do sedaj, dokler si posamezni obrat pg svoji razvojni stopnji in stabiliziranju surovinskega zaledja ne ustvari podlage za samostojnost. Delovni kolektivi posameznih obratov naj se nagrajujejo glede na svojo razliSno proizvodnost na osnovi intetniti proizvodnih obračunov. Tiste, tovarne, ki imajo izrazito predelovalni značaj in ki so bile že sedaj izv,en okvira LIP, naj ostanejo samostojne Z gospodarskega staliSČa so se razbistrÜa mnoga vpraSanja v razmerju do lesne industrije; ob obstoječem stanju lesne industrije je nemogoft utrditi in povečati rentabilnost gozdnega gospodarstva. Za sploSen dvig ravni lesne industrije in za sistematično napredovanje njenega razvoja je treba najprej stabilizirati surovinsko bazo, oa katero se bo mogla lesna industrija dolgoročno opirati. Gozdna in lesna podjetja bodo morala biti po svoji velikosti in moČi kos obsežnim investicijskim programom, ki se nakazujejo za dviganje naicga gozdnega in lesnega gospodarstva po posameznih področjih. Dosedanji kshi odseki kmetijskih zadruga ki se pretvorijo v gozdarske odseke, pa naj se usmerijo predvsem na gospodarjenje z gozdovi. Za DIT GLl predsednika [ng, Z. Turk KROGI KOT PRIMERJALNE POVRŠINE ZA IZMERO SESTOJEV Ing. Dra^n K a j f« ž (Ljubljanfi) V krogih taksatorjev se že dalj časa pojavlja kritika polaganja krogov kot metode prt taksaciji. Pravilna ocenitev te metode je sedaj sc posebno pcreSa, ker so v izdelavi nova navodila urejanje gozdov v LR Sloveniji, ki jih pripravlja posebna komisija. Zato želim s tem svojim prispevkom pomagati k razsvetlitvi vprašanja o ustreznosti polaganja krogov pri izmeri sestojev, opiraje pri tem svoja izvajanja na lastne tzkuänje oziroma meritve. Na letošnji spomladanski konferenci taksatorjev v Ljiibljani, kjer so bili obravnavan! dosedanji uspehi in na£rt za bodoi^e delo, smo zvedeli, da so bila na področju LRS izvršena lani razen drugih sledeča dela: 1. Štetje vseh dreves {»polno kltipiranje«) na gozd. povrs. 25.606 ha, t. j, % 2. cenitev s primerjalnimi kro^i na gozdni povrSini . Ii.9ti0ha, t. j. 19% 3. cenitev s primerjalnimi progami na gozdni površini l.ölOha, t j. 5% 4. okularna cenitev po ŠužteršiCevi metodi na gozdni površini................53.583 ha, t. j. % skupaj. . . . 63.050 ha 10(1 % V ivezi s ttm vprašanjem bo koristno, če navedemo tudi sklepe s sestanka taksatorjev, ki je bil v februarju l,9Sl, kjer je bilo ocenjeno delo iz leta 1950. Ti sklepi vsebujejo pole^ drugih tudi tele ugotovitve; »Na površini 336 ha smo ižvrliU primerjalne meritve, da ugotovimo rektifikacijski koeficient glede na računanje lesne zaloge ter dobili sledeče rezultate (glej tabelo J!). Strinjamo sc s tem, da so razlike tem večje. Čim manj so delavci zanesljivi in čim heterogenejSe so razmere v oddelku, kar je specifično za kmečke gozdove. Povprečni koeficient za večja področja ne bi imel smisla«. Kot je razvidno iz tabele 1, so moje meritve preccj blizu povprečja, ki so jih dobili nekateri drugi naši taksatorji. Po začasnih navodilih za terenska dela pri urejanju gozdov v LR Sloveniji od 12. IV. 1948 smo polagali kroge s površino 100 m" [0,01 ha) v kvadratnem razporedu po 50 m. Pri lern smo uporabljali busolo in vrvico, dolgo 25 m. Krožni polmer smo določali s 5,64 m dolgo palico, z vrvico pa le takrat, kadar nismo imeli palice, ker sta za uporabo vrvi« potrebna dva delavca. Prvotno je bilo določen«, da naj primerjalni krogi zajamejo 4 % * Za »klupiratjje u — 1» Tabela 1 ustanove te vrste. Rezultati namreč niso bili namenjeni za znanstvene potrebe, zato ni bita potrebna znanstvena zanesljivost le-teh. Ravno v tem pa je posebna vrednost in bistvo izvršenih meritev, ker lahko služijo kot dokaz, kako nezanesljive reznltate nam daje pri povprečnih delovnih pogojih uporaba primerjalnih krogov. To še posebno velja za naše pestre nedržavne gozdove, kjer ni cnodobnlh mladih sestojev, kot si jih morebiti taksator ob mizi zamišlja, ko se odloča za uporabo krogov kot primerjalne površine, Oddelek Skupna površina ha K r ilevilo 0 g i % povrSine Rjavka 16 120 7,5 Brezje 38 197 5.2 Pretržje 25 127 5,1 Jazbine 57 293 S,1 Brce 17 82 4,8 Pečje 41 125 3, i Skupaj 194 044 4,6 Tabela 2 Sprva sem nameravaj uporabiti vsote tcmeljnic za primerjavo rezultatov štetja vseh dreves v oddelku 7. rezultati, ki sem jih dobil 7. uporabo primerjalnih krogov, ker bi to bilo najbolj natančno. Ker pa se rezultati, ki so bili ugotovljeni na ta način, ne razlikujejo morebiti le v decimalah, ampak gre za znatno občutnejšc razlike, sem se odločil za primerjavo ugotovljenih vrednosti lesnih zalog. To je tem bolj opravičljivo, ker sem v vseh oddelkih izmeril drevesne viSine, kot je to za uporabo Laerove metode potrebno, ker sem po tej metodi v obeh primerih obračunal lesno zalogo. Zato je verjetno, da ta del rakuna ni povzročil pomembnih pomanjkljivosti v reKultatih in nt bistveno vplival na razliko, ki sem jo ugotovil s primerjavo obeh postopkov. Lesna zaloga ra^ Brezje 38,0 ha Smreka Bor Bukev in gaber Skupno Štetje vseti dreves v od- 23,8 9,0 20,5 53,0 ddku Sleljc le na 197 krogih 22,9 7,5 16,9 ' 47.3 (5,2 n/u povrä.) Razlika m" - 0,9 — 1,5 — 3,3 — 5,7 Razlika - 3,8 — 16,6 — 16,5 — 10,7 Jazbine 57,0 ha hrast Štetje vseli dreves v oddelku Štelje le na 393 krogih 39,5 35,5 63,9 138,9 51,0 25,7 44,5 121.2 (5,1 Vo poveš.) Razlika m® + 11,5 - 9,8 — 19,4 - 17,7 Razlika "/0 -f 29,2 — 27,5 -30,3 - 12,7 Tabela 3 Tabela 3 nam nazorno predočujc rezultate ugotvaljanja lesnih zalog na omenjena različna načina, pri tem pa podatki nisü razčlenjeni na debelinske stopnje. Od vseh primerjalnih meritev navajam podatke le ^a oddelke Brezje in Jazbine, ker sta Ic-ta po površini največja in ker imata največji odstotek krogov in so zato druge morebitne napake najmaiijSe. Navedene primerjalne meritve iz leta 1950 pač dovolj prepričljivo potrjujejo dvom v zanesljivost rezultatov, ki jih dajejo krogi kot primerjalne površine. In vendar so taksatorji dve leti nato še vedno na eni petini gozdne površine uporabljali primerjalne kroge, t. j. metodo, ki po dosedanjih kontrolnih meritvah daje povprečno za 10 % prenizke rezultate toda za posamezne debelinske razrede je amplituda netočnosti še znatno večja. Tudi navodilo, da bomo dosegli natanČnejSe rezultate, če bomo metodo primerjalnih krogov uporabljali le za oddelke, ki so večji od 20 ha, in povečali odstotek primerjalne površine, ne jamči tej metodi zadovoljive natančnosti. To dokazujejo podrobni podatki kontrolnih meritev dveh oddelkov v nedržavnih gozdovih na področju bivšega okraja Trebnje, ki so prikazani v tabelah 5 in fi* in V obeK grafikonih. Na osnovi tega se (lam vsiljuje sklep, da so krogi kot primerjalne površine za naše raznolike (heterogene) nedržavne gozdove neuporabni. Ko smo razčistili vprašanje natančnosti metode primerjalnih krogov, poglejmo Se, kakSno prednost ima ta način izmere sestojev pred štetjem vseh dreves, Če primerjamo stroške in porabo časa za izvedbo enega in drugega načina. Glavna ar^menta, ki ju navajajo v priporočilo za uporabo priiner-jalnih krogov, sta namreč cenenost in hitra izvedba. V veČ oddelkih nedržavnih gozdov ,smo pri Štetju vseh dreves natančno ugotovili delnvno storilnost taksacijske ekipe; podatke o tem navajam v tabeli 4. V .sezoni 1950 je bilo za 5147 krogov porabljenih 1374 delovnih ur. Ker odpade na posameznega delavca 3,25 krogov na uro, je torej vsak delavec izmeril 0,0325ha na uro. Spričo 5 % primerjalnih površin odpade torej na enega delavca (20 X 0,0325} 0,65 ha gozdne površine na uro. Ce primerjamo delovno storilnost pri štetju vseh dreves na celotni površini, ki znaša 0,13 ha Oddelek Površina ha Število Povprečni Porab- v eni uri ba v eni uri dreves preštetih dreves premer em ljeno deiov. ur na 1 delavca fkipa n.i 1 delavca ekipa 3 del. Brezje 38 15108 18 358 o,n 0,32 42 126 Jazbine 57 41853 18 386 0,15 0,45 108 324 Ostalf oddelki 99 37487 789 0,12 0,37 38 114 Skupaj 19^ 94448 1533 0,13 0,39 63 190 Tabela 4 na uro (glej tabelo 6!), s storilnostjo pri uporabi krogov, ki znaša 0,65 ha na uro, ugotovimo, da je prva metoda petkrat počasnejša in torej tudi petkrat dražja od metode s primerjalnimi krogi. Ker so bila v primerjalne meritve zajeta le drevesa nad 10 cm pranega premera, bomo za čim temeljitejšo razčlenitev ustreznosti metode primerjalnih krogov poskusili odgovoriti Še na vprašanje, ali se zgoraj ugotovljena prednost zaradi relativno manjših stroškov metode s krogi morebiti bistveno spremeni, če dvignemo meritveni prag. Vzemimo za primer oddelek jazbine, fijer je bilo s krogi ugotovljenih 637 dreves po ha, Ce pomaknemo meritveni prag od 10 na 15 cm, se število dreves zmanjša na 330 po ha, t. j. v razmerju JOO : 52. Torej se bo naradi povišanja praga ugotovljeno razmerje storilnosti in stroškov obeh metnd (1 : .5) razpolovilo, t. j. metoda s primerjalnimi krogi bo le 2 Yz do trikrat cenejša od Štetja vseh dreves na celotni površini, ker višina praga pri metodi s krogi ne vpüva pomembno. * Pri melorfi Štetja je nastala navidcina razlika med Številom dreves in kuba-turo zaradi te^a, ker je skupna kubatvira oddelka deljena s površina oddelka (3S oziroma ha), pri številu dreves pa niso upoštevane decimalke, ker to nc bj imelo srn isla. Jazbine 57,0ha ajile!]s dteyei t mfddku bjikSji oa iSimcgo/ • ptrnimf J I I J i ■ Brezje 'iS,Oha ajšUt]t vsth dteni ^ oddtiko bjšMJe no ^9? ifogoy' površine oi ab ab ab 3 4 5 Ö Debel I n S k buktf sm/eka ab ab a 7 S 9 e stopnje a fO C) tu S Število drevja na ha f > Lesna zaloga trn lia « s Debelinske stopnje Debelinske stopnje C s > (U a 3 12,5 4 17,5 5 22,5 6 27,5 7 32,5 8 37.5 9 ■13,5 10 47,5 n 52,i 12 . 57,5 k U5 — [A lU > Q 3 12,5 4 17.5 5 22,5 6 27,5 7 32,5 8 37,5 9 42,5 10 47,5 11 52,5 12 57,5 1 tn a) Brezje - - Štetje vseh dreves na 38,0 ha srn bo fall, ga 65 25 HO 33 14 2) 11 la 10 5 ■1 4 2 ! ! ! 1 1 134 58 201 srn bo bu, ga 3,8 0,9 5,2 4,6 1.5 5,0 6,3 2,3 4,5 5.2 1,9 2,1 3,2 1,4 1,0 1,3 0,8 0,7 0,3 0,1 0,6 D-1 0,1 0,3 0,3 0,5 23,0 20,2 S!u:|>aJ 23Ü «5 4« 19 7 3 1 3D3 Skupaj 8,9 11,1 13,1 9,2 5.6 2.« 1,1) 0,5 0,3 0.3 53,0 b) Brezje - - 197 krogov = 5,2 "/o površine sm bo bu, ga 5fi 15 11'i 28 15 3? 10 \o 13 4 (i 1 1 1 1 1 \ ' 120' 1 4G 1G2 srn bo bu, g.1 2,9 0,0 5.5 ^,5 1.9 4,3 2,3 3,1 7.2 1.3 3.2 1,0 t .7 0,3 1,0 Ü.7 23.9 7,5 Skupaj 185 7.1 ■n 23 3 '2 323 Skupaj 9,Ü 10,7 11,7 jI 1,7 2,5 1.7 47,3 'I nbcia ta tu C ifl > dJ Q Slevllo drevja na ha «O > C iO «J > 0} Q Lesna zaloga na ha Debelinske stopnje Cd =3 J: Ln Debelinske stopnje n O, 3 Ji trt 3 12,5 4 17,5 5 22,5 6 27,5 7 32,5 8 37,5 9 42.5 10 '17,5 11 52,5 12 57,5 3 12.5 4 17,5 5 22,5 6 27,5 7 32,5 8 37,5 9 42.5 10 47,5 11 52,5 12 57,5 sm, bo hr bil, g.i a) Jazbine — štetje vseh dreves nj 57,0 ha -14 78 255 30 ■ti 11« 22 23 53 li) 11 16 7 b 7 3 3 3 1 1 1 J 117 163 45<1 srn, bo lir bu, ga 3,1 3,4 12,4 5.5 5.6 15.5 13.5 11,4 15,9 5,8 5,5 8,3 6,3 4,6 5.5 3,2 2,9 2,9 1,5 i,) 1,4 0,4 0,4 0,9 0,2 0.2 0,7 0,4 0,4 39,5 35,5 63,9 Skupaj 377 im 98 37 2D 9 3 1 731 Skupaj 18,9 26,6 40,8 19,e 16,^ 9,0 4,U 1,7 1,1 o,a 138,9 sm, bo IH bu, ga b) Jazbine — 293 krogov = 5,1 "/d površine 79 59 169 53 3-1 7(i 39 21 39 18 B 7 5 Ö 3 2 2 1 I ) 20Ü 133 304 £m, bo hr bu, ga 1 5,8 2,5 8,Ü 9,9 4,6 M.l 7,5 12,0 10,7 4,3 6,0 6,2 3,8 4,7 3,2 2,0 2,0 1,0 1 51,0 25,7 44,5 S kupa) 307 I(j3 102 37 18 7 3 1 637 Skupaj 16,3 25,3 33,6 21,o| 14,7| 1 7,2 1 3,1 121,2 Tabela fi Zaključek 2a. raznolike (heterogene) razmere slovenskih nedržavnih gozdov so h.rogi kot primerjalne površine za izmero sestojev popolnotna neujiorabni, ker dajejo po rezultatih dosedanjih kontrolnih meritev za ok. 10 % napačne rezultate, v posameznih primerih pa Se znatno ve^je napake. Delež posameznih drevesnih vrst je n. pr. v Jazbinah za tretjino napačen, če primerjamo rezultate krogov s podatki, ki jih dobimo s štetjem vseh dreves v oddelku. Prednost metode krogov kot primerjalnih povrSin, ki je v tem, da je piiblizno trikrat cenejša od metode štetja vseh dreves v oddelku, ne more odtehtati njene pomanjkljivosti zaradi nezanesljivih tn napačnih rezultatov. RAVNANJE S SECNIMI ODPADKI V GOZDU Z BIOLOŠKEGA YIDIKA Dr. Maks W r a h e r (Ljiihljana) V 2. Številki ^^Gozdarskega vestnika« 1953, str. 50—34, je bil objavljen članek z naslovom »Zlaganje vejevja na kupe ali mzntelavanje po poseki?" IVvi del Slanka, ki ga je napisal ing, SaSa B 1 e i Vii e i s, nas seznanja z izidom anketne razprave o razlogih, ki govore za zlaganje sečnih odpadkov v kupe oziroma za njihovo razmetavanje po poseki. VeČina pri anketi sodelujočih gozdarjev in gozdnih delavcev je bila mišljenja, da je zlaganje vejevja v kupe boljši ukrep zaradi uspešnejšega zatiranja lubadarjev. zaradi boljšega naravnega pomlajevanja m zaradi učinkovitejše obrambe pred požarom. Pisec se pridružuje temu mnenju in ga povzame kot zaključek v štirih točkah, po katerih naj bi bilo zlaganje vejevja v kupe pravilen ukrep, veljaven za vse področje LR Slovenije. Drugi, daljši del prispevka je napisal ing. Jože Slander. Pisec se strinja z mišljenjem svojega sopisca ter skuša njegovo stališče vsestransko utemeljiti in utrditi. Svoje prepričevanje strne z izjavo, »da je zlaganje vejevju na hipG v makeni primeru polrebcn m umesten ukrep«, in zahteva zaradi varnosti pred gozdnim požarom, »da veje, vrkače in druge seSne odpadke v vsake^n primeru, vedno in povsod 2}aiimo na kupe«. Nimam namena, da bi za vsako ceno dokazoval zlaganje vejevja na kupe kot nepravilen ukrep, ali da bi na vse pretege zagovarjal razmetavanje vejevja kot edino pravilno dejanje. Načelno in dosledno zagovarjanje tega ali onega stališča bi bilo z vidika gozdne biologije nepravilno, ker bi izražalo enostransko, preozko gledanje na vprašanje, kako naj se ravna s sečnimi odpadki v gozdu in kakšni obvezni ukrepi naj se uveljavijo v tem oziru. V naravoslovni znanosti je dosledna obramba določenega stališča utemeljena le toliko Časa in do tiste meje, dokler so postavljene trditve v skladu z dogajanjem v naravi, oziroma dokler znanost ali praksa tega stališča ne izpod-hijeta. Čim ožje in čim bolj enostransko je kakšno gledanje, tem manjšo vrednost ima v teoriji in tem bolj je omejena tudi njegova praktična uporabnost Zato so v gozdarstvu, ki mu je delovno toriSČe gozd kot najbolj sestavljeno zgrajena življenjska skupnost (biocenoza), zelo nevarne teorije, ki izvirajo iz preozkega gledanja, a!i ki imajo za podlago le kak osamljen (izoliran) ^iaitclj brez širše in globlje povezave s celotnim kompleksom čini-tcljev. Zaradi izredno zamotanega procesa gozdne proizvodnje in zaradi njene dolgotrajnosti so takSne teorije, Ee se prenašajo v prakso kot Sablonski predpisi, usodnega pomena, ker se slabe posledice ne pokažejo takoj in v polnem obsegu in ker se tako težko popravijo, Šablona je v gozdarstvu zelo nevarna zadeva, ki je rodila že toliko bridkih izkušenj. Gozdarstvo se mora kot prirodna proizvodna panoga ozirati v prvi vrsti na dane prirodne pogoje gozdne rasti ter strerneti za tem, da te pogoje smotrno izkorišča, to se pravi, da z ustreznimi gospodarsko-tehniEnimi ukrepi njihovo ustvarjalno težnjo pametno usmerja in podpira, razdiralno dejavnost naravnih sil pa čim bolj zavira in omiljuje. Če kje, tedaj velja v gozdarstvu zakon prirodne relativnosti, t. j. zakon krajcvnosti in časovnosti. Eden in isti gospodarsko-tehniSni ukrep je namrej lahko na določenem kiaju in ob določenecn času uspešen in koristen^ drugod in ob drugem času pa neuspešen ali r.elo škodljiv. S Časovnostjo razumemo tukaj razvojno stanje gozda oziroma gozdnih kultur ter obČasnost (periodičnost) in časovno zapo-lednost (sukcesivnost) življenjskih pojavov v zvezi z rastjo drevja in razvojem gozda. Čim ožji je torej kakSen ukrep, to se pravi, na čim ožjem gledanju ali čim ožjem činitelju sloni, tem bolj je krajevno in časovno omejena njegova uporabnost, tem nevarnejši je kot iablona, ki naj kot splošno veljaven predpis usmerja ali ureja določeno gozdnogospodarsko dejavnost. Slovenija je v zemljepisnem, geološko-pctrografskem, reliefnem in kli-matičnem pogledu izredno pestra dežela z vsemi mogočimi spremembami in prehodi, ki se menjavajo že na majhne razdalje. Zato je seveda tudi v vegetacijskem in pedološkem oziru vse prej kakor enolična in roora to dejstvo rlasti še gozdno gospodarstvo v polni meri upoštevati. Manjše rastiščne razlike se sieer smejo prezreti in se morejo enotni gozdnogospodarski ukrepi raztegniti na večje področje, kjer vladajo kolikor toliko podobni sploSni ekološki pogoji, zlasti glede podnebnih in talnih razmer, nikakor pa ni smotrno, uporabljati enotne ukrepe v veČ področjih, ki se bistveno razlikujejo po svojem rastišču, kaj šele, da bi skušali takšne ukrepe uveljaviti na vsem področju naäe dežele od Podravja do Primorja ter od Posočja do panonskega obrobja, Seveda imamo tukaj v mislih samo tiste gozdnogospodarske ukrepe, ki imajo ožjo ali vsaj bližjo zvezo z biološkimi osnovami gozdarstva. tng. Slander je Z veliko prizadevnostjo zbral teoretične in praktične dokaze, ki naj bi potrdili absolutno veljavnost njegove teze, da je zlaganje .cečnih odpadkov v kupe edino pravilno in smotrno gozdnogospodarsko dejanje. Njegova ugotovitev ni samo teoretična, marveč jo izreka v obliki odločne zahteve, naj se ta ukrep izvaja vsepovsod. Priznavam relativno upravičenost takšne zahteve vsaj z gozdnovarstvenib vidikov, čeprav tudi v tem pogledu ni vsestransko utemeljena. Razumljivo in tudi koristno je sicer, da stremi operativna gozdarska služba za poenotenjem in posploševanjem vseh gojitvenih, varstvenih in drugih ukrepov, da bi sc delo na ta način olajšalo iu pospešilo ter da bi se izvajala navodila vestneje in dosledneje. Vkljub temu moramo zavračati šablonsko posploševanje gozdnobioloških ukrepov kot biološko neutemeljeno in gojitveno neustrezno. In takšen značaj ima tudi ukrep glede zlaganja vejevja v kupe, ki ga zahteva ing. Slander kot edino pravilno operativno navodilo. Tvorba surovega humusa* Organski ostanki v gozdu, pretežno rastlinskega izvora, so poleg geološke podlage glavna snov za tvorbo tal. Razkroj organske snovi je izredno zamotan biokemičen proces, k! ga delimo v dve glavni fazi, v humifikacijo, to je razkroj organske snovi v sprstenino ali humus, iti v mineralizacijo, (o je nadaljnji razkroj humusa v pretežno mineralne sestavine, ki predočujejo poglaviten vir rastlinske hrane v tleh. Organske snovi razkrajajo v glavnem mikroorganizmi, predvsem bakterije in glivice, ki so torej glavni humifikatorji in mineralizatorji organske snovi in tvorci rodovitnih tal. Njihovo delovanje je za rast gozda največje važnosti. Razširjeni so v zemlji v premnogih vrstah in v nepojmljivem Številu; največ jih je v globini 10 do 30 cm. Tla so torej glavni rezervoar mikroorganizmov, od koder prihajajo na zemeljsko površje, v zrak in na rastline. Na njihovo Življenje in delovanje vplivajo v večji ali manjši meri razni ckoioSki Sinitelji, posebej pa še kemična sestava in struktura tal {rahlost in zračnost) ter zračna vlaga in zračna toplota, Citn slabil so življenjski pogoji za mikroorganizme, lern manjša je njihova življenjska dejavnost, tem slabše je razkrajanje organske snovi na tleh in v tleh. Počasen in nepopoln razkroj orgariskih ostankov ima za posledico tvorbo surovega humusa, ki slabo vpliva na življenje gozda in njegovo proizvodno sposobnost: pomlajevanje gozda peŠa, rast gozda zastaja, proizvajalna sila gozda pojema, v skrajnih primerih pa more napredujoče kopičenje surovega humusa gozd celo uničiti. Surovi humus deluje negativno v treh smereh; prvič mrtvi biološko aktivnost tal, ker zmanjšuje mnogovrstnost in množino mikroorganizmov; drugič pospešuje zaradi obilice huminskih kislin (zaradi teh sc imenuje tudi kisli humus) škodljivo izpiranje mineralnih snovi, kar ima za posledico stopnjevano nerodovitnost; tretjič mehanično in kemično preprečuje pomlajevanje gozda in znižuje njegovo proizvodno sposobnost. Razumljivo je zato, da posveča gozdno gospodarstvo nastajanju humusa veliko pozornost Kitro in dobro razkrajanje organskih snovi ima za posledico nastajanje dobrega ali blagega humusa, ki daje rodovitno zemljo, nasprotno pa je surovi humus zelo huda ovira za uspevanje gozda. Surovi humus nastaja v neugodnih podnebnih in talnih razmerah, torej zaradi premajhne toplote in prevelike zračne vlage (mnogo padavin) ter zaradi neugodne talne strukture (kisla in neprepustna podlaga, slaba zračnost in velika vlažnost tal). Tvorba surovega humusa je tedaj razširjena predvsem v, visokogorskih legah, zlasti v subalpskem pasu, v hladnih in vlažnih gorskih dolinah in kotlinah ter pobočjih, v mraziščih itd. Pri enakih klimatiČnih pogojih je razkroj organske materije v gozdu odvisen predvsem od geološke podlage. Na kisli silikatni podlagi (granit, tonalit, gnajs, trahit, andczit, porfir, karbonski in permski skrilavci in peščenjaki, kredni in tcrciarni fliš, -,vengcnski, werfenski in rabeljski sloji itd.), ki je bolj ali manj neprepustna ter zato vlažna, njena reakcija (pH) pa bolj ali manj kisla, je razkroj organske tvaiine mnogo počasnejši in nepopolnejsi kakor na lahko prepustni in alkalični apnenčasti ali dolomitni podlagi. Enostransko pospeševanje * Dr-2ivajin Tešic, Osnovi poljoprivredne i šumske mikrobiologije. — Beograd 19^7. H. Leibundgut, Der Wald — cine Lebensg;cTiieinschaft, — Zürich 1[)5J. me iglavcev, zlasti Se smreke, katerih organski odpadki so zaradi prepojenosti s smolo in sorodnimi spojinami mnogo teže in nepopolneje razkrojljivi kakor (idpadki listavcev, seveda kopičenje surovega humusa Se pospešuje in tako staiije gozdnih tal Je poslabšuje. V takšnih rastiščnih pogojih, zlasti še ob klimatično kritičnih gozdnih niejah (daljni sever, visokogorske lege, rorazišČa) niore neprevidno gospodarjenje {sečnja na golo, premočno odpiranje, intenzivna gozdna paSa) ogrožati obstoj gozda, ker se nezadostno pomlaja. Vsa ta dejstva so pravzaprav le posledica mikrobiološke aktivnosti lalnih slojev. Ugotovili smo že, da vplivata na življenje talnih mikroorga-tiizraov mimo talnih pogojev v prvi vrsti zračna vlaga in zračna toplota, ki v visoki meri uravnavata njihovo življenjsko dejavnost. Po ugotovitvah mikrobiologov je ogromna večina talnih mikroorganizmov glede na vlago higrofilna, to se pravi, da se dobro razvijajo v vlažnem okolju, zlasti Še bakterije in glivice, ki so najvažnejši razkrojevalci organske materije; isti mikroorganizmi so tudi glede toplote precej zahtevni in imajo svoj temperaturni optimum med 25 in 35" C. Njihova Življenjska aktivnost se torej stopnjuje z naraščajočo vlago in toploto, V splošnih podnebnih razmerah slovenskega ozemlja, zlasti se v gorskih in planinskih predelih Alp in Dinarskega gorstva, kjer so naši največji gozdni masivi, je stanje zračne vlage povsem zadovoljivo ali cclo optimalno za razvoj in delovanje mikroorganizmov, Ni pa tako glede temperaturnih razmer, kajti, toplotno podnebje Slovenije v vegetacijski sezoni {april-—oktober) skoraj nikjer ne dosega za Življenje mikroorganizmov optimalne stopnje. To pomeni, da izkori.^čajo mikroorganizmi zaradi prehladnega podnebja le del svoje potencialne življenjske sposobnosti, in sicer v sploSnem v vedno večji meri v smeri od severa proti jugu in z viSin v nižine. Meteorološki podatki o zračni vlagi so zelo pičil in pomaiijkljivi, glede padavin in toplote pa opozarjam na podatke meteorološkega oddelka Uprave hidrometeorološke službe in na razprave O. Reye,"' kjer so vrisane ustrezne meteorološke karte. Temperatura pa ne vpliva na mikroorganizme samo neposredno, ko se za v.sakih J O" C poveča hitrost mikrobioloških procesov dvakrat do trikrat, marveč je enako važen, včasih še učinkovitejši tudi njen posredni vpliv preko drugih ekoloških činitcljev. Cim višja je namreč zračna temperatura, tem močnejše je izparevanje oziroma izhlapevanje taln,e vode, tem manj je v zemlji vode in tem veČ zraka. VeČja količina zraka pa ob količkaj zadovoljivi zračni in talni vlagi pospeševalno vpliva na mikrobiološke procese razkrajanja organskih snovi, ker so ti procesi pretežno oksidacijske narave, to se pravi, da je za njihov potek potrebna zadostna količina kisika (zraka). Nasprotno pa večja količina vode v tleh zmanjšuje mikrobiološke razkrojevatne procese, ker po eni strani zmanjšuje količino zraka v tle.h, po drugi strani pa znižuje tslno temperaturo. Temperatura je potemtakem v naših podnebnih razmerah v splošnem odločilnejši Činitelj kakor vlaga in povzroča, seveda v povezavi 7. vlago, da je proces razkrajanja organskih snovi v gozdu izrazito sezonski pojav, ki mu predvsem temperatura kot mejni (limitativni) činitelj določa meje intenzivnosti; pozimi se ta proces zaradi prenizke temperature skoraj popolnoma ustavi vkljub zadostni vlagi, poleti pa močno narašča zaradi viSje temperature vkljub manjäi, a vendarle zadostni relativni vlagi. " O. Reya. Padavine na Slcivtoskem v dobi 1919—1939. - Ljubljana 1940, in Najnižje in najvišje temperature v Sloveniji. — Ljubljana 1939, Tako nam bo razumljivo splošno znano dejstvo^ da je v hladnih severnih in višinskih predelih vkljub razmeroma visoki vlagi razkroj odmrle organske snovi zelo počasen in nepopoln, zaradi česar se kopičijo večje količine škodljivega surovega humusa, lu da je nasprotno razkroj organske materije v sicer relativno bolj suhem, ali toplejšem podnebju južnih in nižinskih [iredelov mnogo intenzivnejši in precej popoln, kar vodi do skoraj popolne tnineralizacijc humoznih snovi; tla vsebujejo tukaj razmeroma malo humusa in mnopo mineralnih snovi, zaradi Česar so zelo rodovitna. Kražka jerovica (terra rossal, ki nastaja v toplem in razmeroma suhem podnebju subinedi-teranskega in mediteranskega področja, je tipičen primer skoraj popolne mineralizacije organskih snovi in velike rodovitnosti. V luči teh pojasnil bomo laže presojali trditev ing. Slandra: »Veje t) ktipu io zaradi visnke relativne z}aine vlage italno vlažne, Mr (inspehtje razkrojevalno dejavnost glivic in drugih mihrnorgtiuizumv. Tako razpadaj» veje v kupih znatno prej kot po poseki nnmeUmc." V obrambo svoje trditve zavrača pisec mnenje, da bi se v kupih vejevja močneje razvijal kisli humus: »Ali obstoja glede vaslaja)>ja kislega humusa u gozdu kakhia razlika med mrtvo lalno odejo (»tfeljo"). ki jo sesldvljajo odpadki z dreves i?) kttpi vaj, vrhaČe-v in ostalih sečnih odpadkov (>/kupi<')f" Pisec odločno vztraja na staliSču, da glede nastajanja kislega humusa ni nobene razlike med DSteljo« in »kupi«, pri tem pa ima njegovo dokazovanje le relativno vrednost, mestoma pa je celo protislovno in zgrešeuo. Po tolmačenju ing. Šlandra je vlaga glavni aJi telo edini pospcsevalni činitelj razkrojevalne dejavnosti mikroorganizmov. Po logičnem sklepanju bi moral biti v relativno vlažnih višinskih in severnih legah ter na vlaziiejši silikatni podlagi razkroj organske snovi hitrejši in popolnejši kakor v razmeroma bolj suhih južnih in nižinskih {ravninskih) predelih ter na bolj suhi apnenčasti podlagi. Iz našega prejšnjega pojasnjevanja je očitno, da je mnenje ing. Slandra zgrešeno in da ni v skladu s prirodnimi dejstvi, ker je prezrl prevažen temperaturni činitelj. Cc je v vlažnem podnebju in na vUŽni podlagi zaradi pomanjkanja toplote v teku nastajanje surovega (kislega) humusa, velja to seveda v še večji meri za »kupe« zaradi višje relativne zračne vlage. Razen tega so v »kupih« mnogo debelejši in zato teže razkroj-Ijivi sečni odpadki kakor v »stelji«; povrh vsega pa je grobi material v preprečevalnih kupih (lovni kupi za naše razpravljanje ne prihajajo v poštev) ua dnu in v sredini »kupa«, kjer je vlažnost večja, temperatura pa manjša in razkrajanje zalo še slabše. Lesovina (lignin), ki je glavna sestavina debelejših sečnih odpadkov, pa jc po dognanjih mikrobiologov od vseh organskih spojin v gozdu proti razkroju naj odpornejša. vtKup« in »stelja« paČ ne moreta v vseh podnebnih in talnih pogojih v enaki meri (pozitivno) vplivati na fizikalnfikemiČne, strukturne ia biološke lastnosti gozdnih tal, kakor skuša to dokazati ing. Slander, saj vendar ne dovoljujeta v enaki meii izparevanja oziroma izhlapevanja talne vode, niti ne vplivata v enaki meri na toploto in zračnost tal ter ne oddajata tlom niti po količini niti po kakovosti enakih razkrojiti, ki bi bile fiziološko enako aktivne; fiziološko (v prehrani organizmov) aktivne so pravzaprav šele mineralizirane razkrojnine, ki pa se v pogojih nastajanja surovega humusa sploh nc tvorijo, Slednjič pa je doctla zgrešeno mnenje (vsaj m naŠa glavna gozdna področja v gorah in planinah), da je »ttidi kup odlieen substrat la Uevihte organizme, zlasti glivice in balltenje'<, oziroma da lahko in> bintoškem jjogledu prisodimo ku()n x>eč}o važnost kot p« sleljif. ker naj bi bili pač v kupu zaradi ijtigodiiejše slniktiiri; m intenzivnost bioloških fnocesotJ boljn (togoji kot j)a marsikje v fiel ji". V obrambi svojega stališča prihaja pisec navzkriž s prjrodnimi dejitvL Iz naše prejšnje razlage je jasno, da ravno glivice in bakterije zaradi veČjc zahteve po toploti v »kupih« nimajo holjSih življenjskih pogojev, marveč slabše, da celo v vročih predelih našega polsredoaemskega področja ne uživajo dovolj toplote in da morda tani najdejo v »kupih« relativno boljŽe pogoje le glede večje ürafne vlage^ pa se to je dvomljivo. Kaj pa velja glede živali, ki so važne za nastajanje in ohranjevanje dobrih tal^ Pisec pravi; vNe sfnno stelju, temveč tudi kuj? je odličen sjibstrat ta številne organizme, zlasti glixncc in bakterije, obrr pn nudita tudi znvetje iti prebivaliUe mnogim zivaliin, ki riji-jo hndiiike in rfdiljojo gozdna tla«. V tem pogledu je primerjava med »steljo« in n (iri vieni tem ne smemo pregreti tudi dejifva, da je zlaganje vej, vrhačev m ostalih setnik odpadkov na kupe nkrep, ki ga strogo in konsekventno iztJtijajo v državah, kjer je gozdarstvo »(? visoki stopnji, Česar te dria-üe gotovo 'le hi delale, če M kupi ustvarjali vd kislega humusa kol razmef.ane vejen. Sečnja na golo in paoji na poseki V Članku ing. Slanclra beremo vedno le o »poseki« in nikoli o sečnji v gozdu aJi o sečišču. Pojem »poseke« je nujno vezan s sečnjo na golo ter se tako rekoč istoveti r golosečno površino ali s »iratosp o d a rs k cm in kulturno znanstvenem pomenu pragozdnih rezervatov. — BioloSki vcstnik 1, Ljubljana 1952. ' M. E. Tkačeiiko, ObiEce Icsovodstvo. — Leningrad 1939, * M. Wrabcr, Pojav kraških mrazišČ in njihova gozdarska problematika, — Les I, št. 7/a, Ljubljana 1949. mikroorganizmov, katerih populacije so tukaj najbogatejše, pač v zvezi z življenjsko aktivnostjo drevesa in njegovih korenin. To stanje sc do neke iriere nadaJjuje tudi Se po smrti oziroma po poseku drevesa, V koreninskem übmocju (rizosferi) so fizikalno-kemične in strukEurne lastnosti tal v sploš-Tiem najugodnejše. Čim slabši so življenjski pogoji eclotnega okolja, tembolj prihajajo do izraza boljši pogoji pomlajevanja ob panjih. Ugodnost zaradi zasenSevanja po panjih stopa torej odločno v ozadje ter utegne biti v hladnih in vlažnih legah celo ovira za pomlajevanje. Za zaključek Še nekaj misli in ugotovitev v zvezi z opazovanjem in preučevanjem narave. V naravi ni nič absolutnega, vse je relativno, Absolutna pa je zahteva znanstvene raziskovalne službe, da z vztrajnim in poglobljenim preučevanjem, bistrim opazovanjem in kritičnim presojanjem stvari in pojavov skuša dognati zakone relativnosti naravnega dogajanja, ki ima svoj vzrok v silno zamotani v2ro;ni povezanosti vseh brezštevilnih činiteljev žive in mrtve narave. Isti činitelj ali isti kompleks čini-leljcv ima sedaj pozitiven, sedaj negativen predznak, ali pa je po svojem učinkovanju bolj ali manj nevtralen; vse to pač glede na ekološke pogoje, ki so pod vplivam modifikatorjcv v neprestanem spreminjanju, predočujof v svoji celoti vendarle čudovito vzročrio harmonično zgradbn, ki jo ndlikuje dinamično ravnotežje. — Napredno pojmovanje gozdne življenjske skupnosti {gozdne biocenoze), ki sloni na bogatem dokaznem gradivu starih in novih raziskovalnih smeri v naravoslovju, nalaga gozdnemu gospodarstvu dolžnost, da se ogibije togim in zgrešenim šablonam, ki skušajo vkleniti to ali ono gozdnogospodarsko dejavnost v prisilni jopič, marveč da uravnava svojo dejavnost krajevnim in časovnim pogojem ustrezno. Zlat nauk »stroge matere in skope učiteljice narave«, veljaven in obvezen za sleherno dejavnost, ki sloni na vzročni povezanosti delovanja naravnih sil, je v spoznanju, da teži narava zaradi vzročnosti svojega delovanja z veliko doslednostjo k določenemu cilju, da dosega en in isti cilj po razitčnih potih in da najde v danih pogojih vedno najustreznejšo pot, ki ni vselej najkrajša, vedno pa najuspešnejša. Narava se zato z vsemi silami upira vsakemu nasilju v obliki kakršne koli šablone. Kdor pozna to osnovno načelo in zahtevo prtrodnega gospodarjenja, se ho enkrat za vselej rešil nevarne bolezni šabloniziranja, ki je posebno v gozdarstvu tako usodna. SODOBNA VPRAŠANJA PRINCIPI GOZDARSKE POLITIKE- Konfereiua izraža prepričanje, da je gozd najpomembnejši Einitclj za ekonomsko, socialno in prirodno ravnotežje sveta. Pod pogojem, da ga pametno uporabljani» in izkoriščamo, je goid vir iSIoveku neobhodno potrebnih produktov in se neprestano obnavlja. PoviSan livljenjski standard in porast prebivalstva po vsem svetu * Objavljamo celotno resolucijo o principih gozdarske politike (resolucija št, 36), ki jc bila sprejeta na VI. zasedanju konfercncc FAO dccembra 1951 v Rimu, Na zasedanju so sodelovali zastopniki 66 držav. (Prevod Je izdelan po besedilu, ki je liilo objavljeno v glasilu »Unasv va«, letnik VI., ät. 1/1952). Uredništvo I!3 xahtevafn vtdiio vcEje jimozine goidnih proiivfodov, Muoge države, ki iie razpoligaji) I zadostno gozdno proizvodnjo, so prisiljene zaradi kritja svojih potreb obračati se na druge narode. Ker gozd zagotavlja tn more zagotoviti delo vetikemu številu delavcev in ker je vir surovin za rainovrstnc induetcijc, je važen faktor socialnega ravnotežja in svetovnega napredka. Gnsid ima tudi vaitno vlogo kot zaSiiitnik tal. voda ir\ klime, zato ima tudi velik pometi za poljedelstvo, za razvoj hidroelektričnsh ceritral in s tcrn zvcEane. industrije ter za dobrobit kmeČkc(fa in mestnega prebivalstva, tako v lastni državi kakor (udi v sosednjih. Unifevaltii in nepremišljeni posegi bi ram ogli ogrožati vlojo go?,da kot ^aSčit-nika in ustvarjalca. Da bi se omogočilo v največji meri izkoriščanje vseh dobrin, lit jih lahko nudijo gozdovi, tako v driavi sami kot tudi na splošno po vsem svetu, je važno, da vsaka država, irvaja zdravo gozdarsko politiko. Konferenca priznava, da je med pogoji gozdarstva v raznih državah mnogo raililt. Že v ablilti lastniitva goždov so vclikt ratllke. Ravno tako se !elo razlikujejo uporaba tehniSkib sredstev in upravni ukrepi, ki naj zagotovijo ekonoriisko izkoriščanje gozda in uspeSrio uporabo njegovih protzvodov. Vendar pa so nekateri temeljni principi, ki veljajo za vsako državo,^ tako pri določanju kakor tudi pri Izvajanju pravilne gozdarske politike. Zato konferenca priporoča vladam, da sprejmejo v naslednjem navedene principe. Načela za določanje gozdarske poltftke I Vsaka deiava naj določi iii trajno olirani la goüdno kulturo namenjene površine ne glede na lo, ali so trenutno pod goxdom ali ne. Ta dolo?b;v naj se izvaja, Če je potrebno, tudi v povečanem obsegu, vendar pa vedno v soglasju z ekonomsko In socialoo politiko drSavc, pri čemer naj se uspoStcva tudi medsebojna povezanost, ki druKi ra^ne načine izkoriščanja tal. 2. Vsaka drŽava ii:ij uporablja v svojih gozdovih najboljäe gozdnogojitveiic metode, zato da bo mogoče trajno in čiru več državljanov Črpati največje koristi iz gozda, tega vira zaščite ter proizvajalca in ustvarjalca mnogih stranskiii koristi. Zalo je važno: a) da sc goicd zaščiti pred äkodami, ki jih povzročajo človek ali pa drugi čini-telji, kakor ogenj, žuželke in bolezni; b) da se organizira gozdna proizvodnja tako glede kakovosti kakor količine, tako da se doseže čimprej večji donos, pri čemer pa jc ireba v začetku upoEtcvati predvsem iaSčitno vlogo gozdov, nato pa svetovni, pokrajinski, narodni in krajevni interes v namenu, da se vsaka država odloČi, le interese ustrezno podrediti skupnim Pri tem se nr sme prezreti, da se gozd lahko vsestransko izkorišča, tako za oddih Ka gojenje divjačine, ^a obiranje raznih sadežev itd. c) da se povečata mnoÜna in različnost proizvodov, ki jih lahko daje surovina, izvirajoča iz gozda. Pri tem si je treba prizadevati, da sc pri eksploataciji gozdnih povräin ter pri izkorifičanju in predelavi njihovih proizvodov uvedejo ekonomične in racionalne metode, 3, Neobhodno je potrebno dobro poznavanje vseh virov gozdne proizvodnje, gojenja gozdov ter predelave in izkoriščanja gozdnih produktov. To zajema, pač glede na razvojna slopnjo gozdarske politike, poznavanje razpoložljivih virov na pogozdcnth in na listih neizkoriščenih površinah, ki bi jih bilo treba pogozditi. poznavanje potreb ljudstva po gozdnih proizvodih, naravnih zakonov, katerim je gozd podvržen, gozdne tehnike in izkoriščanja gozdnih proizvodov. V tej zvezi je treba izdelati raziskovalne programe, ki .ic bodo razvijali v skladu z doseženim napredkom v važiilli i>oi)Og-aK; dosežene rczullaLc razio van j jia Je treba ujiorab-Ijati v vseh goidovih 4 Z vsemi sredstvi je treba razvijati v javnosti aavesL o pointiiu goidn Principi, kt naj vodijo izvajanje gozdarske politike 5. Za izvajanje gozdarske politike je potrebna gozdarska zakonodaja, iiriiago-jeiia okviru navadiiih in pravnih institucij dofičnc države. Ta zakonodaja se moril razvijati v skladu z variacijami gospodarskih in socialnih pogojev drJave, mora (udi predvideti njih napredek. 6. Goidarsko službo naj opravlja ladostno kvalifitirajio osebje v vseh stojsnjah državne "uprave. Tako se razvija in izvaja gozdarska politika v sodelovanju z Že obstoječimi organi in ludi zagotovi izvajanje gozdarske zakorjodaje. Tej sluibi je treba jsagotoviti trajno ba'.o. Imeti mora zadostno avtoriteto in zadostna finantna sredstva, da lahko dela v ozki poveiavi z drugimi zainteresiranimi vladnimi organi. Raziskovalna služba mora biti organi/.iraiia tako, da se lahko uspešno opravlja. cU ja koordinirana in da se njeni rezultati lahko razširijo. 7. Primerno Šolanje mora biti zagotovljeno za vse. ki bodo opravljali neposredno vlogo v tipravljanju gozdov aJi pri iodustrijskern izkoriščanju lesa. Zlasti je treba vzgojiti zadostno število gozdarjev in specialistov z gozdom povezanih tehniških postopkov, tnko za potrebe javne službe kakor za vse druge interese, ki 80 povezani z goüdom in gotdiiimi proizvodi. Za vzgojo vodilnega osebja so potrebne Sole visokošolskega značaja, zato «aj vsaka država, kolikor je le mogoče, ustnanovi take šole ua svojem lastnem ozemljn. Nižje osebje pa mora imeti takšno osnovno Šolanje, da mu je omogočeno uspeSno izvrševati poverjene iialoge. SPRAVI1..0 LESA V ALPSKIH PREDELIH -MOTORMULI« (MOTORNI MEZE:G) - AVSTRIJSKI GOZDNI TRAKTOR Leta 1931 so dobile planinske enote avstrijske armade posebue majhne traktorje nosai^e n.i gosenicah, ki so jih Imenovali vMotormuli«. Kmalu za tem jih je narociln za svojo vojsko tudi Rumunija, V drugi svetovui vojni so izdelali za vojne potrebe äe 28.000 traktorjev istega tipa. Po vojni so s pomočjo iz Marsballovcga plana začeli izdelovati isti tip traktorjev la potrebe gozdarstva, predvsem za spravilo lesa iz go^da v alpskih predelih, kjer so mogoče le .strme in ozke ter vijugaste poti. 13. oktobra 1050 je Štajersko gozdarsko dru.itvo priredilo ekskurzijo ^a svoje člane, da se prepriča o praktični uporabi traktorja "Motormiilia v predelih, kjer po gorskih strmih in tesnih poteh niti jeep (džip) ne more veČ voziti. Pri tem o.ijledu je sodeloval tudi ing. O. Hacker, konstruktor »motornega mezga«. »Motormuli« tehta sam 3000 kg (skupaj z vitlom in sedlom pa 4300 kg) in ima vlačilno silo -4000 kg. Sacn lahko neposredno nosi 2 toni bremena, ki pa ne sme biEi daljk kot Za neposredno breme ima v svoji sredini vrtljivo sedlo. Dolg les pa lahko vleče na kratke razdalje z zadnjim koncem tudi po tleh. Za daljiSa in večja bremena ima enoosni priklopnik na 2 kolesi, gosenici ali kratke sanke (za vožnjo po snegu). Za priklopnikom pa lahko vleče še posebno ponev, na katero položijo sprednje dele hlodov, medtem ko se njihov zadnji kraj vleče po tleh. Nosilnost traktorja s priklopnikom je 5 ton. Spredaj je opremljen z vitlom, ki ima 100 m dolgo in 12 mm debelo Žično vrv. Vitel deluje icz posebno vrtljivo ročico v vseh smereh, ne da bi moral voznik pri tem menjati svoje mesto. V vitlom preko icrjava Liidi nak]aStudentsfco gozdarsko dnišlvo« na Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani svoj H. redni občni »bor, s čimer je zaključilo drugo leto svojega delovanja, Obračim, ki je bil podan na občnem zboru, je pokazal, da ima dmŠtvo pod seboj trdne temelje, da je z uspeUom prebrodilo vse teEavc, ki so zti^ičiliie in vsa društva, ustiaiiovljena v povojnih letih na ljubljanski univerzi, tako da danes ni nobene nevarnosti več, da bi moralo iz kakršnegakoli subjektivnega vzroka prenehati z delom ali pa odmirati. Občni zbor jc potrdil ravno nasprotno, in sicer 1o, da je članstvo samo najbolj zainteresirano üa obstoj in delovanje druStva. To si šteje društvo tudi za svoj največji uspeh. Število članstva je tekom dveh let nenehno naraščalo, tako da je danes včlanjenih v druStvu več kot tri čctri vseh slušateljev gcnidarstva. Za veČino svojega član,i1va pa lahko trdimo, da v društvenem delu aktivno sodeluje. Namen, ki si ga je dru3lvo zadalo ob ustanovitvi, je poživitev strokovnega dela na gozdarskem oddelku fakultete na la način, da se slušatelji seznanjajo tudi s problemi, ki z njimi morda na fakulteti ne morejo priti v slik, V ta namen prireja dru.Uvo skoraj redna predavanja, na katerih se članstvo seznanja s praktično -stranjo naŠefja gozdarstva in lesne industrije ter spoznava vprašanja, ki .iastav-Ijajo našemu gospodarstvu doma in v tujini. Tntco imajo na.5i člani moinost tliSati tudi mnenja širSih strokovnih krogov in ne morda samo svojih profesorjev na fakulteti, V ta namen je bilo prirejenih tudi nekaj ekskurzij z nad vse zadovoljivim uspehom. Ravno pri slednjem se je pokazala kar največja polreba po obstoju nagega druitva. Gozdarski oddelek Agronomske in gozdarske fakultete razpolaga namreč s kaj skromnimi sredstvi za najosnovnejše stvari, ki so nujne za strokovno v.gojo sluSateljev. Tako n. pr, slušateljem skoraj ni dana moSnost. da bi na ekskurzijah poglabljati in razširjali pri predavanjih pridobljeno znanje, kar je za uspešen Mudij gozdarstva brez vsakega dvoma osnovnega pomena. Slušatelji smo bili tako prisiljeni, da si pomagamo sami in raviio to nalogo je prevzelo liStudentsko gozdarsko društvo«. Jasno je^ da društvo zaradi skromnih lastnih sredstev ni moglo doseči tega, kar bi bilo potrebno. Člani društva so do danes le Študentje in ti s svojimi prispevki ne morejo zadostiti vsem potrebam, pa naj bodo te se tako skromne. V tekočem letu jc društvo sklenilo Se povečati svojo dejavnost v smeri, ki si jo je ob ustanovitvi začrtalo. Letos je začelo z akcijo, ki pomeni nadaljnji prispe- vek k strokovncmii dvigu slušateljev gozdarstva. Sklenilo je namreč, organizirati sirom aaŠe republike svoje postojanke iii to prcdvsf.ni v odročnih in manj znanih t>iedclih. Tako bodo imeli Člani druStva možnost sei;nanlti sc s problemi tudi teh krajev, bodisi le sedaj ?.a časa študija, bodisi kasneje, ko bodo fakulteto zapustili, Svoje fcoce bo društvo pripravljeno dati na taipolago tudi dm^im intereseotura it gozdarskih krofov, znanstvenim ustanovam in lovcem. Seveda računa pri tem tudi na njihovo pomoč. 2c v letošnjem letu bosta tako obnovljeni dve koči, in sicer opnšfena lovska kofa v Otoku pri Veliki Nedelji, ki jo je drultvu prepustila v uporabo tamkajšnja gozdna uprava in pa podobna koČa nad Rimskim vrelcem, ki jo je društvu prepustilo gozdno gospodarstvo v Slovenjgradcu, V prihodnjetn letu pa misli drLi.Uvo orga.nizijatl svojo postojanko v sncžniSkih gozdovih, kar bo bcei dvoma večja, in težavncjSa naloga. S skromnostjo, s stvarnim gledanjem na vse okoliščine in z vztrajnim delom, kar pri naSem delovanju stalno poudarjamo, upamo, da bomo vse te naloge uspešno dokončali. S tem bo dobilo druitvo še trdnejše temelje in pii svojo tradicijo. Ob ustanovitvi druätva je občni zbor soglasno in trdno sklenil, da bodo vsi člani, kolikor bo v njih močeh, prispevali k temu, da bo društvo na vsak način zaživelo in ostalo pri življenju, ne glede na to, s kakšnimi materialnimi možnostmi bomo razpolagali. Na tem staüäcu stojimo tudi danes. Vendar je praksa pokazala, da je zaradi te omejenosti društveno delovanje preozko in dn bi društvo t večjimi sredstvi doseglo tudi večje uspehe. Zato smo na zadnjem občnem žboru sklenili, da bomo s svojimi problemi stopili tudi pred gozdarsko javnost, od katere iskreno pričakujemo, da nas bo pri našem delu podprla. Računamo namreč, da bomo našli pri naših gospodarstvih in podjefji^l dovolj razumevanja za naše težave, Naj omenimo, da smo na to razumevanje ponekod, bolj kot smo pričakovali, že naleteli. Za nobeno pomoč do sedaj društvo ni prosilo, ker je hotelo najprej s svojim delom dokazati, da zasluži takäno pozornost. Menuno, da je dovolj prijateljev naših Študentov, ki jim ni vseeno, kakšni bodo naŠl bodoči inženirji, m so jim pripravljeni pri njihovem prizadevanju nuditi potrebno pomoč. Zato pozivamo vsa gozdna gospodarstva, lesnoindustrijska podjetja in druga podjetja, ki imajo interen pri strokovnem usposabljanju gozdarskih inženirjev, kakor tudi posamežnike, da postanejo uaSi gospodarski in podporni člani. Želimo opozoriti tudi vsa gozdna gospodarstva in lesnouidnstrijske obiate, da je naše društvo pripravljeno posredovati pri zaposlitvi naših študentov med fcmc-stralnimi počitnicami pri raznih delih v gozdarstvu in lesni industriji. V tem smislu smo se letos že dogovorili nekaj na.Ših članov, ki pojdejo na taksacijska dela. Tudi tovrstna pomoč bo našim Študentom Kelo koristna tako strokovno kakor tudi gmotno, kajti oiarsikomu bo omogočila uspe.šncjše delo v prihodnjem Šolskem letu. iProsimo pa, da bi vsi zainteresirani poslali svoje zelje društvu pravočasno, t, j, čimprej. Naš naslov je: študentsko gozdarsko dru.5tvo. Agronomska m gozdarska fakulteta, Ljubljana, Krekov trg 1. Naj končno poudarimo naŠo tesno povezanost 7, Društvom inženirjev in tehnikov, ki nam je pri našem delu v preteklosti vedno pomagalo. To svojo povezanost žolimo tudi v prihodnje ohraniti in učvrstiti; saj je neizpodbitno dejstvo, da bodo naši aktivni io strokovno dobri člani v bližnji prihodnosti prav takšni čalni Društva inženirjev in tehnikov. V tem smislu se čuti dru.Uvo, če ne formalno, pa dejansko že vključeno v DIT, o čemer priča naüe tesno sodelovanje. C. .11. Iloilctrftli E, Juetln SLAVA UMRLEMU TOVARIŠU BORISU KIDRIČU-PETRU z NJEGOVO SMRTJO SMO IZGUBILI VELIKEGA IDEOLOGA. DOSLEDNEGA REVOLUCIONARJA. BORCA ZA BLAGINJO DELOVNEGA LJUDSTVA, ENEGA NAJZASLUŽNEJŠIH GRADITELJEV NASE POTI V SOCIALIZEM VEOJO pozornost gojenju topolov! Ing. Vladislav B e 1 t r a m (Ljubljana) Vse večja važnost topolov se kaže v tem, da so jih v Franciji in Italiji načeli v večji meri gojiti šele po prvi svetovni vojni in sekajo danes v vsaki teh držav letno že po 1 milijon m' topoiovine. Kakor vidimo iz Članka V. S c n i c e, direktorja lesneg^a podjetja inGor-janati, je tudi naša industrija papirja in celulozc začela resno upoštevati in uporabljati topoloviuo kot celulozni les. Če bi imel topolov celulozni les komaj ceno prvovrstnih bukovih drv — v resnici pa bo vselej dražji) —, se nam gojenje topola žc zelo izplača, saj priraŠča 4—5-krat hitreje kakor bukev. Razen tega pa moramo vedeti, da je topolovina za žago celo nekaj dražja od smrekovih in jelkovih ža^ovccv. TopoJovi hlodi za vžigalice (2.^—cm premera) imajo okrog 40 % viŠjo ceno, hlodi za luščenje (nad -10 cm premera) SO %, hlodi za furnir {nad 40 cm premera) pa 180 % viŠjo ccno od smrekovih in jelovih Žagovcev. Iz te^a sledi, da je potrebno topolov les upoätevati tako glede na njegovo ceno kakor tudi glede na njegovo hitro rast. Pri tem je razumeti s topoiovino dober Im vseh domaČih topolovih vrst, od tujih vrst pa v prvi vrsti les kanadskega topola. Kje in kako naj gojimo topole Od vseh topolov je kanadski najbolj zahteven za dobro kakovost tal, ki morajo biti rodovitna In ki ne smejo trpeti pomanjkanja apna, O gojenju kanadskega topola je Se pisal »Gozdarski vestnik«. Dopisnik France Magajna govori v svojem Članku »Kako bi brez drevja in gozdov« v »Kmečkem glasu« od 4, III. 1953 med ostalim povsem pravilno; »V povojnih letih smo videli, kako hudo je, če primanjkuje papirja. Papir se izdeluje iz raznih vrst lesa, med prvovrsten material pa štejejo čisto in zdravo topoiovino. Ko so naäi kraški kraji bili Se v italijanskem suženjstvu, jfe laška gozdarska služba poskušala uvesti tod kanadski topol. Na suhem kraSkcm terenu je inicla seveda le malo uspeha, vendar je res, da bi po vlažni dolini Reke {Gornjega Timava) lahko raslo danes najmanj stotisoČ dreves kanadskega topola. Že premokrim travnikom in Inkam bi več koristila kot Škodila, ker vsako drevo tla osušuje, Italijani so plačevali olupljem kanadski topol Štirikrat dražje od vsakega drugega okroglega lesa in so jeinali tudi veje od 5 cm debeline naprej. Kanadski topol, če je prave uvrsti in če ni v gneči, rase prav tako naglo kakor dugJazija. Poleg tega, da je izvrsten za papir in druge industrijske namene, je uporaben za vse tisto, za kar uam služijo naže vrste topola, Kadar se vozim proti Ljubljaal ali nazaj, vselej mi pride na misel, da bi irneia vsaka ljubljanska barska raven lahko nešteto »drevo redo v« kanadskega topola, nc da bi od njih občutila kako opazno Škodo. Ob potočkih in jarkih rasejo zdaj samo jelŠevi grmi, ki dajejo lastnikom nekaj ne predobrih drv la kurjavo. Ob teh grmih bi lahko rasli še kanadski topoli. Rasel bi tu Capital, ki g^ ni podcenjevati, čeprav se to zdi spričo gozdnega bogastva naše domovine malcnkfistno. Poleg ljubljanske vlažne ravni so Še mnof;e druge po Slnveniji in po drugih republikah, za katere bi te besede prav tako veljale. Pomniti pa moramo, da hoče kanadski topol sicer vlažna tla, ne pa pravega močvirja. Siccr pa vsak ve, da na močvirju uspeva le ločje in razjii drugi močvirski pleveli, ne pa kakršna koli drevje.-« Nič manjše pozornosti ne zaslužijo domače vrste: črni, beli, sivi topol in trepetlika, že zato, ker niso posebno izbirčni glede na kakovost tal. Nahajamo jih predvsem v nižinskih gozdnih sestojih, na posekah in v mladih nasadih kot naravni nalet. Sestoi z nadraslimi topoU pred prvim redčenjem. Ob prvem redčenju nad 20 let stareffa sestoja poberemo tudi debele kosate topole (1), ki jih pred sečnjo oklestimo. Tanke topole (2) pustimo do drufjega redčenja. Topoli dajo prvi vcčn donos, V sestojih, kicr so bili pri čiščenju topoli izsekani, so koristi prvih redČeni znatuo- manjšs. (Orig.) Doslej smo topole pri čiščenju sestojev neusmiljeno trebili in zatirali. Odslej pa tega ne bnmo več delali, ka vemo, kaj nam te drevesne vrste gospodarsko pomenijo. Predvsem pa vemo, da so to izredno naglo rastoče in svetlobne vrste, ki ne zasenčujejo preveč svojih sosedov, Nc bomo jih vcČ na slepo izsekavali, temvcČ bomo najlepSe topole puSčali rned ostalimi listavci Ln iglavci. Od začetka so topoli lahko oddaljeni med seboj 3—6 m. Izsekavali jih bomo postopno, kakor bodo pregosti ali k^or bodo preveč zastirali ostale, tako imenovane glavne drevesne vrste. Da dobimo s Časom stegnjena in brezvejnata debla, jim bomo tudi oklestili spodnje veje tik ob deblu s sekirico ali žagico. To delamo pozimi, zmerno in lahko čez dve tri leta ponovimo. Na ta način pridobimo lep tehničen les, topoli pa ne bodo dušili svojih sosedov. Kjer pa v mladem nizkem naravnem sestoju ali nasadu vidimo odprtino, lahko vanjo nasadimo topole iz naravnega naleta. Posebno dolgo lahkn pustimo topole rasti v sestoju ob poteh in,gozdnih presekah, kjer jih pozneje brez škode poderemo. Drugod bo treba topole pred posekom dobro oklestiti, da pri podiranju nc bo škode na mladem sestoju. Tako bomo skoro v vsakem mladem gozdu imeli brez truda in posebnega prizadevanja topole iz naravnega pomladka, ki nam bodo ze v prvih desetih letih dali lepe dohodke in ki jih brez Škode za ostali ^ozd gojimo, name.sto Kleš?enje topola pred posekom. — Pri naprednih ^o^dnih upravah je to Jc staro pravjlo, da se sestoj obvaruje Škode, ([ng. 1, Lonfar »Ne^a gozda«). tla jih brez koristi iztrebimo, kakor sc je to doslej skoraj redno dogajalo. Edino trepetliko ponekod ne smemo pustiti, da preseže debelino 2,5—30 cm pr, pr., ker se tedaj pogosto že pojavlja gniloba v deblu, če želimo pridobiti tudi celulozni les, je važen čas sečnje, in sicer zato, da hlodi topola ne bodo v soku ter da se celulozni les lahko obeli. V ta namen podiramo topole mescc dni pred nastopom mczgre. Hlodovino odre-žemo takoj in izpeljemo iz gozda, ostalo pa pustimo ležati neprerezano z vrh-ači do nastopa mezgrc, nakar brez težave omajimo. S takim posekom tudi ne poškodujemo ostalega sestoja, kar jc neogibno, sekamo v mezgri. Po teh načelih stno že pred 20 leti gojili v Slavoniji in Sremii domače vrste topolov, predvsem beli in Črni topol, v meSanih mladih sestojih hrasta, bresta, gabra in ostalih listavcev. Topoli so nastali iz prirodncga naleta, Topole 3(no postopna jzselcavali, v prvi vrsti košata drevesa, ki so bila tudi naj debelejša, ne da bi sestoj utrpel kako Škodo. Pred posekom smo topole seveda oklestili, V 30-lctnem mešanem sestoju Je bil le rcdkokje kak topol. Cena topolove hlodovine za vžigalice je bila skoro dvakratna v primerjavi s ceno smrekovih hlodov v Sloveniji. Hitro rastoči! listavcev (topoli, breza, vrbe), ki so se naselili na prirodno ali umetno pofozdeno povrSitio, ni treba takoj i^seknti, temveč le preredčiti, v kolikor jc potrebno elcde na mlaj. Ce pa s svojimi vejami sibajo ali duiijo potoladek, jih lepo oklestimo do potrebne viäine. Posekamo jib, ko dosežejo uporabno debelino (brezo za čevljarske kliticc in kolarski les, topole, trepetliko in vrbe pa za luSčeoje, hlode ?a laganje in vžigalice). Topolovlna je tudi dober celulozni les, ki pa mora biti obeljen. V ta namen posekamo topole mesec dni pred nastopom mczgre, jih pustimo ležati do mezgre in nato izdelamo ter oraajirao (Ing. I. Lončar nNega gozda tcipolovü celulozo, ki je bila uporabna predvsem za lahke papirje (pivnik). Seveda se v ta raziskovanja nismo preveč poglabljali, ker je bilo kvalitetne smrekovine vedno dovolj na razpolago Znano nam je, da. v Italiji večje tovarne goje posebne topolove nasade, katerih les uporabljajo izključno za predelavo v papir. Predelava smrekovine v celulozo je lažja in preprostejša, ker so smrekova vlakna dolga od 2,6 do 3,8 mm in Široka od 0,025 do 0,069 mm, medteni ko je pri topolu dolžina vlaken Ic 0,7 do 1,6 mra in širina od 0,020 do 0,044 mm. Preizkušali smo topolovino tudi. v papirnici v Vevčah, In sicer z mehanično predelavo v lesovino in smo tudi dosegli prav lepe uspehe. Zaradi okupacije simo morali to delo prekiniti, takoj po vojni pa smo zopet nadaljevali z delom in sedaj predehijemo vso topolovino bodisi za celulozo bodisi lesovino, v kolikor tovarna topolovino pač dobiva. Poleg papirnice v Vevčah in celulozne tovarne v Goričanah predeluje topolovino tudi celulozna tovarna v Vid mu-Krškem, v CerŠaku In v Sladkem vrhu, seveda le v omejenih koUČlnah, ker topolovine ne dobijo dovolj. Dokler se tovomma nI podražila, smo uporabljali vse o.'itanke topolovine iz tovarne viigallc vDrava« v Osijeku in Iz Dolca na Lašvi v Bosni, sedaj se nam pa prevoz teh odpadkov na tako velike razdalje ne izplača. Tekom zadnjih dveh let smo kupovali večje količine topolovine tudi iz okolice Slavonskeg-a broda, medtem ko se letos pogajamo za topolovino iz Moroviča in »KoSutnjaka« v Bilju (Baranja). Več let dobivamo tudi manjše količine topolovine Iz Prekmurja in Bele krajine. Iz doline Mirne in h okolice Dobniiča na Dolenjskem. V kolikor se topol pravilno seka, t. j. v času brstenja, ko je v sokn, ga lahko cMllično uporabimo, ker se zelo lahko lupi, medtem ko je topol Iz zimske sečnje manj uporaben, ker se težko beli. Uporaben je ves les, seveda se morajo grče temeljito obsekati, kose, ki imajo gnile izrastke — črne grČe, pa je treba izločiti. Črna gniloba zelo slabo vpliva na predelavo In če so pri predelavi pomeSani kosi s črno gnilobo, postane ves izdelek črn in neuporaben. Vse vrste in zvrsti domaČega topola so primerne za pridobivanje celuloze in lesovine, ker Ima zelo bel les. Vidimo pa, da naši posestniki o uporabnosti topolovine niso dovolj poučeni in da 5c gledajo na topol kot na nadležen plevel. Sajenju topola bo potrebno posvetiti v bodoče veČ skrbi, ker je topol že po desetih letih uporaben za predelavo v celulozo; po 15. do 16. letu pa doseže že 40 do 50 cm prsnega premera. NaŠi gozdarji bi morali posvetiti vprašanju topola vso pozornost. Strokovnjaki naj raziščejo in določijo, kje naj bi se topol gojil. Potrebno je upoštevati dejstvo, da naša papirna industrija lalifco že s pridom uporablja topolovino In da bi je glede na predvideno zmogljivost papirne Idustrlje, predvsem roto-tovarne v Vidmu ob Savi, porabili letno tudi do 50.000 m'. Zato naproäamo naše fozdarslce strokovnjake, da se takoj letijo obravnave tega perečega vprašanja in da začno sistematično gojiti topol n. pr. v naših preveč preredčenih nižinskih gozdovih. kakšna rastišča ustrezajo topolom Ing. Miran B r i n a r (Ljubljana) Številne vrste topolov in šc številnejši topolovi križanci se med seboj močno razlikujejo ne te v donosnosti in ra.^tnib lastjiostih, ampak tudi v svojih rastiščnih zahtevah. Zato je za pravilno gojitev topolov, posebno pa še za smotrno snovanje topolovih nasadov potrebno vedeti, kakšna rastišča ustrezajo raznim topolovim vrstam i« križancem. Le na osnovi poznavanja lastičnih zahtev za posamezne vrste in križance bomo mogli tudi za določene naše topolove različke in oblike (forme) določiti njihove posebne prednostne fiziološke lastnosti, ki bodo hkrati s stopnjo donosnosti odločilne za izbiro ustreznih matičnih dreves, katerih potomstvo bo najbolg primerno za določena rastišča. Od naših topolovih vrst je kot gozdno drevo na prvem mestu trepetlika (Populus tremula L.), od tujih križancev pa nekatere oblike (forme) t. i. kanadskih topolov (Populus canadensis Mnch.) ali e v r a m e-rikanskih topolov (Pcipuius euramericana (Dodc) Guinier), vendar pa so za proizvodnjo lesa prav tako pomembni tudi naš črni topol (Populus nigra L.), )b e 1 i t o p o I {Populus alba L.), sivi topol (Populus caneseens Schm,), ki je križanec trepetlike ali belega topola, ter j a gn ed (Populus uigra var. italica du Roi). Od domačih vrst nam daje najboljši les črni topol, v določenih pogojih ne zaostaja močno za njim tudi les trepetlike; les belega topola je med vsemi našimi topoli najslabši, čeprav določene oblike (forme) na ustreznih rastiščih oblikujejo lepo razvita debla, ki so sposobna tudi za furnir. Uporabnost lesa sivega topola je zadovoljiva. Ta križanec združuje dobre lastnosti svojih prednikov, naglo rast b. topola in dobre tehnološke lastnosti trepetlikovine. Za kanadske topole je sicer znano, da prednjačijo razen "z močnim prirastkom in z lepo vzrastjo tudi glede kakovosti lesa, vendar ta ug^otovitev Še zdaleč ne velja za vse Številne pripadnike tega skupnega naziva, ampak se različni križanci in zlasti njihove določene oblike (forme) pri različnih rastiščnih razmerah zelo različno obnesejo. Zato moramo za sedaj posvetiti poglavitno pozornost naŠim domačim topolovini vrstam, zlasti njihovim oblikam, pri uvajanju kanadskih topolov pa moramo čim skrbneje upoštevati izsledke dosedanjih raziskovanj ter pri razširjanju teh topolov sprva izbirati le one križance in oblike, ki so se pri nas na podobnih rastiščih zanesljivo dobro obnesle. Podnebne zahteve Ozemlje naše države lezi tako rekoč v središču območja, na katerem so v Evropi razširjeni obravnavni topoli. Pri tem areal trepetlike zajema prav vso Evropo razen najbolj zahodnega dela Pirenejskega polotoka, Čnji in beli topol pa sta po zemljepisni širini omejena na nekoliko ožji pas, ki je pri črnem topolu pomaknjen nekoliko, pri belem pa močneje na jug, taka da o.'tane izve« njega dobršen severni del Evrope. Tudi glede na nadmorsko višino ima trepetlika največjo amplitudo in je razprostranjena od morske «bale pa do blizu gornje gozdne rneje; zato ji glede na široko vodoravno in ■višinsko razSirjeoost pripisujejo značaj klimatiEne neopredeljenosti (indife-Tentnosti), Črni in kanadski topol sta drevesi nižin in gričevja, belemu tojolu pa ustreza izklju^no le izrazito nižinski svet. Kanadske topole lahko z uspehom gojimo v arealu belega topola, prvenstveno v niiinali, vendar pa nsptvajo tudi na nekoliko višjih položajih na ustreznem ttu. V zahodni Nenčiji so z evroamerikanskimi topoli dosegli lepe uspehe do 50D m nad-inorie višine, na CeSkem pa celo do 800 m. leli topol je jlede toplote najzahtevnejši; skromnejša sta črni in kanadski ttftol, vendar pa jima je za dobro uspfvanje potrebna dolga vegetacijska doba;'2 najmanj toplote lahko shaja trepetlika, ki je hkrati najodpornejSa proti v-oČini in suäi. Tudi zaradi mraza trepetlika najmanj trpi; v odpornosti proti pzebi ji sledita beli in kanadski topol. Med topoli stoji najniže na Jcstvici odpornosti proti mrazu črni topol, čeprav v primerjavi z dragimi drevesuini vrstami zimi zelo dobro kljubuje. Izjemen primer med topoli je jagned, Ji je močno občutljiv za mraz. Vsi t.poti so izrazito svetlobna drevesa, ki za dobro uspevanje ne prenesejo zaseitenja. Posebno velja to za kanadske topole, medtem ko sc beli topol, ki ji sicer najzahtevnejši za toploto, vendar lahko nekoliko sprijazni s prav zmcdira zasenčenjem. Trepetlika je tudi glede zahtev do svetlobe od vseh topoloi najbolj prilagodljiva, hkrati, pa zelo odporna proti vročini in suši. Kanacis:i topoli so sicer zelo občutljivi za sušo, vendar so vzgojili nekatere križ^ce oziroma oblike, ki lahko prenesejo precejšnjo sušo, Najod-pornejši protisuSi je jagned, Topolove «renine so sicer dolge in izredno goste, toda njihov splet je omejen pretežni le na višje talne plasti, globlje pa prodre navadno le nekaj stranskih koreni. Razmeroma najgloblje so zasidrane korenine pri kanadskih topolih, vcHar hkrati prevladuje Široko razporejen zgornji sloj koreninskega sistema, iri čemer so korenine teh topolov debelejše in redkejše kot pri drugih topolo'h vrstah. Razen pri črnem topolu topolove korenine na splošno niso posebp močne, Spričo tega in glede na njihov plitek raüpored veter posebno na ihlih tleh topole pogosto izruje, zlasti trepetliko. Zato je za trepetliko in Iji topol primerno rastišče, ki leži v zavetju. Tudi topolove veje, ki so krhV veter zlahka polomi, pa nam tudi to narekuje, da se pri izbiri topolovih istiŠč izogibamo vetni močno izpostavljenih položajev. Vsem topolom prijayiazen zrak, celo trepetliki, od katere tega ne bi pričakovali glede na lino močno prilagodljivost in razširjenost celo v višinskih legah ter glede \ to, da sodi med drevesne vrste, ki porabijo le malo vode. J Talne razmere Pri določanju rastiš ti ustrezajo določenim topolom, so poglavitno odločujoči sledeči talni ci'itelji; 1. vsebovanje vode, 2. količina mineralnihVanil, 3. prisotnost apnenca ii 4. prezračenost tal. ' Ne le stopnja posameznega od navedenih činiteljev, ampak zlasti medsebojni odnos do teh glavnih faktorjev odjoža o ustreznosti dolofJenih tal posamezno topol ovo vrsto, križanca in obliko. Čeprav je za dobro uspevanje topolov potrebno, da je vsak od navedenih činiteljev zadostno ozirona primerno izpolnjen, vendar se pomanjkljivosti v določenem pogledu lahko ublažijo ali pa celo odstranijo, it so v Sioi vccji meri osvtarjeni določeni dLrugi talni Einitelji. Vendar pa posamezna vrsta, zvrst ali celo oblika topslov izraža svoje rastiščne pogoje z izrazito zahtevo ali pa vsaj težnjo za do.ote-mmi mejami in optimalnim stanjem prav glede na eno ali več označenih talnih lastnosti. Trepetlika je zelo prilagodljiva raznim tlom. Za dobro rast so ji potrebna sveža, plodna tla, ki pa ne morajo biti globoka. Dobro prenaia (udi dalje časa trajajoče poplave in uspeva tudi na močno kislih tleh, & plast surovega humusa ni predebela, zato velja za »pionirsko« drevesn/ vrsto, posebno na starih posekah in požganicah. Zadovoljna jc tudi s p:3Čcnimi suhimi tli, ker edina od topolov sodi v skupino drevesnih vrst, ki ptrabljajo le malo vode. Vendar dobro uspeva in oblikuje lepo deblo le ni svežem vlažnem svetu s pegčeno-ilovnato, zadosti prezračeno plodno zemlo. Težka, zbita tla ali pa kamenit svet ji ne prija, prav tako tudi ne močvirji. Posebno dobro uspeva na apncni podlagi, vendar jo najdemo tudi na sililatnih tleh. Po mišljenju nekaterih avtorjev ji apnena tla nc prijajo bolj od drugih, pač pa apnenec posredno pospešuje njeno rast, ker popravlja struturo tal in krepi njeno odpornost proti gnUobi, ki kaj rada ogroža doraSSjoča in starejša drevesa. V mineralni hrani nima posebno velikih zahtev.I^jena redka krošnja daje le pičlo listje, ki ne more občutno zboljšati tal, Eprav se hitro razkraja. Črni topol je zadovoljen s plitvimi tlemi, samo da>o dosti vlažna in rahla ter da imajo vsaj nekoliko mineralnih hranil, pos.^no apna. Najbolje uspeva na aluvialnih naplavinah, na svežih humoznih 'cSčeno-ilovnatih tJeh. Dobro prenaša zaprodenje in zasipavanje z rečnimpeskom. Uspeva sicer tudi na suhih ilovnatih tleh, vendar tam močno zaosij^ v rasti ter ga v tem primeru trepetlika prekaša. Kako močno je črneiji topolu potrebna prczračeoost tal, nam potrjuje dejstvo, da črni topol lahP v precejšnji meri pogreSa celo prepotrebno talno vlago, če raste v rahli' tleh, ki vsebujejo alkalične sestavine (n. pr. apnenec), vendar pa premajhn-prezračenosti tal ne moremo nadomestiti z dodatkom bazičnih sestavin a s povečano vlago, čeprav sodi ta topol med drevesne vrste, ki porabijajrohilo vode, V rahlih tleh uspeva dobro tudi z majhnimi količinami apo Visoko talno vodo prenaša Ic tedaj, če vsebuje le-ta dosti apna in hranilTudi pregloboka talna voda mu nc prija in v takih razmerah uspeva le pod p&ojemj če so tla dovolj rahla in zadostno kapilarna ter imajo 2ato dobro kt>aciteto za vodo. Optimalna globina talne vode pri srednje rahlih tleh okrog 60 cm. Prenizka talna voda za ustreznost določenega rastišča ni oc^čilna, Če je v dotičnem območju obilo padavin. Dalje trajajočih poplav '""i topol ne trpi in je v tem pogledu občutljivejši od belega topola, po.-pno pa Še od trepetlike. Potaknjenci in mlaj tekom vegetacijske dobe ne-'^'^nesejo poplav. Beli topol dobro uspeva na naplavin? večjih rek, na globokiK svežih in rahlih tleh. Na globino tal ima veČj zahteve od Črnega topola, totla glede na plodnost tal je skromnejši in us^va celo na sterilnem pesku in na nekoliko kislih tleh. Porablja prav tako veliko vode kot Erni topol ter so zahteve giedc talne vode in prezračenosti tal podobne kot pri črnem topolu. Zbitih ta! ne prenaSa. Optimalna globina talne vode je nižja kot pri ifrnem topolu. Stoječe vode in dolgotrajnih poplav ne prenaša, prav tako tudi ne njegov mlaj za £asa vegetacije. Odpadlo listje se naglo in dobro razkraja in nekoliko popravlja tla. Sivi topol ima podobne zahteve na tla kot trepetlika. Jagncd raste tudi na aelo siromaänih tleh, tako glede globine, vlage in prezrafenosti kot tudi glede mineralnih hranil, paČ pa mu apnenčasta t.!a posebno ugajajo. Uspeva tudi na plitvih mlajSih naplavinah in skoraj sterilnih težkih tleh po gričevju. Visoka talna voda mu ne prija, a globoka ne škodi. Kanadski topoli najbolj uspevajo na starejših naplavinah in zahtevajo stalno talno vlago, ker porabljajo zelo velike množine vode. Zadovoljujejo pa se tudi s slabšimi peščenimi- tU in ledeniškimi morenami, Se-imajo le-te izdatno kapaciteto za oskrbo potrebne vlage iz talne vode. Za. lepo rast in velik prirastek so jim potrebna sveža, globoka, rahla, peščeno-ilovnata tla, bogata na mineralnih hranilih, posebno na apnu, ki je odločilno za dobro uspevanje. Kanadski topoli ob pomanjkanju apna občutno počasneje priraSČajo in so ze v zgodnji življenjski dobi podvrženi okvari zaradi gnilobe v debelnem srcu. Ne uspevajo na kislih tleh ter stremijo za alkalincimi rastišči, Domneva sc, da je odločilna vloga apna v tem, ker povečava vrednost pH in nevtralizira kislost. Ncvtralizacija kislosti pa lahko v tleh uspešno^ poveča zalogo kisika in izboljša zračnost tal, ki je odločilen činitelj za rast kanadskih topolov. Drugi pa menijo, da kanadski topoli zato ne morejo pogrešati apna v tleh, ker ga uporabljajo neposredno kot hranilo. Zahtevnost glede mineralnih hranil je slednJiS izražena tudi v potrebi za zadostnimi količinami dušikovih spojin, ki jih mora spremljati primerna talna rezerva kalija in biološko aktivnega fosforja. Povečana množina dušikovih spojin pospešuje ra.st kanadskih topolov le tedaj, kadar se hkrati povečava tudi količina sprejemljivega kalija in fosfornih hranil Ravno tako tudi povečanje kalija in biološko aktivnega fosforja le tedaj učinkuje na rast kanadskih topolov, če so hkrati tudi dušična hranila v tleh obilneje zastopana. Posebno skrb so posvetili strokovnjaki, ki se bavijo z raziskavanjem kanadskih topolov, zahtevi, ki jo imajo ti topoli na zračnost, t. j. rahlost (al. Opazovali so, kako uspevajo kloni* raznih zvrsti, križancev in oblik v zbitila, prirodno rahlih in umetno zrahljanih tleh. Na ta način so dognali, da so se gtede na uspeh sadnje, t. j. glede na Število uspelih potaknjencev za večino klonov najbolj obnesla zbita tla, medtem ko je bil uspeh na naravno rahlih tleh občutno slabši, najslabši pa na zrahljanih tleh. To pa še ne pomeni, da so zbita tla primernejša tudi za poznejšo rast kanadskih topolov, ker so hkrati ugotovili, da je bil povprečni višin.ski prirastek najslabši na zbitih tleh. Vse te ugotovitve pa ne veljajo enako za raznovrstne klone, s katerimi so delali poskuse, in so nekateri kloni laže prenesli zbitost tal kot drugi, ki so bili pri višinskem prirastku zaradi pomanjkanja kisika posebno močno prizadeti. Nekateri kloni so v zrahljam zemlji hitreje rasli v višino, drugi pa ^ Klon imenujemo potomstvo, ki izvira ii doJočenept drevesnega primerka. Take čiste potomec vzgojimo najbolj zanesljivo na vegetativni način (s potaknjenci ali !!atiči). na prirodno rabJih tleh. Na osnovi teh dognanj lahko sklepamo, da imajo kloni, torej najbrž tudi različne topolove forme, križanci in zvrsti razliJne zahteve glede na rahlost tal in na količino kisika v tleh. Do podobnega sklepa SÖ prišli tudi glede zahtevnosti kanadskih topolov do talne vlage in deloma tudi do mineralnih hranil. Važen je slednjič tudi odnos med rahlostjo tal in talno vlago, ker stalno vlažna tla vkljub morebitni poroznosti nimajo dovolj zraka oziramo kisika, ki je potreben za uspesno rast kanadskih topolov. Zato njihova gojitev na podvodnih tleh ne more imeti uspeha, kratkotrajne poplave pa jim godijo in izdatno pospešujejo rast. Posebno va)Sno je, da talna voda ni previsoka. Nekateri odsvetujejo zemljišča, kjer talna voda ni vsaj 60 cm globoka, drugi pa določajo to mejo celo s 50 cm. Pri tem pa niso mišljene tekoče talne vode, ki vsebujejo obilo kisika in je za le-te dopustna manjSa globina. Tudi ,za talne vode, ki vsebujejo apnenčaste in druge hranilne sestavine, smemo omenjeno dopustno zgornjo mejo vodne gladine pomakniti nekoliko navzgor. Toda tudi prenizka talna voda {pod 100 cm) lahko škodljivo deluje na uspevanje kanadskih topolov, če tla nimajo dobre kapilarnosti in s pomočjo Ic-te lahko črpajo vlago iz talne vode do glavnega koreninskega horizonta. V predelih z obilico padavin pa nezaželeni vpliv prenizke talne vode ni odločilen Činitelj. Kanadski topoli z odpadlim listjem praviloma ne izboljšujejo plodnosti tal, zato jih v gozdnih .nasadih gojimo navadno meSane z drugimi ustreznimi drevesnimi vrstami- Sklep Spričo velike donosnosti različnih topolov, ki pri nas uspevajo in ki bi jih mogli na določenih rastiščih saditi, bomo morali posvetiti več pozornosti ustrezni gojitvi in smotrni izrabi trepetlike, ki s svojo široko prirodno razprostranjenostjo, moČno prilagodljivostjo in razmeroma skromnimi ekološkimi zahtevami ponuja izdaten in pogosto tudi dragocen prispevek uspešni proizvodnji lesne gmote. Ce poznamo in upoštevamo rastiščne zahteve ostalih naših domačih topolov, bomo mogli za le-te določiti ustrezna rastišča, kjer bodo ne le na gozdnih, ampak tudi na slabo izkoriščenih zemljiščih uspešno rasli in s proizvodnjo celuloznega lesa kakor tudi drugih najvrednejših sortimentov razbremenjevali zahteve, ki se postavljajo gozdnemu in lesnemu gospodarstvu pri oskrbi industrije in krajevnih potreb z lesom. Najrazličnejši križanci, ki jih moremo najti raztresene sirom Slovenije in jih označujemo s skupnim imenom kanadski topoli, nam nudijo v številnih primerih dober izhodiščni material, s katerega bomo mogli prenašati zanesljive oblike ustreznih donosnih lastnosti ter rastiSčnih zahtev na prinnerna rastišča. Na ta način bomo mogli osnovati gozdne nasade na gozdnih ah pa nezadostno izkoriščenih zemljiščih, ali pa zasaditi topole posamez in v drevoredih na poljedelskih zemljiščih. Pri izbiri matičnih dreves bo treba posebno pozorno oceniti in dobro pretehtati njihove odločilne lastnosti, posebno glede na zahteve do rastiŠČnih činiteljev, da bomo pridobili klone, ki so odporni proti raznim boleznim in škodljivcem ter imajo takšne zahteve na vlažnost in pre3račenost tal in na mineralna hranila v tleh, ki so na določenih razpoložljivih rastiščih dosegljive. Žnanost naj raziskuje zelo zamotano in raznovrstno poreklo topolov z namenom, da najde za rastno- J3S vrstna rastiäca Jim ustreznejše zvrsti in oblike, praksa pa naj occnjuje sestoje in posamezne topole glede na njihovo rastno sposobnost v povezavi z določenimi rastiš^nimi pogoji in prenaša potomstvo najboljših primerkov na primerna rastiŠČa ter nato skrbno spremija in podpira razvoj teh umetno razširjenih topolovih populacij. Pri nas bo za doiTjače in tuje topole ustrezal ^lede na opisane rastiščne zahteve poglavitno dolinski svet po l&kaJi ob Dravi, Muri Dravinji, Š£avnid, Pesnici, Voglajni, Krki, Lahinji itd. na Ljubljanskem barju, Cerkniškem in Planinskem polju itd. ter po Številnih potočnih dolinah, ki imajo zadosti sonca. Tudi na višjih zavetnih in sončnih legah bodo nekateri topoli, posebno trepetlika, dobro uspevali, če so tla zadosti sveža in ne pretežka. Na ustreznih zemljiščih, ki niso primerna za kmetijske kulture, homo osnovali topolove nasade kot veČjc' ali manjše sestoje. Naše lesno gospodarstvo pa bomo Izdatno podprli z naglo proizvodnjo kvalitetnega lesa tudi na ta način. Če bomo sadili topole na neizkoriščenih ali premalo izkoriščenih tleh, kot so rečni in potočni bregovi, zemljišča, ob cestah in poteh po mejah in podobno. Viri: Deutscher Pappclverein, Das Pappelbucli, Bono I9l51, Dr. Alfred Dcngler, Waldbau, 3. izdaja, Bcrliu J944. Dr. ing, Viktor Gufschick, Forstliche Standortakundc, Hannover 1950. H, Mayer-Krapoll, Die Diingung der Pappel, PappelwirfschaFt. Band 3, Inf. Ivo Podhorski, Uzgoj topola, Poljüprivrtdni nakladni lavod, Zagreb 1951. Jear» Pourtet, Les plantation de peuplier cn Tougoslavie. Commission interratio-«alc du peuplicr, rapport de la sixieme session. Rome 19S2. E. Rohmeder, Der EinDuss der Bodendichte auf das Wachstum von Pappdjung-pflanzen. Allgemeine Forstneitschrift, lS-19/1953. Prof dr. Leo Tschcrmak. Waldbau auf pflanzenffsographiscli - Ökologischer Giundlagc, Wien lEläO. Dr. Maks Wraber, Nauk o gozdnem drevju in grmovju (rokopis). Ing. Leo Giinzl, Die forstwirtschaftliche Bedciiiiing uud die Standortansprüche der curo-amerikaaischEn Schwarzpappeln im Oesterreich. Allgtmciue Forst- uud Holz wirtschaftliche Zeitung, 3/1950. Iiig. L. Trajkov, PoJumuvanje so topoli, Skopje 1950. Dr, Wolfgang Wettstein, Die Vermehrung und Kultur der Pappel, Frankfurt am Main 19-!-!- Dr. Wolfgang Wettstein, Pappeln aus der Neuen Weh, Wien 1931. sodobna vprašanja PRIRODNA IZMENA DREVESNIH VRST V gozdovih bukve in jeike pogosto vidimo znan pojava ponekod vdira v bukov gozd jelka z oddaljenih semenskih jelovili dreves in se uspe.iino uveljavlja. Drugod pa, kjer bi na videz upravičeno pričakovali jelov pomladek v odraslem jelovera gozdu, tega noče biti. V nekaterih predelih, n. pr. na Gorjancih, so stan bukovi gozdovi z zmanjšano zarastjo, kjer bi moral po vseh pravilih biti bogat bukov pomladek, brez naraščaja. Nekateri gozdarji sL skuäajo razlagati te pojave s tem, da je seme starih dreves {jelke ali bukve) gluho, ali pa da so bukov žir pojedli polhi, ne da bi se o tem prepričali, Vendar ao to pojavi, globoko uzakonjeni s spremembami, ki nastajajo v tleh pod vplivom ene same drevesne vrste. Splošno je znano, da se marsikje bukov) gozdovi spreminjajo v meäane bukove in jclove ali celo bolj ali manj (iste jelovc sestoje. To je pojav naravocga kolobarjenja bukve in jelke na določenih rastiščih. Nekaj se dogaja v tleh, kar onemogoča, cfa bi se tla pomladila z isto drevesno vrsto, irarve? daje prednost drugi drevesni vrsti, 2c davno so nemški goidarji ugotovili ta pojav in so povsem pravilno rekli, da so ntla od jelke utrujena*. Znanstvene railage za to še do danes ni, vtndat pa ntsnio več daleč t>d. tega, da pridemo do ugotovitve, kakšne kemične in mikrobiološke .spremembe naslajajo v tleh, ki vplivajo na iiimeno vrste. Prirodno izmeno drevesnih vrst močno pospešuje človek s svojim gospodarjenjem, predvsem s tem, da daje prednost določeni drevesni vrsti, pa tudi s samim iskoriŠSanjein goida na kakršen koli način, Čim bolj protiprirodni so njegovi posegi (sečnje na golo in monokulture), tem bolj intenzivne so spremembe v tleh, ki nujno zahtevajo izmeno drevesnih vrst. Iiku^Djc 2 jelko in bukvijo v Gorskem Kotarju Zanimiva so v tem pogledu izvajanja ing. Branka M i lasa, dobrega poznavalca prebiralnega gozda v Gorskem Kotarju. V svojih dveh člankih v >^Sumarskem listu« ät. S-9/1949 »Razvoj prebiralnih gozdov ter smerniee Ea njihovo obnovo in negO" ter v il. 5/1950 Apogo^dovanje v preblralnem gozduif pravi ing, Milas, da ima le malo teh goiduv pravo prebiralno strukturo, ker se v njihovem Sasovneta razvoju menjajo tako drevesne vrste kakor tudi struktura. Ratvoj se odvija v treh tipih: I, čisti bukov sestoj večinoma enomerne (enolične) strukture s posameznimi jelkami; 3. ta se spreminja v Čisti jelov sestoj večinoma enomerne strukture s posameznimi bukvami ter se razvija naprej, 3. v meäani sestoj jelke in bukve prebiralae strukture. Ta pa se s časom vrača zopet v obliko čistega bukovega sestoja enomerne ftrukture kakor pod 1. Mešani sestoji bukve-jelke so ptebirnlne strukture, Čisti sestoji jelke in čisti sestoji bukve pa bolj ali manj enomerne strukture. Ta izmena drevesnih vrst ni povsod enaka, nekje za daljSe razdobje prevladuje jelka (na globokih, svežih tLab, severnih in vzhodnih legah), drugod pa bukev (na viäjih, holj plitvih, južnih in lahodnih legah). Ali je mogoče spoznati, kdaj nastopa čas izmene drevesne vrste? 2a to imamo prav zanesljive znake. Ti znaki so: 1 Debla te drevesne vrste so v znaku degeneradje, niso veČ jedra, visoka in so siab.^e vzcasti. 2. Jelke zelo napada rak, in sicer ne le stara, temveč tudi mlada drevesa, ki so razen tega tudi manj odporna proti lubadarju. 3. Te vrste nimajo veČ naravnega pomladka io pod njihove kroänje se rad naseli pomladek drug^e vrsfe, če so le kje v primerni bliJini taka drevesa, ali če veter prinaäa njihovo seme, 4. Nova drevesna vrsta je dobre, bujne rasti, lepega stegnjenega debla. Če nam je vse to znano, nam ni težko ugotoviti, s katero drevesno vratu lahko uspešno umetno pogozdujemo v sestoju, kjer ni naravnega pomladka iste vrste. log. Milas trdi, da smreko in duglazijo lahko vnaSamo v bukov sestoj samo takrat, kadar je nastopil čas za vnašanje jelke, nikakor pa ne, kadar je jelov sestoj na tem, da se spremeni v bukovega. Javor, jesen in brest pa je, po nejgovem, mogoče uspešno vnaäati vzporedno z bukvijo. Macesen enako dobro vnašamo v bukovo ali jeJovo razvojno dobo. Seveda se ta zakonitost v prirodi ne uresničuje z maCematiSoo natančnostjo ali cclo po Šabloni. Ponekod niti ne pride do Jistib jelovih sestojev, če rastišče samo tega ne dopuSČa. Človek s svojim posegom seveda tudi v večji ali manjši meri vpliva na ta razvoj in njegov potek. Vendar je zelo važno znati citati ta prirodiii pojav, da vemo, kako in v koliki meri smemo poseg^ati v dogajatije in snovanje prirode in da ne delamo na slepo, kar nas utegne dovesti do težkih napak. Kako dolgo traja razvoj ene drevesne vrste, eno ali več generacij te vrste, ni mogoče ugotoviti za določeno rastišče, vsekakor pa pride nekoč vsaj do delne izmene drevesne vrste. Tako vidimo tudi pri naa, da je smreka na rastiščih, ki ji niso ustrezala^ umetno lasajena pooekod razmeroma lepo uspevala eno generacijo, vsaka njena nova generacija pa zmeraj bolj railočno govori, da so tla za njo pokvarjena. To se kaie po tem, ker ni naravnega pomiadka, po liaajih na drevesu (posebno na deblu) ter po manjäcm vijinskcm prirastku. Četudi ne bi bilo spostna-nja o izmeni vrst, se sama po sebi vsiljuje misel: edina pot. da ne pride do neugodnih posledic (poslabšanja tal, nemogočega pomlajevanja in padca prirastka), je v gojitvi prirodno m e i a n i h gozdov, nikdar pa ne v zatiranju posameznih drevesnih vrst. Ugotovitve o jelki in smreki v Švici Ing, Milan. Simak iz CSR je v letih 1947-1951 raziskoval prirodno izmeno drevesnih vrst v prebiralnih gozdovih Švice in iadal 1. 1951 v Ziiriehu doktorsko disertacijo □ svojih izsledkih. Delo ima naslov »Raziskovanja o prirodni izmeni drevesnih vrst v Švicarskih prebiralnih gozdovih« {»Untersuehungen über den natürlichen Baumartenwechsel in schweizerischen Plenterwäldern«). Razprava obsega eo strani in je izsledek raziskovalnega dela v 20 sestojih, kjer je največ zastopana jelka, nekaj manj smreka in v äe manjši meri bukev. Sestoji so v nadmorski višini SOO—tOOOm. Ing. Simak si je postavil nalogo raziskati: 1. Ali je mogoče dokazati prirodno izmeno drevesnih vrsfl* K ]. Ta pojav je nedvoumno dokazal. 2. Ali so razlike v rastlinski združbi pod smrekovjem oi, jelovjcm, kjer sc pomlaja ena oz, druga vrsta? Kako vplivajo ekološki činitciji na pomlajevanje ene in druge vrste. K 2. Ugotovil je določene rastline, ki določno kažejo, kje so boljäi pogoji za pomlajevanje jelke in kje smreke. Od ekoloških Hniteljev svetloba in vlaga ra to nimata bistvenega vpliva, pač pa substrat, t. j. humus. 3. Kateri činitelji vplivajo na izmeno drevesnih vrst? K 3. V največji meri vpliva na ta pojav ravno humus. Povsod na raziskovalnih ploskvah se je pokazalo, da je pomlajevanje smreke pod jelko močnejše kakor pod smreko. Prav tako je pomlajevanje jelke močnejše pod smreko kakor pod jelko. Vendar se jelka pod jelko bolje in laic pomlaja kakor pa smreka pod smreko. Raziskovanja v laboratoriju 50 pokazala, da jc smreka za bolje kalila na jelovctn humusu kakor na smrekovem in so bile iglice smrečic na jelovem humusu temno stlene, na smrekovem humusu pa rumetikaste barve. Vprašanja iimene bukve in jelke se avtor ni dotaknil. Na podlagi izsledkov prihaja do trditve, da je potrebno gojiti meäane sestoje. [z vsega tega pa sledi iudi za nas pouk, da mora Čist jelov prebiralni gozd, kakor ga je odgojil E, Pogačnik s takim uspehom v Lehnu na Pohorju, dobiti primes tudi bukve in pozneje še smreke, sicer bo postalo pomlajevanje jelke s vasori> težje in bo posledica teg^a tudi zmanjäan prirastek lesne mase. Kjer se neka vrsta ne pomlaja več dobro, je *tiak, da so se razmere la njo v tleh poslabšale in je s tem tudi prirastek praviloma ogrožen. K članku J. Turka »Jdov pomladek« Zatiimiv prispevek k temu vprašanju js članek J, Turka v ät. 1/1953 »Gozdarskega veitnikaf. Göüdni predel »Jcria skok« v KaraniSki Bistrici je bil pred 130 leti gozd belega gabra, danes pa je 80—100 let star preredčen jelov sestoj, Viäji logar T. UrSič, ki tam služi že blizu 50 let, pravi, da se po vsakem obrodu pojavi jelov pomladek. ki pa vselej že v tretjem letu izgine. Bukov in smrekov prirodni mlaj pa tam lepo uspevata. Surovega humusa ni. Tla so ponekod porasla k zajčjo deteljico in robido, in niso ravno slaba. Jclova drevesa pa močno napada omela. Na goljavi se na kraju biväcga jeloveg^a gozda bujno pomlaja veliki jesen. Turk zavrača misel prirodnega kolobarjenja jelke z drugimi vrstami, vendar pa njegova opažanja nedvoumno govorijo o potrebi razkrajanja jelovega humusa, nadalje ugotavlja, da se prej zasejejo razni pleveli in grmiČje, nakar se Scle lahko uspeino naseli jelka. Iz tega vsekakor točnega opažanja moramo sklepati — kar tudi Turk ugotavlja — da je potreben razkroj jelovega humusa, s to razliko, da ponekod zadostuje preprost razkroj pod vplivom zraka in svetlobe, drugod pa je potrebna v ta namen vmesna vegetacija trav in griiiiČja, kar je vsekakor neka vrsta kolobar-'jenja, Čeprav znatno krajša. Nadvse poučna je tudi ugotovitev, da se mlada jelka ne more uveljaviti na trhlem jelovem panju ali ob ležečem trhlem deblu, kakor n. pr. smreka. ZaLo je razumljivo, da je mar,?ikje laže najti jelov pomladek v travi kot pa na tleh pod jelko brez plevela. Če vestno analiziramo Turkov članek, vidimo, da je odličen prispevek k pravilnemu razumevanju naravnega pomlajevanja in s tem tudi gojitve jelke v prebi-ralnem gozdu, vse to pa je rezultat dolgoletnega točnega opazovanja in kritične presoje. Nekaj praktičnih navodil la razishavanja Potrebno je, da strokovno osebje iz operative sodeluje pri nadaljnjem raziskovanju lega vprašanja. V ta namen naj jim pride prav nekoliko napotil, ki naj pomagajo .(c bolj razčistili zanimivo vprašanje pom lajanja jelke: 1. Če poznamo predele, kjer jelka dve leti po kalitvi navadno propade, napravimo poskus, da se prepričamo, ali je res humus kriv, da se vzklile jelke ne raorcjo obdržati. Vzamemo preperelo prst, napolnimo z njo zaboj, ga zakopljemo v drevesnico ter zaaejemo vanj jelovo seme. V drugem zaboju pa zasejemo jelko v prepereli humus iz Čistega bukovega go^da. V dveh - treh letih bomo lahko dognali, Rako kateri humus vpliva na uspevanje jelke. 2. V takem gozdu, kjer äe najdemo S-leten jelov pomladek, nasujemo preperelo prst iz čistega bukovega gozda 1 cm debelo na površini 2 m X 2 m. Ploskev ogradimo ter opazujemo, kako se bo obnašal pomladek na tej površini io zunaj nje, t. j. tam, kjer nismo nasuli bukovega humusa. Teren naj ue bo stnn, da voda humusa ne odnese. Dobro je, It prav previdno prej odstranimo malo jelovega humusa okrog mladib jelk, nato šele zagrnemo z bukovim humusom. To je potrebno napraviti na veJ mestih ter redno in vestno opazovati. Seveda je nujno ograditi tvdi primerjalne ploskve enake povrime v bližini^ 3. V jelovem go/d^i, kjer je doslej že propadal jeiov pamiadek, posadimo 100' triletnih ali Jtirilelnih jelk v razdalji 0,5 m X 0,5 m. Saditev izvräiino pazljivo z Bumikovim satlilnikom. 50 sadik zasujemo s humusom, ki ga tam nakopljcmo, ostalih 50 pa s humusom iz Čistega bukovega goida. Paziti moramo, da sadike s prstjo iz bukovega gozda posadimo v nižjo nikakor ne vigjo!) lego v primerjavi s sadikami s prstjo h jelovega sestoja. Pri izpiranju prst iz bukovega go/da nt bo mogla vplivati na ostale sadike, ki smo jih zasul» t jeiovo prstjo. Obe skupini je treba med seboj ocncjičiti in zagraditi pred divjadjo, Poznavajo£ nekatere nak gozdarje na terenu in njihov» dosedanje delo pri reševanju vaJnih strokovnih vprašanj, ne dvomimo, da bo tudi vprašanje prirodne izmene jelke in bukve v kratkem bliže reäitvi kot je danes. Njihovi izsledki bodo-verjetno dali imer pcdologom in mikrobiologom, da končno odkrijejo povzroKitclja izmene: v mikroorganizmih (glivicah, mikorizah), kcmizmu humusa ali obojeivi- VI. B e 1 t r a m SE O JELOVEM POMLADKU Gotovo so gozdarji i velikim ;ianimanjem preSUali Elanek »jelov pomladck«, ki ga je napi.siil Jože Turk v »Gozdarskem vesinikuf Jtev. 1/I9,W. Ker pa imajo jrozdarji različna mnenja o vzrokih umiranja jelovih klic in mladic naravnega jelovega mlaja v gozdovih na krasu v okviru jelovega prirodnega areala, je prav, da skušamo razsvetliti ta problem, na posvetovanju o priliki ekskurzije DIT na Kočevskem so bila mnenja med strokovnjaki različna, ker so nekateri vzrok umiranju jdovih mladic pripisovali divjadi, čcS da odgrizuje in uničuje jelov pomladek, drugi pa so menili, da je vzrok v ekoloških faktorjih biološkega znaiaja (mikroklimatski in mikrobiološki). Iz članka Jožeta Turka je razvidno, da je Gozdn^ uprava Snežnik davno-posegla v razčiščevanje tega perečega vprašanja sneSniSkih gozdov, ni pa tega izvajala vztrajno in dosledno, kot bi bilo potrebno pri reševanju takih problemov, zato J, Turk nt našel sledov sličnih poizkusov v gozdarski kroniki, niti kje drugje. V omenjenem članku navaja J. Turk primer iz gozdne uprave Kamnik, kjer na naravnem rastišču jelke s preveliko zalogo enega starostnega oziroma debelinskega razreda s sklepom, pretrganlra toliko, da pada sončna svetloba mestoma naravnost na zemljo, ni jelovega pomladka, medtem ko v revirju Kolovec, kjer sov predvojnih letih gozdove intenzivno izkoriščali, jelov pomladek uspeva zelo lepo. J, Turk trdi, da vzrok slabega pomlajevanja ni v geološki podlagi niti v klima-tičnih razlikah niti v ekspoziciji in nadmorski višini, kakor tudi ne v naravnem ko lobar jen ju drevesnih vrst, temveč v nepravilnem izkoriščanju prebiralnih jelovih sestojev. Moja opažanja v revirjih Javornik, Jurjeva dolina in Leskova dolina (Snežniški masiv) ne potrjujejo take razlage. Posebno v revirjih Javornik in Jurjeva. dolina so bilt nekateri oddelki v preteklosti zelo intenzivno izkoriščani, sklep pretrgan, tako da ima sončna svetloba povsod dostop do zemlje, let je preteklo dovolj, da se je Immus razkrojil, po tleh pa se je razbohotil plevel, toda o jelovem pomladku oziroma mlaju ni niti sledu. Drevje, ki obražča to ploskev, je v najlepši dobi za semenitev; iz vsega tega br morali sklepati, da v letih semenskega obroda jelka bogato podseje te precej redke, toda za zaščito mladih jelčic 5e dovolj, .ttmjene gozdove, K temu bi pripomnil, da so bili gozdovi v revirjih Javornik, Jarjeva dolina, Leskova dolina, Snežnik in Maiun v preteklosti gojeni po pctbi-ralnih naEelih (razen nekaj že poprej oitienjenih oddelkov, kjer je bilo i7koriä£anje preinteniivno), toda vkljub temu se ravno v teh gostdoviK jelka slabo ali pa splo^l ne pomlajuje oüiröina jelov pomladek izjiricva. V Snežniškem pogorju imamo zelo malo snodobnih sestojev, ker so gospodarili, kot že rečeno, na prehirakn način. Zato ni utemeljena razlaga, da se zaradi nepravilnega poseganja v goid z namenom, da se ustvarijo enodobnl sestoji, jelka ne pomlajuje. Ugotovitev pisca, da se jelka kot glavna drevesna vrsta naSih prebi-taloih gozdov lahko zadostno in stalno pomlajuje le z ustreznim izkorišfanjem, je pravilna, ker tia pravilnem gospodarjenju ali da se bolje igrazim, izkoriščanju lesnih mas sloni tudi uspeäno naravno pomlajevanje. S piscem flanka »Jelov pomladek« soglašam v dognanju, da moramo v dosego naravne obnove jelovib sestojev skrbeti, da ho pravilno razmerje med drevesnimi vrstami iglavcev in listavcev, ker slednji ustvarjajo boljši humus. Važno je tudi, da so tla sposobna sprejeti seme (humus mora biti zadostno razkrojen). V Gozdarskem vestniku itev, 10 iz leta 1951 sem opisal pripravo zemljišča za naravno tiasc-raenitev in pogozdovanje s setvijo ter orisal poizkuse, izvršene leta 1950. KJjub temu, da so uspehi, doseženi s to vrsto pogozdovanja, jelo dobri, so nekateri gozdarji ie vedno skeptični. Na Žalost res veljajo za. nas besede nekega naäega gozdarskega strokovnjaka: »Kako lahko bi napredovali, če bi laJc dojemali in sprejemali to, kar je tujina že rešila in kar so naši posamezniki že preučili!« Ta prekomerna nezaupnost do vsega, kar je novo, Čeprav sloni na izkušnjah, našemu gozdarstvu prav gotovo ni v tast. Brcž preiikusov, tnida in naporov ni nobena veda priäla do zaključkov in ugotovitev. V že omenjenem Članku sem tudi napisal, da je po mojem mnenju eden glavnih vzrokov, da julov mlaj v snežniških gozdovit ne more uspevati, previsok stalci divjadi, zlasti jelenov. Moj Članek je zalo naletel na občutljivost nekaterih lovcev, čeravno sem poudari!, da je kljub škodi, ki jo gozdu povzroča divjad, vsak pravi gozdar poleg zaščitnika in vzgojitelja gozda tudi ljubitelj narave in se bo pri odstrelu omejeval ua skrajne potrebne mere, Ker je pomlajevanje jelke velikega pomena za obnovo naših gozdov, je potrebno to vprašanje raziskati in temeljito ugotoviti viroke umiranja jelovih klic in mladic. Zato ne bi bilo prav, če bi se omejili Ic na nekakšna ugibanja ali osebna mnenja, temveč je treba napraviti poizkuse in tako na splošno preučiti, kaj jc vzrok, da se jelka ne obnavlja. To važno raziskovalno nalogo bi moralo prevzeti operativno gozdarstvo na kraških področjih Poizkusi naj bi se v glavnem omejili na primerjalna opazovanja majhnih ograjenih in neograjenih ploskev, kjer je jelovo seme ie skalilo ali kjer rastejo jelove mladice. Poskusne ploskve naj bodo po moinosti čim bliže druga drugi, vendar pa se ne smejo dotikati. Na področju Snežniškega pogorja sem že lani zastavil take poizkuse. 2a sedaj äe ne morem objaviti rezultatov teh poizkusov. Mogoče pa ne bo odveč, če kratko opiSetn metodiko teh raziskovanj: V mešanih in Čistih sestojih so bile izbrane majhne ploskve po I ar, kjer je "bilo dovolj jelovih kJie in mtadovja; izbrane so bile posebej ploskve z mladicami in posebej s klicami; ploskve so bile izbrane v sredini gozda in ne blizu hiš in prometnih cest, kjer bi se divjad bala pasti; v načelu so bite ploskve izbrane v prebiralncm gozdu; la vsak poizkus sta bili izbrani po dve skoraj enaki primerjalni ploskvi; ena teh ploskev je ograjena, druga pa le zaznamovana s količki (neogra- icna). Ograja je tako mofna, da preko nje ne more divjad, vendar pa je ograja postavljena tako, da ne inorc vplivati na ekoloSkc pogoje (la sen če van je Itd-)- Da bo metodika raziskovanj imela polno vrednost, bo treba se dodati kratek opis rastišča in sestoja, t. j,: nadmorska viäina, ekspozidja, nagib, stanje vegetacije, gozdni sestoj (vrsta, sklep, sploSna karakteristika), tla (humoznost, globina), ^eoloEka podlaga (kamenitost v %). Končno bo treba natančno opisati jelov mlaj v začetku poizkusa: starost klic, njihovo zdravstveno stanje, koliko površine pokrivajo v Vo in ugotoviti število mladic. Luka Lipničar, oprt na svojo vrstnico, jelko ii druge generacije, ogleduje ponos svoje domačije — lep jelov sestoj, ki so ga on in njegovi predoiki vzgojili iz dveh jelovih sadik. (Glej članek J. Kenka v ät. 3/5.? Gozd. vest.!) Ker je vprašanje naravnega pomlajevanja jelke zelo vaino, smo se odločili, da se na naäem področju z vso vnemo posvetimo temu vprašanju. Na pobudo ing. VI. Beltrama boino izvajali Se naslednje poizkuse: Na Jiraj^i, kjer jelov pomladek navadno izgine, borno nasuli med enoleten in dvoleten jelov pomladek humus iz čistega bukovega gozda do J cm na debelo na površini 2 X 2 m. Izbrali bomo teren, ki ne bo strm, da ne bi voda sprata humusa. Poskusne ploskvice bodo ograjene z nizko ograjo. Na mestu, kjer je doslej izginjal jelov pomladek, bomo posadili v razdalji O.ä X 0.5 m do 1 X 1 m 100 jelovih sadik iz naravnega mlaja. Pri saditvi bomo 50 sadik zasuli s prstjo, ki se tam nahaja, 50 sadik pa s prstjo iz bukovega gozda. Mislim, da ne bo odveč ponovno poudariti važnost raziskovanja tega vprašanja, ti ga je javno sprožil J. Turk. Pravilno bi biio, da se načetega vprašanja lotijo gozdarski strokovnjaki, ki naj se v z vnemo posvetijo temu »zagonetnemu vprašanju«, tako da bo pojav pojasnjen in s tem premagane zapreke naravnega pomlaje- Vilje. Kiadter 12 prakse GOJENJE ALI ZATIRANJE SMREKE U prakse nam je 7nano, da je nemška šola pred desetletji tudi pti Das mrzlično pospeücvala gojitev smreke tudi na nižinskih rastiščih, in sicer i?, tfbjek-tivnih rajiogov, ktr jc bil smrekov les najbolj iskan in plačan na. domaSem in tujem trgu. Zaradi te trgovske mrzlice je padlo ogromnö hektarov prvfodnih bukovih gozdov kot roanjvrcden les, ki se je uporabljal iükijucno le za gorivo. Na ogromnih golosečnih površinah bukve so umetno vzgojili smrekove mono kulture, ki naj bi v krajäem obdobju donasale predvidene velike dobičke. Od zaJetka so ti smrekovi nasadi Je nekako rasli, polagoma pa so žaČeli hirati zaradi zakisanosti tal, napada rdeJe gnilobe m raznih insektov, kot jc smrekov lubadar, grtzlica in drugi. Napake, ki so bile storjene, so se pokazale Sele po nekaj desetletjih. Tako imamo danes lam, kjer so se nekoč koSatile krasDC bukve, starikavc in bolne smrekove monokulture. Vprašujemo se, kaj nam je storiti, kako izvršiti premeno gozdov. Nekateri strokovnjaki so danes odločno proti smreki na nižinskih rastiičih ter jo hočejo popolnoma iatrefi. Popolno iztrebljenje smreke na nižinskih rastiJčih bi bilo vsekakor nepravilno, kajti iz primera, ki ga bom navedel je jasno razvidno, da uspeva smreka tudi na niiEinskih rastiščih, Če je le v pravilnem razmerju z listavci. Leta 1353 smo posekali pri Goidni upravi Velika'Nedelja v revirju Sardinje odd. 7, ki ima komaj 2S0 do 3ÖÜ m nadmorske viäine, ok. 30 m^" smrekove hlodovine. Smreke so rasle med bukovjem v razmerju 1 :5. Drevesa so bila gladka, polnolesna in s pravilnimi krošnjami. Debla so bila ravna, stegojena, vejice zelo tanke. Starost smrek je bila 70 let ia so imele prsni premer <5—30 cm, viSine 34 do 3S ra. Les je bil popolnoma zdrav, brez kakršnih koli znakov rdeče gnilobe. Na panju sem ugotovil, da so smreke priraSČale največ od 18. do 40. leta in so branike Široke tudi do 2 cm. Značilno je, da je raslo nekaj dreves tudi na zamočvirjenih tleh in so bila enako zdrava kot ostala, ki so rasla viie na pobočju. Moje mnenje bi bilo, da smreke na nižinskih rastiščih ne zatrcmo popolnoma. temveč jo gojimo v primernem rarmerju 2 listavci od 1 20 do največ 1 :5, ker takrat bo dobro uspevala in bomo imeli od nje korist. Seveda se moramo pri tem ozirati na njene rastišČne zahteve in jo gojiti le v severnih in zapadnih legah. Med bukovjem, kjer bo našla dovolj humusa, ae bo kisala tal, pa tudi insekti je ne bodo tako močno ogrožali. ^ „ „ , „ Jože R a ] ä p ODKOD RDEČA GNILOBA SMREKE? Znano je, da povzroča rdečo gnilobo smrekovega debla glivica (Trametes radi-ciperda), ki živi v tleh. Nekateri avtorji so tudi ugotovili, da je ta bolezen posledica nepravilne saditve (pregloboka saditev ali stlačene korenine), kjer korenine zaradi neprirodoc lege odmrejo, legnijejo in sc gniloba Siri v deblo. Mnoga zapažanja kažejo naslednje; Rdeča gniloba se pojavlja na globokih, glinastih tie)), kjer je bila smreka umetno zasajena v Čistih sestojih. Skoro reden pojav je na njivah, ki so bile svojčaš opuščene zaradi izčrpanosti v prvi vrsti ob pomanjkanju apna v tleh. V listnatih (bukovih) gozdovih, kjer je smreka primeäana v maiijSih skupinah, tako da na tleh skoro popolnoma prevladuje stelja listavcev, pa rdeče gnilobe navadno ni. Ravno tako jo najdemo le v posebnih primerih v čistih smrekovih sestojih na Pokljuki, na podlagi äkoro čistega apneafevsga gruäia, in tudi nc na kamiiitnih, plitkih, skalnatih silikatnih tleh, ki vsebujejo Se zmeraj dovolj apna. Rdeia gniloba napada torej v najveSji tneii smreke na gbbokih tleh, v iistih nasadih, t. j. kjer so tla kisla in ki jih Čist smrekov gozd St bolj kvari oziroma zakisava. 2deti je, da se naäi (itatclji s terena oglasijo s svojimi izkuSnjami, saj je bijf ob velikih posekih ladnjih let dovolj priložnosti la opazovanje rdcKe gnilobe. Odgovori naj bi upoštevali vpraJanja.: ]. Ni kakšnih tleh nahajamo rdečo gnilobo smreke? 5, Ali se rdeča gniloba pojavlja samo v Čistih smrekovih sestojih? 3. AH se pojavlja tudi v mcSanih sestojih smreke in Dstalih drevesnih vrst? i. Kje ni najti rdeče gnilobe: a) na kakšnih tleh. b) v kakSnih sestojih (s kakäno primesjo)? 5. Kako vpliva način saditve na rdeČo gnilobo? (Primerjamo med seboj nasade na globokih in na kamnitih tleh.) (S tem seveda nikakor ne zanikamo važnosti pazljive in pravilne saditve!)'* Pričakujemo, da. bodo odgovori s terena prispevali t pojasnitvi tega vprašanja podobno, kakoT se je obravnavalo tudi ravnanje, s sečnimi odpadki pri seČoji iglavcev (Goidarski vestnik 5t, 3/1953). VI. B e 11 r a m iz zgodovine slovenskega gozdarstva NEKAJ O ZGODOVINI TRNOVSKEGA GOZDA Trnovski gozd, ki se razprostira na skrajnem nahodu naše države, je, lahko rečemo, edinstven objekt a izredno gospodarsko vainostjo ne le za GoriSko, temveč la vso naSo republiko. Ta gozd ima svojo zgodovino, ki sega precej daleč nazaj v preteklost. Podatki in viri, ki so nam za njeno, preučevanje na razpolago, pa so zelo skromni posebno Se, ker je med drugo svetovno vojno zgorela zgradba gozdne uprave v Lokvah in zgradba gozdne uprave v Predmeji in z njima vred ves arhiv, ki se je nanašal na gospodarjenje in zgodovino Trnovskega gozda. Star ureditveni elaborat za desetletje 1931/40 za Trnovski gozd vsebuje nekaj skromnih zgodovinskih podatkov, ki so zelo zanimivi. Povejo nam, da je bila Vipavska dolina v preteklo.iti pod gozdom, ki je bil sklenjen s Trnovskim gozdom. Del teh g-ozdov se je Imenoval Pirov gozd. V Ajdovščini so našli votivne table, ki so bile posveilcnc gozdnemu bogu, prav tako so naJli nagrobni napis, ki se nanaJa na nekega Publija Publicija Ursia, »magister silvae«, kar kaže, da so Rimljani morali imeti organizirano gozdarsko službo s sedežem v Ajdovščini (Haidovitim). Seveda bi bilo napak, če bi proučevali zgodovjoo državnih gozdov visoke Trnovske planote kot enoto zase, saj smo že rekli, da so bili ti gozdovi v preteklosti enoten kompleks, ki je segal preko Vipavske doline proti Jadranskem morju. Najboljši zgodovinski vir, ki obravnava preteklost teh gozdov, jc po navedbi v prej omcnjencro ureditvenem elaborafu delo Karla Ritter ja von Czoeraiza »Das Laod GÖrz und Gradišča«. * Potrebno bi bilo upoJtcvati tudi okolnost, kako je rastri sestojr ali s prirodno casemenitvijo ali umetno in kako, ali s sajenjem sadik ali s setvijo. Upoštevati je treba tudi i^azne ekološke činitelje, plasti nadmorsko viSino in lego zeraljiJČa. Tudi paSa v kulturah utegne pospeSevati rdečo gnilobo, Uredništvo Zgodovinski podatki segajo do 1, lüül, ko je cesar Oton ni. odstopil ogicjskcmti patrijarhu Ivanu vsü ozemlje med Sočo in Vipavo tja do alpskiK prehodov. Kasneje jc ta fevd prešel na goriške ^rofc in je s smrtjo iadnjeg'a goriškega grofa Leonarda 3. 1500 postal last avstrijskega dvora pod ccsarjeiri Maksimilijanom 1. V časih pred 1, ISOO so gozdovi visoke Trnovske planote malo dajali, ker so jiln iikoriŠfali prebivalci doline, V starih kronikah najdemo 1 1533 prve sledove urejene uprave i imenovanjem Hierooima li Zadra (v orig. Girolama da Zara) za «vrhovnega mojstra gozdov« (v orig. maestro superiore dei böschi). V tistenn Easti državni gozdni kompleks ju obsegal samo visoke Trnovske planote, temveč je bil ra^tSirjen do Solkana, to je do ravnine; celo gozd Parsovcc je bil prikljuJen gozdovom visoke Trnovske planote. Leta 15JC je del tega prelepega gozda uničil velikanski požar, ki je gozd zinanjial na danaSnjo površino. Naslednik Hieronmia i» Zadra, neki Paradeiser, se je zelo trudil, da bi zmanjäai paäo v gozdu in omejil ?,lorabc prebivalstva; analogno dejavnost sta pokazala pozneje Zcrnozsa in .\rardi, posebno slednji je skuial omejiti uničevanje gotdov po prebivalcih Ozeljana, Scmpasa in Sv. Mihaela. Ic-ti pa so se pritožili vladarju proti tem ukrepom in so dosegli razne pašne in lesne služnosti. Arardiju je sledil gozdar Boschen. Boscheau Tornasari; ta si je posebno prizadeval omejiti uoiEevanje gQ.Wov, k) so ga povzročali patricijl in plemstvo Gorice. Nasprotja so se tako zaostrila, da so Tornasarija 1 1656, ko je šel iz cerkve, ubili Ponavadi beremo alt slišiino, da so goidarji padli kot ärtcv divjih lovcev, tu pa je po zgodovinskih vitih izpričan primer, da je gozdar poslal irtev zaradi Izvajanja svoje gozdarske dolžnosti. Po tej dobi pa obstoja praznina v dokumentih Trnovskega gozda, ki bi sc nanalili «a njegovo zgodovino. Morda leze kje v Gorici, na Dimajn ali v Trstu kaki podatki, toda zelo malo jc verjetno, da sploh obstojajo. Ljudje, ki so v preteklosti raziskovali zgodovino Trnovskega gozda, so imeli brca dvoma lepe priložnosti, dr, 50 pregledali razne arhive iji so to verjetno tudi storili, vendar niso ničesar naSli. V XVn. stoletju so gozdovi visoke Trnovske planote obsegali do 20.900 oralov, toda meje so bile zelo neurejene. Ukaz o dräavni lastnini je izdal kataster, ki ga je i, 178,1 ustanovil provincialiii svetnik Morclli; po tem vpis-u v zemljiško knjigo 50 bili prepisani na drŽavo sledeči predeli- 1, Gozdovi visoke Trnovske planote skupaj s Tribušktmi stenami do črte Golaki, do koder so segali idrijski in vipavski gozdovi; 2, pobočja nad Čepovanom in Puštalo in 3. planinski paSuik na Cavnu. Ti podatki so sploJncga značaja Nas pa bolj zanima, kako je bil gozd urejen v preteklosti, kdaj je nastal prvi ureditveni elaborat in kakJne posebnosti je imel takrat Lahko bi rekli takolei Odkar pomnijo, je imel Trnovski gozd urejeno gospodarjenje, vsaj na tistem delu planote, ki je bila bolj dostopna in kar jasno dokazuje sedanje stanje. Sedanja ureditev Trnovskega gozda na dve upravi, trnovsko, in predmejsko, je novejšega datuma. V prvem ureditvenem elaboratu, ki ga je 1. 1 770 izdelal neki Flaniek, je bila vsa državna posest razdeljena na 130 oddelkov s turnusom 120 let. Drugi ureditveni elaborat je sestavil 1. 1812 neki Schneid«: tretjega pa je 1, 1842 sestavil Koller, kateri je uvedel oziroma uredil obodni način gojitve, V ureditvenem elaboratu iz 1. 137i (ki je bil menda četrti), prvič zasledimo zoževanjc naziva Trnovski goad na sedanji obseg. Sedaj moramo govoriti o Dolskem in o Trnovskcnri gozdu, kajti geografski pojem "Trnovski goid« se je prvotno ujemal z gozdarsko označbo. Dolski gozd je bil razdeljen na dve upravni okrožji: na Dol, Bjkov sesto] v Trnovskem gosdu (revir Dolina, odd. 40/a), kjer ima Institut za goidarstvo in lesno industrijo raziskovalno ploskev. (Foto inž, M Brinar) Prtdmcjo in Kmico, Trnovski goid pa na upravni oltroŠji Lokve in Trnovo. V tej dobi jc bila izvržena, topografska premcrba gozda in določena ra2dclitveiia mreža. Gozd je bil razdeljen na dva ekonomska razreda, prvi z oplodno seJnjo, Icjer se jc redno gospodarilo in je imel turnus 120 let ter pomlatJitvcno dobo 20 let, drugi ekonomski razred pa jc imel varovalni inaiSaj. Oba ražreda sta bila razdeljena na sekorede, ki so bili označeni s črkami. Pomembno je, da v tem ureditvenem elaboratu nisii računali srednji zrelostni prirastek za sestojci ki so bili stari nad MU let. Tudi v ureditvenem elaboratu za desetletje 1SS7—1S96 najdemo razdelitev na dva ekoDomska raireda, prvega t oplodnim načinom gojitve, drugega varovalnega s prebiralnira gospodarjenjem. Znaifilno je, da se jc v ekonomskem razredu rednega gospodarskega izkoriščanja vedno ohranjal sistem oplodne sečnje. V ureditvenem elaboratu za desetletje 1897—1906 srečamj spojitev upravnih Cikrožij Lokve in Trnovo. Trnovski gozd je bil razdeljen na tri ekonomske razrede; razred A z oplodnim načinom gojitve s turnusom 120 let in s pomladitveno dobo ?0 let, razred ß s prebiralnim nai^inom gojitve in turnusom 130 let in razred C, varovalni gozd, V ureditvenem elaboratu aa decenij 1907^16 so se vrnili k razdelitvi na dva ekonomska razreda; v prvem so redno iikoriJčali lesno maso, drugi pa je ime) varovalno funkcijo. Po poteku lega elaborata zaradi vojnih razmer ni bilo mogoče opraviti revizije in so jo izvriili čele 1. 19S0 za dobo 1920/30, Nalo je sledil elaborat dobo 1931/40. , „ ....... ' Ing. V, M i k u 1 e t i Č PRIZNANJE SLOVENSKEMU GOZDARJU Lani sem prvikrat obiskal otok Rab, katerega ime žalostno odjeitne v slovenskih srcih. HoteJ sem videti njegove krasote, saj piie vodič, da je to eden najlcpSih otokov v Sredozemlju; v prvi vrsti pa, da obiščem taborišče in grobiJče naiih interniranccv iz leta 1942/43. Začudilo me je, ko sem videl, da je otok precej zelen oiiroma pogozden, medtem ko so sosednji otoki povečini goli in pusti. Ob samem mestu Rabu je lep park, eden najlepSih, kar sem jih videl na jadranskih otokih.^ Navezal sem stike s tamkajšnjim okrajnim gozdarjem in takoj sva pnSla na pogozdovanje. Povedal mi je, da ima mnogo zaslug pri pogozdovnju otoka pokojni slovenski gozdar Belja; predvsem pa je krasen park — Komrčar — ob mestu le njegova zasluga. Zaradi tega mu je mestni odbor po smrti postavil v parku spomenik. Ogledal sem si preprost spomenik v bujnem južnem lelenju v parku bliiu vhoda; nosi naslednji napis: OVU JE DUBRAVU PODIGAO OPCINSKl NADSUMAR PRAVDOJE BELIA RODOM SLOVENAC ZA ZNAK HARNOSTI Ü KAMENU MU IME ČUVA OPCINA RABSKA Orjak Trnovskega gozda, mogočna jdka je 250 kt uspesno kraško bvirjo, dokler ni koučno lani v decembru omagak. Ostanek ponosnega orjak^ 7 m v,sok Jtor, je Goidna uprava TrnoVo zaščitila pred razpadanjem s pločevinasto O te^ trnovskem orjaku je porožal V. Straps v htoSnj. 1, hev.lki naSega (Foto ini. M, Brinar) Rad bi bil uvedel kaj več o temu zasluf.neinu gozdarju, pa nisem mojel veliko dognati. V rnesbiein arhivu mi niso mogli dati podatkov, pokojnikovi potomci pa so se odselili i Raba. Dognati sem mogel k to, da je bil gozdar Belia GoriŽan in absolvent gozdarske äole v Idriji,^ Na spominski plošči nad njegovim grobom pa sta vklesani letnici rojstva in smrti, in sicer 1853 in 1933 2ivel jc torej okoli 70 let. Ing. Fr. S e v n j fc predpisi UREDBA O OBRATOVANJU ŽAG VENECIANK (Uradni list LRS št. 11 i dne 16. IV. 1953) ]. člen Za obratovanje žag vencciank jc potrebno dovoljenje za delo. Dovoljenje iida ljudski odbor okraja, mesta oziroma mestne občine, kjer jt iagarski obrat, 3. člen Na pro.^njo zasebnika se izda dovoljenje za obratovanje žage venecianke ob-primerni uporabi 101, in naslednjih členov zaltona o obrtniStvu. 3. člen Kmetijski zadrugi se lahko izda dovoljenje za obratovanje ?agc venccianke ob primerni uporabi 97. člena zakona o obrtništvu, ile je tak obrat potreben. 4. člen Na iSagab veneciankab se sme rezati samo les, ki ga poseka lastnik gozda v svojem gospodarstvu, ter les, ki ga kupijo neposredno od lastnika gozda taka kmetijska gospodarstva, ki nimajo svojega goada ali nimajo v svojem gozdu potrebnega lesa, pa potrebujejo les za neposredno uporabo v svojem gospodarstvu, 5. člen Doslej izdana dovoljenja ^a delo (obrtna dovoljenja) za Žagarske venecianske obrate se lahko na ptoSnjo imetnika dovoljenja zamenjajo ob pogojih 2. in 3. člena te uredbe z novim dovoljenjem. Ce lastnik (posestnik, upravitelj) žagarskega obrata ne prosi za iamenjavo dovoljenja v enem mesecu po uveljavitvi te uredbe, mora prenehati z obratovanjem O proSnJah dosedanjih imehiikov dovoljenj mora izdati ljudski odbor odločbo v 8 dneh. Za dovoljenje za delo, ki se izda dosedanjim imetnikom dovoljenja, se ne plača taksa. T ^ Gozdarska Šola v Idriji je bila odprla 1, 1S92. Ustanovil jo je bil »avstrijski gozdni erar« za vzgojo niSjega pomožnep osebja v državnih gozdovih. Bila je popolnoma nemška. Italijani so io o ukinili, doslej pa nam ni bilo mogoče ugotoviti, kje je spravljen njen arhiv. Obrnili smo se s poizvedovanji že na razne naslove, a brezdspeSno, Cc je morda komu kaj znanega o arhivu Sole, naj bi sporočil podatke uredništvu Gozdaiskcga vestiiika, 6. Klen Lastniki (posestniki, upravitelji) žagarskih veneciaiiskih obratov, ki iia dan, ko začne veljati ta uredba, nimajo dovoljenja la delo (obrtnega dovoljenja), morajO' takoj prenehati z obratovanjem- 7. člen Pravica, obratovati t veoecianko, preneha ob pogojih 106. do i[ig_ Klena zakona o obrtniitvu. i S. člen Kdor brex predpisanega dovoljenja ali v nasprotju s določbami te uredbe žaga na venecianl^ les, se kaznuje za prekräek ;; denarno kaznijo do 10.000 din. ali z zaporoni do 30 dni. Storilcu prekrška, ki ima predpisano dovoljenje, pa je zaradi prekrSitve doloi^b člena te uredbe d^ugi^ kaznovan, okrajni (mestni) ljudski odbor lahko vzame dovoljenje za delo. Ob pogojih 39- člena temeljnega zakona o prekrSkih se lahke izreče varstveni ukrep odvzema orodja in priprav, s katerimi je bil storjen prekräek. 9. Elen Za izvrševanje le uredbe izda po potrebi predpise državni sekretar za gospodarstvo, 10. Člen Ta uredba začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu LRS. St. U 28/1-53, Ljubljana, dne 7. aprila 1953. Izvršni svet Ljudske skupicine LRS Predsednik; .Miha Marinko ]. r. odolocba o zavarovanji; drevesnega parka ob hiši st. 145 v sežani [z odločbe, ki je biJa objavljena v Uradnem listu LRS št. navajar.io sledeča določila: ' L Drevesni park v Sežani, ob biSi HS, znani pod imenom »Vila Ema« se-zaradi lepoliSnega grmovja in številnih starih dreves, osemnajstero večinoma eksotičnih dreves, od katerih so nekatera pri nas iclo redka in ki rodijo seme. potrebno za pogozdovanje kraških in drugih zemljišč na Primorskem, zaradi estetskih in turističnih kakor tudi gospodarskih railogov zavaruje kot prirodoa znamenitost. 2. Zavarovani park leži v bližini kolodvora v Sežani, na zemljiških parcelah št. 3745/26, 3745/28 in 3745/29, ki so vpisane v vloJek št. 342 k. o, Sežana ter obseja 0,6101 ha. 3. Park, bivša last italijanske državljanke Stoch Marije iz Trsta, je sedaj sploSno ljudsko premoženje pod upravo okrajnega ljudskega odbora v SeiSani, 4. V zavarovanem parku jc prepovedano; a) sekanje dreves in grmov kakor tudi kleščenje, obrezovanje in trganje vej ali kakršnokoli' drago poškodovanje nasadov; b) paša, posedanje in poleganjc po tratah kakor tudi oditietavanjc odpadkov; c) poškodovanj E in odstranjevali j s svarilnih tablic, ki jili postavi upravni orgati. 5. Posamezna drevesa se zaradi pregostega sestoja saiejo posekati le z dovoljenjem Zavoda za spomeniško varstvo LRS. 6. Park vzdriuje in oeguje na svoje stroške okrajni ljudski odbor v Stiani kot upravni organ. 7. Varstvo parka se glede tia prednje predpise in na predpise splošnega zakona • o ljudskih odborih izroča krajevnemu ljudskemu odboru v Sežani, ki Daj domače prebivalstvo seznani n predpisi te odloJbe. Pri varstvu sodeluje okrajni ljudski odbor v Sežani kot upravni organ. Vrhovno varstvo in splošno nadzorstvo nad zavarovanim parkom iivaja Zavod za spomeniško varstvo LES, 8. KršUci te odločbe se kaznujejo po 13. členu splošnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti z dne -i. oktobra 1946 (Uradni list FLRJ, št. Bl-576/46). ODLOE O OMEJITVI ŠTEVILA KOZ li odloka, ki je bi! objavljen v Uradnem listu št, 6 z dne 10, 3. 1953, povzemamo sledeJa najvaSnejsa določila; 1. Na območju okrajncjra ljudskeg'a odbora Tolmin se število koz, ki jih lahko -redijo posamezna gospodarstva omeji kakor stedi; a} gospodarstva, ki imajo preko 2 ha obdelovalne zemlje, ne smejo rediti nobene koie; b) gospodarstva, ki imajo od O d d S ha obdelovalne lemljc, amejo rediti največ do 3 koze. 2. Za obdelovalno površino po tem odloku se Štejejo njive, vrtovi, sadovnjaki in travniki (vŠtevŠi senoželi z enkratnim odkosom). 3. Omejitev Števila koz pO 1. členu tega odloka se mora izvesti najkasneje do konca leta 1953. Vse odviSne koze lahko kmečka gospodarstva koljejo za svoje potrebe aH prodajo po kmetijskih /.adrugah, pooblaščenih odkupnih podjetjih ali naravnost potroänikom po prosto formiranih, cenah. Svet za gospodarstvo OLO je pooblaSčen; a) da po potrebi organizira posebne odkupne sejme v časovnih razdobjih, kadar je odkup koz za zakol najprimernejši glede na brejost in molznost koz; b) da natančno določi, na katerih površinah je smejo po uveljavitvi tega odloka še naprej pasti koze, in c) da najmanj enkrat vsako leto s popisom koz izvede nadzorstvo nad izvajanjem tega odtoka, kolikor bi se tak popis ne izvršil po predpisih višjih organov. i. Vsi upravni ukrepi, ki so bili storjeni na podlagi odločbe, ki se s tero nadomešča, ostanejo v veljavi. i. Kršilci tega odloka se kaznujejo po 2. Členu uredbe vlade LRS o omejitvi _paše koz z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev aU z zaporom do 30 dni. Ob pogojih 39. člena temeljnega zakona o prekrikih pa se lahko izreče tudi odvzem koz, ki so predmet prekrška. 6. S tem se razveljavlja odločba OLO Tolmin o omejitvi števila koz z dne 7. junija 1952. 7. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. Tolmin, dne 20, detembra 1959 Predsednik OLO Tolmin: St. 1-86/16-52 Jože Primožič 1, r, odločba o razdelitvi prispevkov na sklade za obnovo gozdov [Dradni list LRS It 2 z dne 3C, I. J953) 1 Skladi 2a obnovo goidov pri občinskih ljudskih odborih v vseh okrajih in v mestih Ljubljana in Maribor, razen v okrajih Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin, morajo od prispevkov, vpJačanib v občinski sklad, oddati v okrajni oziroma mestni sklad za obnovo gozdov 30%, v republiški sklad za obnovo gozdov pa 20%. 2, Skladi la obnovo gozdov pri obSinskih ljudskih odborih na obinotju okrajev Gorica, Postojna, Sciana in Tolmin morajo od prispevkov, vplaJanib v občinski sklad, oddati v okrajni sldad 20 3. Skladi za obnovo gojdov pri mestnih ljudskih odborih morajo oddati republiškemu skladu za obnovo gozdov: a) mestni sklad «a obnovo g^oidov v Celju 50% od vseh vplačanih prispevkov; b) mestna sklada ža obnovo gozdov v Ljubljani in Mariboru 20 % od vseh vplačanih prispevkov, razen od tislihi ki jih dobita jd cbJinskih skladov na svojem območju Ta odločba velja od 1, janiiarja 1953, St. II U/1-53. Ljubljana, dne 26. januarja 1953. , Podpredsednik vlade LRS in Predsednik gospodarskega sveta vlade LRS^ Ivan Mafek 1. r. književnost ING. BRANKO KRALJIC. »EKONOMSKI ELEMENTI PROIZVODNJE« SOCIALISTIČKOG SUMARSTVA« (Zagreb, 1952. 821 str., cena 700 din) ,^vtor knjige je pt> absolviraiiju gozdarske fakultete v Zagrebu 1, 193S služboval pri raznih gozdnih upravah na Hrvatskcin. V narodnoosvobodilni vojni je doprinesel svoj delež xa novo Jugoslavijo. L. 19^6 je bil premeJčen v Zagreb v tedanje Ministrstvo Suraarstva, kjer se je uspeino udejstoval pri taksaciji, finatiJnem planiranju in izvozu lesa. Pozneje je bil premeiČcn v Ministrstvo drvoc industrije N. R. Hrvatske, kjer je ostal do teta 1949., ko je bil iivoljen za doccnta na Poljoprivredno-iumarskem fakultetu univerze v Skopju, kjer predava predmete s področja gozdarske ekonomike. Sodim, da je bilo potrebno povedati, kako je avtorjeva pot vodila na univerzo h operative; tako laze presodimo pomen njegove knjige, sestavljene tudi na podlagi mnogih lastnih izkuSenj. V praksi povojnega časa je spornal oz. oblfutil vso teiSkn problematiko cen, norm, finančnega planiranja in raznih drugih dejavnosti. Videl je veliko praznino, ki je zijala v literaturi socialistične ekonomike na splošno, posebej pa Se v na5i stvarnosti. To ga je napotilo, da se je pogumno lotii velikega dela, pokazati znanstveno pravilno uporabo postavk marksistične politične i ekonomije v gozdnem in lesnem gospodarstvu, ustvariti gozdnemu — in lesarskemu — strokovnjaku v praksi potreben priročnik, študirajoči mladini pa sodobeu učbenik, Ni lahka stvar, združiti vse te momente v eni sami knjigi. Knjiga Je razdeljena na dva dela. Prvi del — obscJnejSi — jc razdeljen ctalje jia iJvn odseka s po vce poglavji, drugi del pa na. 3 poglavja. Prvi del obravnava ekonomske elemente proizvodnje obstojefih socialističnih proizvodnih podjetij gozdnega in lesnega gospodarstva s stališfa njihovega gospodarskega raiuna. V prvem odseku prvega dela obdeluje avtor materialno sestavo, strukturo in vire finansiranja osnovnih in obratnih sredstev v gozdni proizvodnji. Tu se posebno zadržuje na obdelavi praktifnega difcrenciranja lesne mase gozdnega sestoja v osnovna in obratna sredsliva {ncdovrkno in kontno proizvodnjo). Dalje opisuje avtor na originalen način značaj in pomen livega dela ter pokazovalce racionaloega izkoriščanja danih sredstev za delo v posameznih proizvodnih panogah gozdarstva. Povsem samostojno oz, na svojski način pride do pojma ekonomsko optimalne osnovne lesne mase v pogojib graditve socializma Pisec podaja tudi celo metodologijo za ugotavljanje normiranih zalog obratnih sredstev v naravi (važno za tchnike-gozdarjc) in ia ugotavljanje normativov denarnih obratnih sredstev (ki je važno za gozdarsko finančno poslovanje) v posameznih proizvodnih panogah gozdarstva. To jc posebno dragoceno zategadelj, ker niso bila doslej izdana v ta namen nobena specialna navodila /a gozdarstvo. Nekatera važna, s ten) problemoni poveiiana specialna vprašanja niso bila doslej v literaturi nikjer obdelana. Na interesanten način obravnava a^'tor tudi racionalnost izkoriitanjit živega dela v proizvodnji gozdarstva, ki kaie na .široke možnosti nadaljnjega spopolnjevanja našega plačilnega sistema v gospodarstvu. V drugem odseku prvega dela knjige obdeluje pisec v stirib poglavjih troSenje sredstev in žive delovne sile, proces ust-varjanja vrednosti in njibovo racionalnost v proizvodnji socialističnega gozdarstva. V prvem poglavju podaja teorijo in kalkulacijo stroskov. V teoriji stroSkov je na originalen naČin obdelana klasifikacija stroškov — struktura cen — s staliSča potreb planskega gospodarstva. Kalkulacija stroikov je obravnavana ni primerih iz prakse za vse važnejše proizvodne dejavnosti gozdarstva: proizvodnjo lesa na panju, izkoriščanje gozdoi*, žagarsko predelavo lesa, proizvodnjo parke tov, proizvodnjo vezanih ploJč, prevoz, proizvodnjo gozdnih sadik In investicijsko pogozdovanje. Ta obdelav.T je važna za gozdarske strokovnjake zategadelj, ker za kalkulacije v gozdarsivu niso bila izdana nobena specialna navodila za podrobno tehniko kalku-liranja. Avtor jc Črpal bistvene podatke h svoje finančne prakse. V drugem poglavju se obdeluje problematika vrednosti in cenc v pogojih kapitalizma ter v pogojih planskega gospodarstva prehodnega razdobja; s tem v zvezi tutJi vprašanje absolutne in diferencialne zemljiške rente. Dalje so na kratko podane osnove za ocenitev škod v gozdnem gospodarstvu za pogoje socializma. Precej obširno sta obravnavana kompleksa kapitalistične in socialistične gozdne takse (oz. cene lesa na panju); kritično opisuje avtor v glavnih obrisih tudi vse sisteme kalkuliranja gozdne takse, ki so se uporabljali pri nas od osvoboditve sem, V naslednjem poglavju jc omeniti posebno obdelavo vprašanja proizvodnosti dela in t. i. socialistične rentabilnosti (gospodarnosti). Prikazano je bistvo uspeha gospodarjenja v kapitalizmu in socializmu, dalje bistvo kapitalistične rentabilnosti in razlika od socialistične rentabilnosti oz. njenega pomena v ekonomiki proizvodnje v gozdarstvu. Podane so tudi, pregledno in kritično, glavne metode bilanciranja v kapitalizmu kakor tudi avtorjevo kalkuliranje in kompletna analiza socialistične rentabilnosti v določenih pogojih. V zvezi z raznimi primeri podaja pisec med. drugim tudi precej doslej še neobjavljenih podatkov iz naše prakse in nazorov oe. r skuScnj' naSih strokovnjakov. Obravnava tudi orgar"zacijsko-tchnične ukrepe za povišanje donosa v g^ojdarstvu, pravilnost tehnoloških procesov, vprašanje redie-nja gozdnih sestojev, spreminjanja čistili sestojev v meiane, iihire najugodnejšega gojitvenega tipa sestoja; posebno ixcrpno pa jc obdelan problem seine zrelosti sestoja. V zadnjem poglavju tega odseka podaja avtor bistvo gospodarskega raSuna v sistemu administrativnega planskega gospodarstva. Obravnava tudi vpraSaiijc amortizacije ter prinaäa originalne pripombe in predloge, ki so v soglasju s sedanjim ugotavljanjem amortizacije osnovnih sredstev v FLRJ, Drugi del knjige obravnava načela in pokazovalcc socialistii^ne ekonomičnosti in njihovo uporabo pri izbiri ekonomsko najugodnejše variante projektov la nove investicije v proizvodnji. Ta del, ki podaja (udi vcS praktičnih primerov, je posebno važen za kapitalno graditev na področju našega gozdarstva. Knjiga vsebuje tudi precej slik in tiibel; le-te povzročajo poleg mnogih primerov prakse, ki jih oavaja oz. obdeluje avtor v dokumentacijo svojih izvajanj, ia je postala knjiga tako zajetna. Nekaterim se bodo zdela, posamezna poglavja preveč razvlečena, druga pa prekratka, oz. posmezne postavke sorazmerno premalo natančno obdelantr, ker so nekatera področja dela samo nakazana v glavnih obrisih. Gradivo je pa za eno samo knjigo preobširno, če naj le-ta zadosti vsem potrebam znanstvenih delnvccv, strokovnjakov v praksi in študejitov. Veliko vrednost daje knjigi tudi to, da je avtor kritično obdela! razne postavke in te^c gozdarskih ekonomistov kapitalističnega sveta. Sovjetske zveze in tudi naših. Kraljič jc na podlagi lastnih izsledkov skušal v luči marksizma najti sintezo, ki bi najbolj ustrezala pogojem naSc stvarnosti ter pomagala postaviti Čvrste temelje socialistične ekonomike Knjigo jc avtor začel pisati Se v Času t. i. administrativnega upravljanja riaäega gospodarstva. Končal jo j« 1, 19,51, izSla je pa Sele v začetku tega leta. Zakašiiitev v tisku je imela ugodne posledice zategadelj, ker je avtor knjigo spopolnil ustrezno razvoju našega novega gospodarskega sistema. Nekatere postavke so sicer že zaostale za razvojem o^. gledanja nanje so se bolj ali manj spremenila, kar se paf v gospodarskem življenju na splošno nenehno dogaja, posebno pa äe pri silni dinamiki našega razvoja. Toda tudi načela in postavke, ki jih jc razvoj že prehitel, so nam v prikaz« vaJne, ker nam omogočajo napraviti natančnejšo analizo občasnega ,stanja In so nam kažipot za bodočnost. Marsikateri momenti, ki jih je avtor po.pravilni analizi za prihodnost nakazal, so se že začeli v teoriji in praksi uveljavljati. Pisec pretresa mnoga originalna tolmačenja raznih postavk in svoje teze. Nekatera od teh bodo zadela ob drugačna mnenja, n. pr, vpraSanje cene lesa na panju i. dr. Avtor se seveda tega zaveda V uvodu pravi, da pričakuje obilno objektivno in ustvarjalno diskusijo i« kritiko s strani gozdarskih strokovnjakov zaradi nadaljnjega poglabljanja ekonomske problematike naJega gozdarstva. To pa posebno glede na novejSe pogoje družbenega upravljanja našega gospodarstva, do katerih je priälo za časa samega tiskanja knjige. Cena knjige je za današnje razmere nizka nasproti drugim podobnim naŠim strukovno-inanstvenim knjigam, izredno niüka pa v primerjavi z inozemskimi publikacijami, Nizko ceno je omogočila obilna subvencija s strani večine republiških goidarskih ustanov NR Hrvatske, Srbije in Makedonije (ustanove LRS se niso odzvale povabilu!). Ta kratki prikaz knjige naj bo spodbuda, da ji jo uabavijo Simprej vse ustanove in. podjetja s podroJja gozdarstva in tesnt industrije, vsi gozdarji in lesarji, ki se z:mimajo ^a ekonornske probleme svoje stroke, kakor tudi študenti gozdarstva. Delo je drafoceo prispevek k razvoju gozdarske «koriomike nc samo v jugoslovanskem, temveč tudi v Sitscni merilu. ^ rIng. F. Ö C v D 1 k DR. M. WRABER. PRIRODOSLOVNI TEMELJI RAZMEJEVANJA GOZDNIH IN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Pred kratkim izJta prva Številka letoSnjega letnika »Nove proizvodnje« je v novi bogati opremi pojnovno potrdila upravičenost do vodilnega gesla, ki si ga jc zadala kot »obzornik napredka v tehniki in gospodarstvu«. S pomoJjo svoje velike naklade in razmeroma niike naročnine je ta kvalitetna revija doslej postala ne le glasilo Številnih strokovnjakov raznih strok in naših naprednih podjetij, ampak tudi dostojno predstavlja naš strokovni tisk v inozemstvu s povezavo, ki jo je dosegla z izmenjavo z raznimi inozemskimi strokovnimi glasili. Razen dobrih ilankov in razprav iz območja tehnike nam Nova proizvodnja tokrat prinaSa tudi dober prispevek naäega jnanega gozdarskega pisca dr. M. Wrabra. ki v svoji dobro zasnovam m pravilno izpeljani razpravi obravnava vpra-Sanje planinskih pašnikov. Uredništvo revije seznanja v podnaslovu Čitatclje, da je razprava plod avtorjevega dela v Inštitutu za gozdarstvo in lesno industrijo Ker se obravnavano vpraSanje med raznimi gozdarskimi problemi že dalj fasa prav posebno vsiljuje v ospredje, bomo skulali naše čitatclje na kratko seznaniti z vsebino tega zelo posrečenega prispevka nagega uglednega strokovnjaka in pisca ter marljivega sotrudnika. Pisec podaja v prvem poglavju biološko definicijo tal ter razpravlja o zgodovinski važnosti klasifikacije proizvodnih zemljiič, ki jo je zabela izvajati 1. 194« posebna komisija la urejanje zemljišč v LR Sloveniji. Površina proizvodnih zemljišč se zmanjSujc absolutno zaradi napredujoče erozije iu «akralevanja ter zaradi naraSSajočega izkoriščanja zemlje v neproduktivne namene, zmanjšuje pa se tudi relativno zaradi n.araSČanja prebivalstva in njegovih potreb. V Sloveniji pride na enega prebivalca samu 1,43 ha Kemije, od tega le 0,30 ha obdelovalne zemlje, kar je daJeč pod svetovnim (0,75 ha) in jugoslovanskim povprečjem (0,52 ba) Tako gozdno kakor tudi kmetijsko gospodarstvo premalo racionalno izkoriščata razpoložljivo zemljo, zlasti paSno izkoriSčanje je skrajnii ekstenzivno, Kategorizacija zem-Ijifč se vrši po načelu njihove trajne proizvodne sposobnosti ne glede na sedanje stanje zeraljiSč in ne glede na gospodarske potrebe. V drugem pog^lavju podaja pisec načelne vidike in kritične poglede na kategorizacijo zemljišč ter jih zgoSčuje v teble ugotovitvah; 1. Gozdne in pašne površine je treba ločili. 2. Sožitje med gozdom in paänikom je možno le v določenih pogojih. 3. Gospodarska in biološka vloga gozda je mnogo širša kakor vloga paSnika. 4. V gozdarstvu in zlasti Še v pašniitvu je treba preiti od ekstenzivnega k intenzivnemu gospodarjenju. S. Gozdu ne pripadajo samo absolutna, marveč v določenih terenskih iu klimaticnih pogojih tudi del relativnih gozdnih tal. 6. PaSnik potrebuje zaščito gozda, V tem poglavju je zanimivo avtorjevo stališče glede tradicionalnih pojmov absolutnih in relativnih gozdnih tal. V reliefnih in klimaticnih pogojih slovenskega alpskega sveta ima- znaten de! tako imenovanih relativnih gozdnih tal znafaj absolutnih gozdnih tal. : il Vsebina tretjega poglavja so smernicc in uavodiJa za kategorizacijo in urejanje jemljiäS. Pisec navaja tele kriterije za klasifikacijo itmljiSJ glede na njihovo pto-izvodno sposobnost in vplivno funkcijo v prirodnem okoljui J. reliefni (geomorfo-loÜki) Ünitelji; 2. geoloäko-petrofrafske in pedološke razTTierej 3. klimatjcno-meteorološki pogoji; hidrološke razmere; 5. fitosociolo^ki kriteriji glede na sestavo, struktura iu dinamiko vegetacije; 6. v borbenem pasu gozda ob gornji gozdni meji je treba v največji meri Ščititi go2doo vegetacijo; 7. varstvo prirodt kot kate-goriiacijski kriterij (n. pc. Tiig'lavski alpski park); S. Eim manjJe drobljenje (parcelacija) zemljiSč; 9. vidik loEitvc in sožitja med gozdom in pašnikom; 10, eko-nomsko-üotialni momenti m njibovo vskladenje s prirodnimt principi kategorizacije. Besedilo pojasnjuje 7 slik H naäega planinskega sveta, ki zgovorno prii^ajo,. kakšno razdejanje zadene plauinskfl paSnike v nenatreznvh prirodnih pogojih iaradi I 'j pretiranega pašnega izkoriJČaoja. Ena sama slika predočujc urejeno in oskrbovano paSno oziroma, košno površino v nstreztiih terenskih pogojih. g društvene vesti OBČNI ZBOR SEKCIJE DIT V POSTOJNI Dne 21. marca t. 1, jc imela postojnska sekcija DIT gozdarstva in lesne industrije v Po,itojni svoj redni letni obČni zbor. Od 64 Slano v te sekcije se jih je občnega zbora udeležilo 42. Pred občnim zborom je imel tov. ing. Joie Miklaväii^ predavanje o gozdarstvu v Švici, katero 3o spremljali udeležeoci z velikim interesom. Predavanje jim je i| nudilo vpogled v organiiacijo in stanje gozdarstva v Švici. Žal se zaradi odmerjenega (asa o predavanju ni mogla razviti debata, ki bi bila rančistila marsikateri [li ] nakazani problem. Zato so sklenil), da bo postojnska sekcija ponovno organizirala ( predavanje, na katerem bomo z ing. MiklavžiJfem prcdebatirali probleme, nakazane-v predavanju. Po zakljuäku predavanja je podal tov. Stanko Hribernik kot tajnik poročilo O' delu sekcije v L I9S2. Iz tega poročila je razvidno, da je imela sekcija v preteklem letu dvoje strokovnih predavanj in ekskurzijo v snežniške gozdove. Ekskurzije druStva v pohorske gozdove se je udeležilo 6 članov sekcije, kongresa BIT gozdarstva in lesne industrije v Sarajevu pa 4. Nadalje je sekcija organizirala na svojem podroiju ekskurzijo 27 študentov gozdarske fakultete v Skoplju na lesne obrate v ilirski Bistrici, Pivki in Postojni ter gozdove v Mačkovcu. Sekcija je dosegla tep uspeh, ko se je skoraj 100% strokovnjakov gozdarske smeri v preteklem letu včlanilo v DIT. Prav tako je sekcija uspešno izvedla akcijo za naročilo svojih članov na strokovni glasili Gozdarski vestnik in Les. Blagajniško poroi^ilo je podal tov. Boris Sraj. Po kratki debati o poročilih je dal obČni zbor razreSnico dosedanjemu odboru. Pred volitvami novega odbora .je ing. Jug kot delegat društva iz Ljubljane pozdravil občni zbor.. Ugotovil je, da j? sekcija v preteklem letu uspešno delovala po smernicah občnega zbora društva iz 1. 1952, ki so bile: prenos društvenega deta. na teren, dvig strokovnega nivoja svojega Članstva in povezava vseh strokovnjakov svojega območja. Poudaril jc vezi, ki povezujejo gozdarstvo in lesno industrijo, in. potrebo, da se strokovnjaki obeh dveh smeri čimbolj povežejo v strokovnem društvu. ''j J59' I,' Li PödErtal je vainost strokovnega tiska ia dvi^ kadrov in povabi) vse navKofe na sodelovanje pri naSih glasilih Gozdarski vestnik in Les 2a 1. 1953 je izvolila sekcija l:ete odborniki: tov. Vehfeslav Stravs za predsednika, tov. Stanko Htibernifc m tajnika, tov. ing. Damitrovid za blagajnika. V debati, ki se jc razvila pri zadnji točki dnevnega reda, so sc navzoči dotaknili vseh peresih vpraianj gozdarstva in lesne industrije postojnskega okoHJa. Tov. Klasek je naJcl vpraSanje, ali sodi v gozdarsko dejavnost samo izkoriSianje gozdov, ali pa obsega tudi izkoriščanje lesa na žagah, Tov. UrbanJi^ je poudaril potrebo po boljäi manipulaciji z bukovino v BaEu, kjer se danes visok procent tehničnega lesa pokuri, medtem ko bi se mogla v tem deficitnem področju t dobro inatiipulacijo bistveno, pox'el^ati surovinska zaloga za naio lesno industrijo. Tov. mg. Krebelj je sprožil vpraSanje ekskurzij v 1. 19Ö.3- Ekskurzije v naSc industrijske obrate na Pivki pa tudi v obmejne kraje v Furlaniji in gornji Italiji (Toroviscosa) bi bistveno pripomogle k vpogledu naSih strokovnjakov v indnstrijo, ki konzutnira r.ašf) hlodovino. Zaradi tesnejle povezave strokovnjakov na terenu so sklenili, da formirajo 3 kroSke: v Ilirski Bistricii Postojni in Cerknici (oziroma v Loikv dolini), kjer bt se člani mesečno enkrat sestajali in medsebojno obdelali pereča strokovna vprašanja. Za poverjenike tdi krožkov so bili izbrani: tov. Viljem Kindler, Vcnčeslav Stravs in Jože Skomove. Ob kontu 50 ugotovili potrebo po sodelovanju pri reieyanju ekonomskih vpra- Sanj okraja in po ožji povezavi z drugimi strokovnjaki, zlasti s kmelijei, s katerimi nas veze vec skupnih problemov, , „ , Ing. Oskar Jug SKRB PODJETIJ ZA NAŠE KADRE Za čim uspeincjSi napredek našega Žtudija na lesnoindustrijskem odseku Tehnične srednje Sok v Ljubljani smo predvideli v šolskem letu 1952/53 Številne ekskurzije v lesnoindustrijska podjetja i;: žagarske obrate. Večino teh ekskurzij smo v Šolskem letu tudi z uspehom izvršili. Brez izdatne podpore lesnoindustrijskih podjetij, tovarn in gozdnih gospodarstev hi tega v celoti ne mogli doseči. Na aašo prošnjo sa nam LIP, tovarne in gozdna gospodarstva dala primerijo denarno pomoč, zavedajoč se, kako važni so naäi poučni ogledi v podjetjih in obratih za izpopolnjevanje pri pouku pridobljenega teoretičnega znanja. Tako smo se ob praktičnem delu neposredno .■seKianjali s produkcijo in posredno tudi z nalogami, ki jih bomo morali i;;vrSevati po končanem .šolanju. Lesnoindustrijska podjetja, tovarne in gozdns, gospodarstva so nam bodisi z denarnimi prispevki ali darilj predmetov, ki smo jih rabili pri pouku, omogočili tudi uspešnejše teoretično Šolanje. Ta darila in nakupi, ki so obogatili zbirko učil in -strokovno literaturo ter omogočili nabavo za praktični pouk nujno potrebnega materiala, bodo koristili tudi naäim naslednikom, bodočim gojencem lesnoindustrijskega odseka. Tako so podjetja lesnoindustrijske stroke in gozdarstva pokazala, da se lave-dajb pomena in nujnosti pravilne vigoje in pouka, bodočih kadrov na področju lesne industrije. Zato je naša dolznoit, da izrečemo vsem Številnim darovalcem svojo iskreno zahvalo, , , , ... Mladinska organizacija lesnoindustrijskega odseka Tehnične srednje šole v Ljubljani ukeditev paše je temelj obnove razdejanih ali močno ogroženih gorskih gozdov* Ing. Jože M i k 1 a v i j i (Ljubljana) Skušal bniri podati v obrisih nekaj misli, ki naj oznaiijo naSe staliSSc do vprašanja paše, ga podkrepijo z dokazili in osvetlijo z raznih strani. Trditve in ugotovitve, ki jih tu navajam, naj bi bile osnova za razpravo med kmctijci in gozdarji in naj bi že končno Da's vse pripeljale do enotnega gledanja na to pereče vpraSanje, ki še ni refieno in ki postaja z razvojem našega gospodarstva vedno ostrejSe ter nujncjšc. Dejstvo, da se ukvarja s tem vprašanjem v svetovnem merilu Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO), oddelek za gozdarstvo, ki je v redakciji F. Frangoisa izdala koncem leta. 1952 publikacijo Gozd in paša (Foret et Piturage), tudi spriSuje važnost paSnega vprašanja. Jasno je, da morajo biti dani za pravilno urejanje odnosov med pašo in gozdom določeni osnovni pogoji, ali da morajo biti Izpolnjeni določeni pogoji gospodarskega značaja, izvirajoči iz naše sprevidnosti ter temeljitega poznanja zadeve. 1, Pogoj« za urejanje pašnega vprašanja bi bili mogoče naslednji: L Dobra in čvrsta volja, da se vskladijo interesi obeh gospodarskih panog V vprašanju gozdne paše na načelu sožitja, kjer je to možno, in na načelu loJitve, kjer je to potrebno; 2. zavest, da na istem prostoru dva razna gospodarja ne moreta uspešno gospodariti. Še manj pa vsak po svoje; 3. da so določeni osnovni pogoji prLrodnega in gospodarskega značaja, ki postavljajo mejo živinoreji tudi pri najbolj sodobnem planšarstvu in najbolj urejeni dolinski krmski bazi; 4. da so določeni prirodni pogoji, v katerih ima gozd v vsakem primeru prednost ipred pašnikom, če nočemo, da bi bila resno ogrožena naša kultura in naš obstanek sploh; da je mogoče paSao vprašanje pravilno reševati le, če se obravnava tudi na osnovi gospodarske razčlenitve in gospodarskega računa {načelo trajne večje donosnosti); * Poročilo, ki sem ga imel na sestanku DIT gozdarjev ia kmetijcev dne 20. aprila t. 1. tn jia katerem se je razpravljalo o dveh najbolj pereJih vpraianjih, ki zadevajo tako gozdarstvo Vakor kmetijstvo, o «telji in paši, sem za objavo priredil in ja objavljam, ker je bilo tedaj tako sklenjeno. ?6I 6, da nas ne sme motiti dvoje dejstev; a) da. je pri plansarslvu v ospredju povrSina, ki naj bi nadomestila kakovost paše, in b) da goid proizvaja v dolgih razdobfih, na obstoje£ih zalogah in da zato le počasi, toda neizbežno deluje na vsak nepravilen ukrep; 7, da gre pri reševanju odnosov med paSo in gozdom za zelo zamotana in obiutljiva, nedeljiva druzbeno-gospodarska vprašanja, nastala kot posledica go5podar$kega razvoja, ki jih tudi ni mogoče obravnavati lojeno iti enostransko; 8, da gre stvarno za vprašanje, ki ga je mogoče reševati le postopno in posredno, t, j. hkrati z urejanjem pašnih obratov in dolinske krmske baze, to se pravi predvsem na podroüju kmetijstva, ne pa gozdarstva, Ne moremo uspešno urejati pašnega vprašanja in postavljati smernic, po katerih naj bi se razvijali pravilni odnosi med gozdom in paSo, če ne govorimo nam vsem razumljivega jezika. To se pravi, prečistiti je treba zadevne pojme in jim dati enotno tolmačenje, preden jih uporabljamo. 2. Pojnu, stan prečiščeni in oovi (povzetek iz zapisnika podkomisije) Najstarejša oblika kmetijskega izkoriSeanja (nživanja) zemljilč je paša. Zemljišča {ne glede na kakovost in lego tal ter zarast), katerih glavni užitek je paša in ki niso oskrbovana, imenujemo paŠni svet, gmajne {Hutweide). Pazniki so trajno s travo in drugimi pašnimi zelišči porasla zemljišča, katera redno kot glavni užitek popasemo z živino in jih oskrbujemo. {Vrste pašnikov: naravni pašnik, umetni pašnik), Ce pašnik izmenoma tudi kosimo, je to košeni pašnik (Maehweide). Travniki so trajno s travo in pašnimi zelišji porasla zemljišča, ki jih redno kosimo. Ce travnike izmenoma tudi popasemo z živino, govorimo o pašnih travnikih {Weidwiese). Rovti (senožeti, košenice, seči) so gorska travišČa, katere običajno enkrat na leto kosimo in jih morebiti jeseni šc popasemo. Pašniki in travniki so naravna traviSča (travnati svet). Opredelitev pojma »planina« ni preprosta stvar, ker ima skoraj vsaka dežela v Alpah svoje planŠarske posebnosti. Imamo švicarsko, francosko, nemško in avstrijsko opredelitev pojma planina. Navajam najnovejšo Schneiterjevo avstrijsko opredelitev, ki se glasi: Planina je naravni pašni svet v gorovju, čigar rastlinska sestava in rastna doba sta prilagojeni višinskemu podnebju. Po Schneiterju je planšarstvo gospodarska izraba planine s pašnim obratom in vseh za to potrebnih poslopij ter naprav. MogoČ pa jc tudi planšarski □brat bre;; ograj, plotov, poslopij in celo brez lastnega osebja. V tem primeru je zdo preprost, razsežen, donasa malo z velikim tveganjem, ima pa nizke obratovne in investicijske stroške. Nasprotno je planšarski obrat s sirarno, primernim stanovanjem za osebje, hlevom, vodno preskrbo, gnojiščem, plotovi, oskrbovanimi pašnimi prostori in mogoče celo z žičnico in telefonom, dovozno cesto tudi le planSarski obrat, a višje vrste, zgoščen, z višjim donosom, z višjimi obratovnimi in investicijskimi stroški, toda z neprimerno manjšim tveganjem, i; in Pojem planine po zgornji opredelitvi je gospodarski pojem, ni pa Lsto-veten s katastrskim pojmom. Ozemlje ene planine se večinoma razteza po parcelah ali po delih parcel, ki v katastru niso vedno označene kot planina, ampak kot pašnik, neploden svet in gozd. Ozemlje ene planine se pogosto tudi ae ujema z vknjižbami v zemljiški knjigi {lastninski odnosi so dostikrat zelo zamotani). Ozemlje ene planine se pogosto razteza po parceiah, ki so v najrazličnejši lasti: v lasti bivših agrarnih skupnosti, občin, privatnih posestnikov, zadružni in splošnega ljudskega premoženja. ''l I if Zajamniki nad Bohinjem, ena naših redkih -urejenih pianin (Fotp: Ing. V, Beltram) Lastniški odnosi so bili urejeni z odvezo zemljiških bremen leta 1853 po posebnih odveznih. in ureditvenih komisijah, ki so izdelale posebne listine. To delo je bilo končano v SO—90 letih preteklega stoletja. Izdelani so bili tudi posebni narisi, ki pa niso bili vneseni niti v kataster niti v zemljiško knjigo. Tc odvezne listine so dandanes vkljub pomanjkljivosti in krivicam edina osnova in jih upoštevajo tudi kmečki posestniki. Pri odvezi zemljiških bremen in ureditvi pašnih odnosov niso delali nobene bistvene razlike med izrazito pašo po travnatem svetu in med gozdno pašo. Pogosto tvori podlago planšar-stvu izključno le gozdna pasa {pašne pravice po gozdu). V takih primerih imajo kmečki posestniki oziroma agrarna skupnost sredi gozda le toliko sveta, označenega v katastru kot planina, da stojijo na tem svetu stanovi {Alpcn-standsparzelle). So pa tudi primeri, ko celo toliko sveta nimajo in stoje stanovi na tujem gozdnem zemljišču {servitutne planine). Neplodno zemljišče nima ta£as ra:^avnib pogojev za. nobeno panogo rastlinske, proizvodnje. Naš kataster g'lcdc plodnosti tal in kulturnih vrst ni merodajcn. Kulturne vrste, kot so označene v katastru, niso merodajne za urejanje pašnih odnosov. Imamo paSnike na gozdnih tleh in gozdove aa painiSkih tleh, ponekod celo na njivskih tleh. Gozdno paäo moramo deliti na pašo V planinskih gozdovih, predvsem v goadovih, ki se držijo paSnikov in na pašo v nižinskih gozdovih. Pri urejanju odnosov med gozd&m in paSo v naših planinah je treba po zgledu naprednih dežel (Švica, Francija. Avstrija) razlikovati med gozdom, kjer se pase (bewddeter Wald), in med gozdnatim pašnikom (Wytwcidc). Pri gozdu, kjer se pase, gre za površine, ki so gozdne, ki naj služijo proizvodnji lesa in je paŠa stransko uživanje, ki onemogoča sleherno urejeno gozdno gospodarjenje. Gozdnati pašniki se oskrbujejo in izkoriščajo v mešanem pašno-goztlnem obratu, v katerem je pašni obrat enako vreden družabnik gozdnemu obratu, ne pa njegov tekmec. Gozdnati paSniki, ki ležijo V tako imenovanem bojnem pasu gozda, t. j. nad njegovo zgornjo mejo, so prirodno in gospodarsko edino ustrezna oblika sodobnega gospodarskega obrata ter v teh visokih legah za planžarstvo iji gozdno gospodarstvo enako neprecenljivega pomena. Nad zgornjo gozdno mejo (ki ni istovetna z zgornjo mejo gozdnega drevja in ki leži nad njo) se že po prirodi ne more veČ pojavljati strnjen gozd, marveč je popolnoma zrahljan, raztresen na veČje ali manjše skupine, gruče gozdnega drevja in na posamezna gozdna drevesa. To gozdno drevje do zgornje drevesne meje je najskrajnejša, surovi prirodi izpostavljena straža, njegovo oskrbovanje in prirodno obnavljanje zahtevata posebno gozdnogojitveno tehniko ter gorsko prebiralno gozdnogojitveno obliko. Potemtakem so gozdnati" pašniki nad zgornjo gozdno mejo pašniki, ki so bolj ali manj strnjeno poraščeni z gozdnim drevjem in ki se v prvi vrsti izkoriščajo v pašne namene, hkrati pa služijo tudi v dopustnih mejah izkoriščanju lesa za pašne obrate. Od teh gozdnatih pašnikov je treba ločiti gozdnate pašnike pod zgornjo gozdno mejo, ki tudi služijo v prvi vrsti pasi in je njih proizvodnja lesa drugotnega pomena; iežijo v področju gospodarskega gozda. Gozdna ohrast ima tu predvsem pašno-varovalno nalogo. V gozdu, bbremenjenem s pašnimi pravicami, se izvršuje pašna pravica. Ta gospodarska oblika je posledica gospodarska-zgodovinskega razvoja, ki se je preživela. Gospodarske gozdove moremo po njih nalogi, ne pa tudi po njihovi gospodarski obliki deliti v nezaŠčitne, stalno zaščitne in začasno zaščitne. Opredeljevanje teh pojmov, ki so splošno znani, ni potrebno. Ob zgornji gozdni meji ali pa na izrazito izpostavljenih, neprikladnih rastiščih često zaščitni gozdovi nimajo več značaja gospodarskega gozda, t. j. gozda, ki služi trajni proizvodnji lesa, marveč le značaj in predvsem nalogo zaščite, ki po svojem pomenu ni manjša od gospodarske. V steljnih gozdovih (n. pr. na Gorenjskem) se nesodobno gnspodari z namenom, da se v njih proizvajata les in stelja kot enakovredna proizvoda. Od teh gozdov je freba razlikovati prave stcljnike (n. pr. na Belokranjskem in na Dolenjskem), ki so zetnljiSČa, bolj ali manj porasla z gozdnim drevjem, in ki ^e izkoriSi^ajo za pridobivanje stclje ter detoma za pašo. Glavni pojmij ki jili uporabljamo v naslednji ra2pravi, bi bili tedaj pre-ČiSženi. tako da nam je mogoče načeti jedro vpraSanja; 3. Gozdna. paSa Gosdno pašo moremo deliti z gozdarskega vidika na pašo v nižinakih in na paSo v planinskih gospodarskih gozdovih, predvsem v onih, ki sc držijo pasni kovi 31, Paša v nižinskih gospodarskih gozdovih Da z gozdovi, v katerih se pase, ni mogflfe urejeno gospodariti, njih prirodnc obnove zavarovati in jih negovati po načelih sodobne gozdno-gojitvene tehnike ter tako dvigniti njih donosnost, je vsakemu razgledanemu človeku jasno. Zato je treba izvršiti ostro ločitev med gozdno in krnetijsko izkoriščanim zemljiščem. Ce gre za gozd. ki je kmečki stranski obrat in s katerim kmet ločeno ne more gospodariti, marveč vedno le v najtesnejSi povezavi in v medsebojnem odnosu z ostalim kmetijskim obratom, je potrebna le prostorna ločitev, ne pa tudi gospodarska. 32. Paša v gorskih gospodarskih gozdovih PlanSarstvo in goad sta si v naših gorah dva nasprotna pola m bi se pri povrSnem presojanju tega dejstva utegnilo dozdevati, kakor da je to naravno nujno. Ni pa nujoo, marveč je le posledica gospodarskega razvoja! PlanSar-stvo je stremelo vedno za tem, da ivoj pašni svet povečuje na račun grizda, ae glede na to, kje raste gozd, ali pod zgornjo gozdno mejo ali ob zgornji gozdni meji aH v bojnem gozdnem pasu. Ta svet je povečevalo bodisi zato, da bi se moglo veČ živine vplaniniti, bodisi zato, da nadomesti vedno slabSe donose obstoječega pašnega sveta z novimi površinami. Tako je postajalo nasprotstvo med obema gospodarskima panogama vedno večje v Škodo obeh, povzročalo slabljenje proizvodne sposobnosti zemljišča ter slabo gospodarjenje z gozdovi in pašniki. V visokogorskih predelih, zlasti v bojnem pasu gozda, pa je uničevanje gozda v korist paše ustvarilo velike opustošene površine, ki so za vedno izgubljene tako za gozd kakor za pašnik, ki pa ogrožajo še ostale proizvodne površine s svojim negativnim delovanjem, ko pritiskajo na zgornjo gozdno mejo in jo potiskajo navzdol, ko slabijo proizvodno moČ nüe ležečih zemljišč, ko ustvarjajo melišča in plazišča, odpirajo vedno večja hudourniška področja in povzročajo motnje v vodnem gospodarstvu ter zaprodujejo hidrocentrale. 33. Skoda in korist gozdne paše Najprej nekoliko načelnih misli o gospodarskem gozdu, v katerem se pase. Odveč bi b)lo govoriti o pomenu gozda za kulturo tal, podnebje itd. Ta njegov pomen je ravno tako znan kakor važnost gosdnega in lesnega gospodarstva za naše narodno gospodarstvo sploh. Poškodbe, ki nastajajo v gospodarskem gozdu zaradi paSe, bodisi 'i ob-jedanjem, bodisi -s teptanjem mladega drevja, bodisi z zbijanjem tal po paäni živini, dalje m gozdnem rastiSču z odtegovanjcm organskih snovi (ki iznese približno Vk vse gozdne steljc), so take narave, da onemogočajo sodobno gojenje gozdov. Vpliv gozdne palc na gospodarski gozd in njene kvarne posledice ne prihajajo do izraza le v zmanjšanju prirastka in njegove tehnične vrednosti, kakor se splošno misli, marveč v globokih, spremembah (v notranji zgradnji) celotnega go^a glede na število dreves, na višino lesne zaloge, na razmerje med debelinskimi razredi, na debelino srednjega drevesa kot posledici pomanjkljivega prirodncga pomlajevanja, ki pomeni propadanje ogroienega gozda do njegove izginitve. Razdejanje {razpadanje in izginjanje) gozda posebno jasno ponazorujejo Številčni podatki in prikazi, ki jih je objavil Leibundgut v svoji študiji; O IhwJtM iMJtt ästm ti^iHttf fam iefft^nti t^tpodtf — tftft^faft as™ m eiruHm J< t P'U ■na - "T—nwarfjf H H Jli b_it Prikaz 1 Število dreves po ha v Lotschcntaiskem občinskem goždu Prikaz 5 Srednja lesna masa po drevesu v gozdu in na gozdnem pašniku razdejanih gorskih gozdovih in ukrepih za njih obnovo, in ki jih tu prinašam, ker veljajo splošno za vse gorske gozdove, v katerih se pase. Na podlagi podatkov, ki so jih dobili pri izdelavi načrta za obnovo gozdov (sklupiranih okoli 250.000 dreves) v Lötschentalu (Alpe) in njihovi razčlenitvi je bilo mogoče prodreti v bistvo tega razpadanja, 331. Skoda za gozdno gospodarstvo Razdiralni vpliv gozdne paše, ki se izraza v Številu dreves po ha, po-nazoruje prikaz Štev. 1. V tem prikazu je pokazan odnos med gozdom in pašo s primerjavo gozda, v katerem se ne pase {Črni stolpci), z gozdom, v katerem se pase (beli stolpci). Število dreves po prikazu iznaša po ha v gozdu, kjer sc ne pase, 377, v katerem se pase, 189 in na gozdnih paSnikih 109; v dobro obraslem gozdu z zadovoljivim prirodnlm pomlajevanjem povprečno 43S. v gozdu, ki razpada 219, v popolnoma razpadlem pa le Še 56. Posebno jasno se kaže bistvo razpadanja gozda-^v naslednjem prikazu Stev, g, ki nam ponazoruje porazdelitev števila dreves po debelini v gozdu, kjer se ne pase, in v gozdu, kjer se pase. Medtem, ko ima dobro obrasel gozd kpo izravnano Številčno krivuljo, je pri go/.du, ki razpada, ne samo veliko maoj dreves izpod 60 cm premera v prsni virmi, marve£ tudi iJoteJc krivulje drugačen. Pri preučevanju razporeditve Števila dreves je bilo ugotovljeno, da jc padanje števila dreves (v %) z rastočim premerom v dobro obraslih sestojih približno nespremenljivo (konstantno), v tem ko v razpadajočih in raKpadlih gozdovih nepretrgoma (kontinuirano) narašča. V razpadlih gozdovih često število dreves raste hkrati z debelino do določenega njefovega maksimuma ki leži praviloma med 20 in SO cm debeline {premera v prsni viSini). šhvilo dffvts po ha. 100 f— dehro okraHfff S-\ Prikaz a Stevifo dreves po debelioskit stopnjah v Lotschentalskem občinskem ^ozdu za dobro obrasel (Kippelwaid, odd. 2 in 3), razpadajoč (Ferdcnwald, odd, ] in 2 in raipadel g^ozd (Blattenwald, odd, 4 10 n gozdom Ce povzamemo glavne misli iz prednjih, poglavij, bi priSU do sledečih naSel, ki jih prevzetnain po razpravi M. Wrabra. citirani v virih pod ät- U. 1. Gozd in paSnik je treba načelno ločiti na področju gozda. 2. Trajno sožitje med gozdom in paSnikom je nujno potrebno na področju gozdnatih paSnikov, na katerih mora ostati gozdna zarast. 3. Gozd ima širSo prirodno in gospodarsko naloga kakor pažnik (nspo-sredne in posredne koristi, ki izvirajo iz dobro oskrbovanega gozda). 4. Tako v gozdarstvu kakor v paSniStvu je treba preiti iz zaostalega k sodobnemu gospodarjenju, kar brez ureditve paänega vpraäanja ni mogoče. 5. Gozdu zaradi njegovega posrednega delovanja pripada več kakor samo absolutna tla. Pojem absolutnih tal je zelo relativen in ga jc treba opredeliti od primera do primera ustrezno posebnim rastiSČnim pogojem. Med gozdom'in palnikom mora zato vselej vladati pravilno površinsko razmerje (zaščitni gozdni pasovi na odprtih zemljilČih). 6. Pašnik potrebuje vselej in povsod zaščito gozda v določeni rneri. 7. Zaključek ' V začetku tega prispevka sem omenil sestanek DIT kmetijcev in gozdarjev, na katerem se je razpravljalo o vprašanjih gozdne stdjc in paše. Tedaj postavljena podkomisija je izdelala osnutek uj'edbe o ureditvi odnosov med gozdom in pašo po načelih, ki so bila na posvetu v posameznih poročilih I »akazana, splošno pretresana in sprejeta. V podkomisijo za pašno vprašanje so bili izbrani trije kmetijci in trije gozdarji, in to: '1 kmetijci: prof. ing. Alfonz Pire, .prof. ing. Ivan Jelačin, Valentin Benedičič; gozdarji: ing, Franjo Jurhar, ing. Viktor Klanjšček in ing. Jože Miklavžič. Podkomisija jc izbrala prof. ing. Pirca, znanega strokovnjaka za plan-Jarstvo, za svojega predsednika. Že sam sestanek članov obeh DIT kmetijcev in gozdarjev, da -sporazumno obdelajo pereča skupna gospodarska vprašanja, ki jih tarejo in ki so izredno važna ne samo za. kmetijstvo in gozdarstvo, marveč za naše splošno narodno I gospodarstvo, pomeni važno prelomnico v našem dosedanjem delu in I nakazuje pot, po kateri nam je v podobnih primerih v bodoče hoditi, Vpra-:Šanja so tudi bila v prijetnem vzduSju brez -ostrine in živčnosti prečiščena 'tn postavljene enotne osnove za njih reševanje. Podkomisija je v smislu sklepov tega posveta poslovala in po tedaj postavljenih načelih sporazumno sestavila osnutek uredbe, v kateri upa, da so pravilno zajeti interesi obeh važnih gospodarskih panoga Pri njegovi Izdelavi je podkomisija upoštevala vse do sedaj izdelane osnutke, ki zadevajo ista vprašanja, vse pripombe, kritike in pojasnila k dotičnim osnutkom. V -osnutku- uredbe vprašanje finansiranja ukrepov, potrebnih za izboljšanje planšarstva in s pašo razdejanih gozdov ni načeto, ker po mnenju podkomisije ne sodi v uredbo. Izdelati bo treba k osnutku uredbe šc osnutek pravilnika za njeno izvajanje, za izdelavo ureditvenih načrtov za pašne obrate ter za oskrbovanje gozdnih otokov, skupin, gruč in posameznih gozdnih dreves na teh obratih. Poglavja, ki obravnavajo ureditev paSnih obratov, njih vzdrževanje itd., bi bila stvar kmetijskega stiokovnjaka za planšarstvo, poglavja, ki zadevajo oskrbovanje gozdnih otokov, skupin, gruč in posameznih gozdnih dreves na teh obratih, pa gozdarskega strokovnjaka. Podkomisija, ki bi bila sklicana v ta namen in ki je izdelala osnutek uredbe, naj bi pretresla tudi ta osnutek pravilnika, predložen po omenjenih strokovnjakih. Osnutek uredbe o ureditvi odnosov med gozdom in paSo, ki jc skupno delo podkomisije, objavljam, da bi ga cim äiräj krog zainteresiranih spoznal in preko Gozdarskega vestnika sporočil podkomisiji svoje mnenje in pripombe. UREDBA o razmejitvi paSaikov in gozdov ter o urejevaajn paSe 1. Elen Paša po paäiiem svetu, po gozdnatih pašnikih in gozdovih naj ac ne glede na katastrsko označbo kulturne vrste in na lastnino zeraljiSč ureja po določilih te uredbe z namenom, da se postopno izboljSata kmetijska in gozdna proizvodnja. Gozdnati palnilc je zemJjiJte, bolj ali noanj obraslo z gozdnim drevjem v malih sestojih, skupioah, gruiah ali s posameznimi g-ozdninii drevesi nad ali pod zgornjo gozdno mejo sluSeČ hkrati paši in fozdni proizvodnji, 2. Elen PaSnik in gozdjiati paSnik se loiita od gozda. Sodelovanje med gozdnim in pašnim gospodarstvom urejajo državni orgaoi, ki so pooblaščeni za izvrševanje te. uredbe. 3. ilen Predmet urejanja po tej uredbi so pašni svet, gozdnati pašniki, gozdovi, kjer se ic pase, in zemljiSča, kjer se namerava na novo urediti paäa. 4. člen Paša v g03:du se postopno Muifa. Zagotovi se primerne pa?ne povrjine tako, da se v prvi vrsti uredijo obstoječi, za trajno pašo sposobni pašniki, gozdnati paSniki in da se na potrebnem in za trajno paäo sposobnem gozdnem zemljišču ustrezno izpremeoi kultura. Iz obstoječega pajnega sveta izločene, za trajno pašo nesposobne površine le pogozdija, 5. člen Podlaga za urejanje parnih obratov so ureditveni načrti, sestavljeni po naslednjih vidikih: 1. lega, oblikovitost tal in drogi naravni pogoji; 2. Številčno stanje ISivine, ki prihaja v poŠtev za paŠo, in predvideni razvoj Sivinoreje; 3. stanje gozdov in predvideni razvoj go/darstva in i. vodnogospodarski in drugi tkonomski pogoji. 6. Čien Postopek za ureditev pašoib obratov ."je uvede na predlog: 1, upravnih organov prizadetih zemljišč sploSnega ljudskega premoženja, 2, kmetijskih zadrug in ostalih kmetijskih gospodarskih organizacij, prizadetih zasebnih oseb. Predlog se vloži pri OLO, na čigar območju prebiva predlagatelj. 7. Člen Pašo je treba načelno izvrSevati skupno. Koristniki zemljišč, predvidenih za paäne obrate, so: kmetijske zadruge, državna kmetijska posestva in druge kmetijske gospodarske organizacije. če je koristnik paie iz drÜavnega sektorja, se paSoi obrat dodeli njemu, v upravQ. Ce pa je koristnik paie \7. nedržavnega sektorja, se paŠni obrat dodeli v upravo občinskemu ljudskemu odboru po doloEilih zakona o agraroi skupnosti. 8. Člen Naiirt za urcdiLtv piänega obrata odobri v \ipravnem postopku z odločbo OLO, na iiifä'' območju prebivajo paSni interesenti. Če prebivajo pašni interesenti na področju dveb 'okrajev, odločata sproraiumno oba okraja, odločba pa ixda OLO, na čigar področju prebiva veČina paänih interesentov. V obeh primerih jc potrebna soglasnost pristojnega republiSkega organa. Ce se pašui interesenti iz dveh okrajev niso sporazumeli, odloča republiški organ, 9. Čleo Strokovni organ za presojo in odobritev ureditvenih načrtov po tej uredbi so okrajne komisije za razmejitev paŽnikov in gozdov. Predsednik komisije je eden izmed voljenih članov okrajnega ljudskega odbora. V komisiji morata biti gozdarski in kmetijski strokovnjak, dalje zastopnik prizadete občine, upravni organ prizadetega «mljiSča ia po potrebi še drugi. Komisijo imenuje OLO. 10. Člen Z gozdovi, 5 skupinami ali s posameznimi gozdnimi drevesi na paScih obratih se mora gospodariti po določilih zakona o gozdib in po ustreznih oblastvenih pre dpisih. 11. Člen Podrobna navodila za izvrševanje te uredbe izda pristojni republiški organ. 12. člen Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu. Ko k temu osnutku izražam Sdje, da bi ga ne zadela usoda njegovih ä tirih predhodnikov, mislim, da jih izražam v imenu vseh gozdarjev in-kmetijcev in da moremo pričakovati, da bo osnutek v glavnem tudi obveljal. Življenje teČe dalje, naSe gospodarstvo v novih oblikah terja svoje in ljudem na terenu je uredba nujno potrebna. Tako bi bil eden kamen spotike med gozdarji in Icmetijci odstranjen z ureditvijo tega Je stoletnega vprašanja, v katerem se koristi gozdarstva in kmetijstva tako neposredno in živo prepletajo in v Škodo naSega sploSnega gospodarstva zaradi neurejenosti odnosov med pašo in gozdom ter zaradi slabe dediSiSine iz preteklosti nasprotujejo in celo izključujejo! Uporabljeno slovstvo: J. Bavier J. B. — Schoener Waid in treuer Hand, Aarau, 1949, 2. Farron P. — Am^nagement sylvo-pastoral. — Schweiz. Zeitschrift für Forstwesen, 1952, H, ]/2. 3. Froehlich — 2ur Wald- und Wdde/rage in den Alpen. Allg. Forstzeitung, 1953, H. 1. 4. Fankhauser, Guide pratique de Sylviculture, Lausanne, 1921. ä, Gayl A., Ordnung von Wald und Weide im Bcreich der Almen, — Angewandte Pflaozensoziologic, H. II, Wien 1951, 6. Hess E„ Die Zukuuft des Schweizer Waldes. — Schweiz. Zeitschrift für Forstwesen, 1949, H. S/4, 7. Leibimdgut H., Über aufgelocste Gebirgawälder und Massnahmen 2q deren Wiederherstellung. — (Vortrag, gehalten am 27. I. 1937 an der E. T. H. in Zürich. 8. Pipan R., Ekonomsko aaadje paštiiškega vprašanja. — Gozdarski vestnik, Ljubljana, 1S52, št. 1/2. 9. Sevnik F. — Wrabcr M,, ZakljuJno poroSilo za. teniir 1, Preučevanje prlrodo-slovnih osnov 7.a razmejevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč (S-1-03) in 2, Goz-darsko'politiifrie in arganizacijske osnove la razmejevanje med go/.dniTnt ta kmetijskimi zemljiiči. (E-1-05). — Strokovni arhiv Gozdarskega instituta Slovenije. 10. Sufiter,5tč M., Ureditev zemljišč (kategorizacija in razmejitev), Izvestja Goidar-skcga instituta Slovenije, zv. 1,, Ljubljana, 1950, 11. "VVraber M., Prirodnogospodarski temelji razmejevanja gozdnih in kmetijskih zem-Ijiič. — Nova proizvodnja 1953, ät. i. oimejitev stelj.viijenja je eden temeljnih pogojev za povečanje gozdne proizvodnje Ing. Martin Cokl (Ljubljana) (Referat o steljarjenju, ki je bil podan na sestanku kmetijcev in gozdarjev dne 20, IV, 1953) Kakor drugod, tako se izražajo ludi pri nas negativni vplivi kmetijstva na gozdno gospodarstvo v tich glavnih oblikah; v krčenju gozdov za pašnike tia najbolj ogroženih gozdnih površinah, t. j. ob zgornji meji gozdne vegetacije, dalje v gozdni paSi v dobi pomlajanja gozda, ko se odloča njegova bodoča usoda, ter končno v nabiranju gozdne istelje na velikih, bolj ali manj izfrpaciih gozdnih površinah, Ce sc med temi g^zdu Škodljivimi dejavnostmi kmetijstva omenja steljar-jenje navadno äelc na tretjem mestu, äc ni rečeno, da je med njimi tudi najmanj boleče. Nasprotno, po veliki površini .steljarjenlh gozdov in po ogromni gospodarski škodi bi niu pripadalo celo prvo mesto. Po podatkih bivšega Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo znala povrSina redno steljarjenih gozdov v Sloveniji 167.000 ha V tej povräini niso zajeti gozdovi gornjegrajskega, koroškega in pohorskega gozdnogo.^podarskega. področja, kjer se za steljo klesti stoječe drevje, niti že prej steljarjcni gozdovi, ki «o prešli ob nacionalizaciji in agrarni reformi v državno upravo in kjer se pod silo razmer äc danes ."iteljari. Da obstojajo Še drugi steljniJti, ki jih imenovana statistika ni zajela, nam kaže tudi tale račun: Teža našega živinskega fonda, ki troši glavni del ßtelje, t. j. govedi, konj (□ svinj, znaša 2-10.000 ton. Če računamo (po Haidnu) na 1 tono živinske teze 4 tone steije letno, znaäa letna potrošnja stelje v Sloveniji 960.000 ton. Glede na pomanjkanje stelje v kmetijstvu smemo to številko znižati na okoli 700.000-ton letno. Na negozdro steljo, 1. j. na slamo, koruznico, pleve itd. moremo računati komaj 1—2 meseca nastiljaoja ali ^/la—^/a vse stelje, kar bi dalo okoli 90.000 ton letno. Na gozdno steljo nam tako odpade še vedno 510.000 ton. Od te 'Stelje bi mogb kakšnih 15 % ali 92.000 ton odpasti na vejevino od posekanega drevja in na priložnostno steljarjenjc v odročnih gozdovih, čigar škodo lahko spregledamo. Na bolj ali manj redno stelja-rjeno gozdno površino bi Slo torej 518,000 ton stelje letno. K tej stelji more 167.000 ha izkazanih stcljarjentli g^cjüdov glede na svojo strukturo in svoje slabo stanje prispevati letno le ak. 335.000 ton. Za preostalih 183.000 ton je potrebna nadaljnja povrSlna ok. 95.000 ha steljnikov. Celotna stcljarjena povräina. bi se gibala tako ok. 260.000 ha, vključujoč že omenjeno površino 167.000 ha izkazaaih steljarjenih gozdov, neizkazane kleSEenc gozdove treh gozdnogospodarskih področij, državne gozdove, kjer ni bilo mogoče prekiniti s ste-IJarjenjcra, ter preostale kmečke steljnike, ki jih statistika ni zajela. V ogromni povräini 260,000 redno steljarjenih jsrozdov so zajeti predvsem naSi nižinski hrastovi, bukovi, kostanjevi in drugi listnati gozdovi, skoraj vsi borovi gozdovi in rcsavc, ki so iz njih nastale. Steljarjenje se izvaja tia tej povrSini na različne načine. V bukovih in drugih listnatih gozdovih se grabi listje, in to bolj ali manj vsalto leto. Redki so gozdovi, ki jim 7ob grabelj prizanese vsako drugo leto in kjer more vsaj del listja strohneti ter a tanko humozno odejo pokriti goloto gozdnih tal. V belokranjskih In drugih steljnikih in v borovih gozdovih nadomeSča grablje kosa, ki poleg mahu, vresja, borovniČevja, praproti in drugih zeli nemilo zanje tudi gozdni mlaj, ogroža pomlajanje gozda in povzroča siromaštvo drevesnih vrst. Se hujli bič borovih gozdov je brezova metla, ki iz gozdov prekmiirske Goričke sproti pospravlja koroaj odpadle iglice in pušČa za seboj ogolela, peščena, zbita, do skrajnosti izčrpana gozdna tla. Spričo-nje je sekira, ki v nalih gonskih steljnikih klesti veje s stoječega drevja, mnogo manj pogubna žkodljivka. Da te vrste kmetijsko izkoriščanje gozd-nih površin silno slabi proizvodno in varstveno sposobnost naših gozdov, ni potrebno posebej dokazovati. Z gozdno steljo se odnašajo iz gozda rudninske snovi, kt hi morale oplajati gozdno zemljo, in odeja, iki naj bi varovala gozdna tla in njihovo gozdu svojstveno življenje. Vrhnjo plast skoraj golih gozdnih tal izpira dež, posledica tega izpiranja pa so zakisana gozdna tla in nastajanje gozdu tako škodljivega pndzola. Zaradi zakisavanja tal in neposrednega udarjanja deževnih kapljic na golo zemljo postajajo tla r.bita, deževnica le težko pronica vanje in jih pušča suha, NezadrŽevana od gozdne steljc in humusa voda naglo adteka s strmih bregov v doline, ružeč gozdne ceate in bregove strug, zasipavajoč z nanoŠenim materialom vodne struge v dolini in poplavljajoč niže-ležeča polja, medtem ko sc na ravnih steljarjenih terenih zbira v mlake, zamoČvirja tla in vodi k degeneraciji gozdne vegetacije. Padec produktivnosti steljarjenih gozdnih zemljiSč sc oČituje na razne načine in v razni meri. Kaže se v nizki rasti drevja, počasnem priraščanju, slabem zdravstvenem stanju sestojev, v slabi kvaliteti lesa, redki zarasti, težavnem pomlajanju in v številnih di-ugih bolj ali manj vidnih zlih posledicah. Ne malo je steljarjenih površin, kjer se je moral zaradi osiromaŠenja gozdnih tal visokovreden mešani gozd zahtevnejših drevesnih vrst umakniti čistemu gozdu skromnega bora, dokler ob nenehnem steljarjenju in pospešenem izčrpavanju gozdnih tal tudi ta ni nastopil pot nezadržnega propadanja. Tipični primeri taBnih gozdov so bedni borovi gozdovi znatnega dela prekmurske Goričke, smledniški in še nekateri drugi gozdovi. Zle poskdicc steljarjenja niso povsod enako velike, Dobra gozdna tla steljarjenje mnogo laže prenašajo kakor slaba. Zlo pa je v tem, da se najmočneje stcljari v slaborodnih predelih SLovemje, kjer je tudi poljedelska zemlja siromašna in zahteva zato veČ gnoja. PobŽaj steljarjenih gozdov t ^f .1 : " I postaja vedno bolj kriti^eo tudi zaradi tega, ker s prekomernini stdjarjenjem pada tudi donos stcljc, to pa vodi kmeta v vedno močnejše poseganje v gozd. Izgube, ki jo trpi naäe celotno gospodarstvo zaradi steljarjenja, ni lahko preceniti. Zadovoljiti se moramo le z grobirai cenitvami njene spodnje meje. Ce upoštevamo, da je bil v podobnih razmerah na Bavarskem v državnih in občinskih gozdovih z večletnim turnusom isteljarjemja ugotovljen letni primanjkljaj na prirastku z 5—3 m' na ba, v kmečkih pa s 4 m^, dalje da bi mogel po naiih rafunih, ki jih je nedavno te^a potrdil tudi priznani Švicarski strokovnjak, dosegati prirastek v naših gozdovih 6 m® na ha, medtem ko ga danes predvsem zaradi steljarjeuja cenimo le ^ 2 m^, da razni avtorji, ki so preučevali problem steljarjenja, navajajo kot izgubo zaradi steljarjenja s 50 % prirastka, da steljarjenje onemogoča razne gojitvene ukrepe, « katerimi bi mogli dvigniti prirastek, ne bomo pretiravali, če izgubo na prirastku na redno stcljarjeni površini ocenimo s 3 m^ na ba ali v ccloti na površini 260.000 ha redno steljarjenih gozdov na 780.000 m^ lesa letno. Ce dalje računamo s strukturo steljarjenih gozdov, z navadnim razmerjem gozdnih sortimentov, z navadnimi izkoristki lesa na žagah ter z današnjo vrcdno.stjo lesnih polizdelkov, pridemo do ugotovitve, da nas stane steljarjenje 3,6 milijard din letno. Vendar je tudi ta tako porazna Številka le del resnične Škode. Prvič smo vzeli v račun le vrednost na pol izdelanega lesa, to je vrednost, ki jo ustvarja najbolj primitivna lesna industrija in iz katere se ustvarjajo pri visoko razviti industriji večkratne vrednosti. V tej naSi številki tudi niso upoštevane izgube zaradi slabše kvalitete in slabšega izkoriščanja v steljarjenih gozdovih iraslega lesa, izgube na odpadkih gozdne in lesne proizvodnje itd. Upoštevati je treba tudi, da bi šel ves -presežek naŠe gozdne in lesne proizvodnje v eksport in da daje t.o temu lesu še posebno vrednost. Na tem mestu lie smemo pozabiti -tudi škode, ki jo trpi naše vodno gospodarstvo zaradi zmanjšane zadrževalne sile steljarjenih gozdov, mogli pa bi govoriti še o raznih drugih izgubah, ki bolj ali manj redno spremljajo steljarjenje. Poglejmo sedaj, kakšna je po drugi strani korist od gozdne stelje. V 518.000 tonah gozdne stelje, ki jo morajo dati naši gozdni steljniki, zavzemajo glavno mesto bukovo listje, borovo in smrekovo igliČcvje, vresje, borovničevje, vejevina In druga stelja, katere steljna vrednost je daleč pod steljno vrednostjo slame; praprot in mah, ki steljno vrednost slame rJosegata oziroma presegata, sta lokalno omejena. Zato se ne bomo mnogo zmotili, če steljno vrednost ene-tone gozdne stelje povprečno ocenimo z vrednostjo pol tone slame, vrednost 518.000 ton gozdne stelje pa torej z vrednostjo 260.000 ton slame, kar bi pri ceni 6 din po kg slame za steljo zneslo ok- 1,5 milijard dinarjev letno. Kakorkoli je tudi ta številka velika, vendar korist od gozdne stelje še daleČ tie odtehta ogromne škode, ki jo steljarjenje prizadeva našemu celotnemu gospodarstvu, ne računajoč pri tem tudi negativnih posledic grozdne stelje kot gnojila. Stoječ pred velikimi nalogami, da dvignejo proizvodno sposobnost naših gozdov in da zagotovijo naraščajočo potrebo po lesu, gozdarji ne morejo križem rok gledati na pustošenje gozdnih tal s steljarjenjem. Gozdarstvo se tudi v preteklosti ni moglo odreci steljarjenim gozdnim površinam in je skušalo s pobudami za štednjo s steljo, za uporabo nadomestkov za gozdno .steljo, za ureditev hlevov in gnojišč itd. odvrniti kmeta od prekomernega poseganja v gozd, hkrati pa zavarovati gozdove z zakonskimi predpisi za omejitev stcljarjenja n^ znosno mero. Vsi t\ predpisi pa so ostali mrtva Črka na papirju, ker v kmetijstvu niso bili ustvarjeni pogoji za takSno omejitev steljarjenja. Neurejeni lilevi Se skjkoprej troSijo mnogo vcS stclje, kakor bi bilo potrebno. Na odprtih, vetru in soncu izpostavljenih gnojilnih gre še vedno V izgubo velik del gnojne vrednosti. Gaojnica se prosto odceja po okolici g^nojiiča, namesto da bi se zajemala v gnojniSnc jame, gnojila travnike, dvigala proizvodnjo krme in sproŠJala slamo za njeno uporabo tam, kjer ji je mesto, t. j. za steljo. Pri vsem pomanjkanju slame za steljo dupuščamo, da se vozi skozi Slovenijo alama iz žitorodnih predelov naSe države reSevat Švicarske in nemške gozdove steljarjcnja, namesto da bi jo sami kupovali in z njo reševali naše gozdove. Gozdarji so vedno zastopali staliSSe, naj se kmetijska proizvodnja ne veča s širjenjem ekstenzivnega kmetijstva na gozdne površine, temveč z Steljarjena gozdna tla (krivulja b) vpijejo v istem tasu komaj K vode, ki jo vpijejo nc-stcljarjena (krivulja a), JEe manj pa de^adirana tla (krivulja c), zato večji dei vode odteJe. Naglo odtekajoSa voda povzroča poplave, gozdoa tla öätanejo suha in ne morejo napajati vodnih tokov v suini dobi. i / -h o s 10 U (D iS It min intenziviranjem kmetij siva na lastnih tleh. Da je to načelo mogoče izvesti tudi v pogledu stcljarjenja, nas prepričujejo uspehi, ki so jih dosegli v Švici, v Nemčiji, na Danskem, Holandskem in v drugih naprednejših državah, kjer se je kmetijstvo skoraj docela odreklo gozdni stelji, da pa pri tem kmetijska proizvodnja ne le da ni nazadovala, temveč je Se celo vidno napredovala. Gozdarji sc dobro zavedajo, da se kmetijstvo ne more čez noč odreČt gozdni stelji. Tudi n.i potrebno, da se ji docela odreče, ker bodo Še vedno ostale določene gozdne površine, kjer bi se mogla nabirati stelja breis večje škode za gozd. Skrajni čas pa je, da se kmetijstvo zave ogromne škode, ki jo napravlja s steljarjenjem našemu skupnemu gospodarstvu in da se resno loti dela na ustvarjanju pogojev za omejitev ateljarjenja. V tej zvezi bi Še enkrat iponovil glavne predloge, ki so jib postavljali gozdarji v svoji borbi proti steljarjenju. Ti predlogi hi bili: 1. Pospeši naj se ureditev hlevov in gnojišč ter naprava gnojničnih jam kot prvi pogoj za ätednjo s steljo in gnojem. 2. Z melioracijo zamočvirjenih, zakisanih, slaborodnih in zanemarjenih travnikov ter s povečano proizvodnjo živinske krme na orni zemlji naj se dvisfnc proizvodnja živinske krme, omeji na ta naČin potrošnja slame za krmo in omgtjči njena cporaba za steljo. 3. Z melioracijo zakisane, nerodovitne ajivske zemlje naj sc dvigne proizvodnja slame, ki naj kot stelja nadomešča gozdno steljo. 4. Organizira in materialno naj se podpira nakup slame za stcljc, začenši s predeli, kjer sta pomanjkanje stelje in dcgradadja gozdov zaradi steljar-jenja najmočnejši. 5. Poleg slame naj se intenzivira tudi izkoriščanje druge negozdne stcijc, kakor graWjenje listja v sadovnjakih, vlaka mahoTnatih travnikov, ki je v veliko korist samim travnikom in ki daje odlično steljo, uporaba koruznice, fižolovke, plev in drugih podobnih negozdnih vrst stelje. 6. Zagotovi naj se üro racionajncjže izkorižČanje gozdne stelje. Urede naj se zanemarjeni listnjaki, kjer steljo razvejava veter ali zamaka voda. V listnjakc naj se spravlja Ic suha stdja. 7. Vzporedno z navedenimi ukrepi v kmetijstvu naj se stcljarjcnjc postopno omejuje z izločevanjem najholj degradiianih gozdnih povrlin, s podaljševanjem turnusa izkoriSčanja, z usmerjevanjem steljarjenja na najmanj ogrožena mesta (jarki, kotanje, pota, robovi gozda, jase, skladišča in druga prazna mesia v gozdu), s plitvim grabljenjeni konec zime itd. V tem smislu naj se izdajo tudi ustrezni oblastveni predpisi in izvaja strogo nadzorstvo nad njihovim izvajanjem, 3, Posebna komisija kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov naj pregleda belokranjske in druge steljndke, preuči možnosti racionalnega gospodarjenja s temi steljniki ter po teh moznc«tih izvrši njihovo razmejitev na kmetijska in gozdna zemljiSSa. Izvajanja v prednjih točkah navedenih del -si ne moremo zamisliti brez materialne podpore kmetu bodisi v obliki cenejšega gradiva ali gnojil, bodisi Z izdatnimi, morda brezobrestnimi posojili, z nagradami, z brezplačno strokovno pomočjo itd. Brez teh žrtev, od katerih bi imelo največ koristi prav kmetijstvo samo, bi bilo po dosedanjih izkušnjah vsako prizadevanje v smeri reševanja steljarjenih gozdov brezuspešno. Ta dela v kmetijstvu naj bi materialno podprla tudi druga gospodarstva, ki so zainteresirana na dviganju proizvodne sposobnosti kmečkih gozdov. Re&itev se bo brez dvoma našla, če bodo kmetljci pokazali dovolj razumevanja in dobre volje za rešitev tega sicer težkega, vendar ne nerešljivega problema in če gozdarje ter kmetijce naši veliki skupni problemi ne bodo razdvajali, temveč združevali v složnem delu in v skupnih naporih za napredek našega kmetijskega in gozdnega gospodarstva. saditev smrekovih sadik in rdeca gno^oba Prof. ing. Joic Slander (Ljubljana) V Gozdarskem vestniku Stev. 8—9/1952 6itamo na strani 272 sledeče: »V izredno hudi suši leta 19J2 se je zopet odlično izkazala saditev z uporabo Burnikovega sadilnika. Tovariš Potočnik, direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, ugotavlja, da je bil letos povprečen ujpeh saditve z Bur-nikovim sadilnikom 30 %, medtem ko je navaden način saditve dal povprečno Ic 30 % uspeha. Tovariš Vovk, okrajni gozdar v Kočevju, pravi, da je uporaba tega sadilnika dala povprečno 90 % uspeha. Navadna saditev v jame, izkopane z rovnko, je marsikje popolnoTna zatajila. Zaslužena nagrada, ki jo viSji gozdarski tehnik Rafael Burnik prejme od vseh grozdnih gospodarstev LR Slovenije, naj bo tudi ostalemu gozdarskemu osebju na terenu vzpodbuda za uvajanje naprednejšega dela.« Ta slavospev Burnikovemu sadilniku, ki pa ni prvi, nas ne bi motil, Se bi s tem sadilnikom ne sadili tudi smrefcovii sadik oiirorna sadik s plitvim koreninskim sistemom. Ker ni izkljuteno, da se na ta naČin posidijo velike količine smrekoviii sadik, m-orda celo več kot vseh ostalih, ne moremo in ne smemo pregreti omenjenega pretiranega priporočanja Bumikovega sadilnika, saj ta oačin saditve večkrat ne more biti v skladu z biololkimi lastnostmi in potrebami smrekovih sadik; to pa pomeni, da more biti pri določenih okoliStinah uporaba Bumikovega sadilnika' tudi Škodljiva. Po izjavi Vovka so posadili leta 1952 z upo-rabo Bumikovega sadil-nika na področju OLO Kočevje 320.000 smrekovih sadik. Oktobra istega Slika I f Lega korenin smrekuvc sadike po saditvi z BuruiVovim sadilnikom SunikOi^ sod/M Vöofena sadika leta pa so v Kamnižki Bistrici slušatelji gozdarstva na Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani na isti način posadili 1250 enakih smrečic. Ta dva primera sta mi znana. Ker pa ta sadilnik uporabljajo vsa gozdna gospoctarstva (Burnik prejme za svoj sadilnik nagrado od vseh gozdnih gospodarstev, Jtar 'trdi pisec zgornje notice v Gozd. vestniku) in ker smreko v Sloveniji še vedno zelo protežirajo, je na mestu domneva, da sadijo z Bomiko vtin sadilnikom smreko tudi drugod, torej ne samo v Kočevju in Kamniški Bistrici. Način saditve z Burnikovim sadiJnikom opisuje Rudi Pipa, sluSatelj gozdarstva, ki je to delo opravljal pod Burnikovim nadzorstvom v Kamniški Bistrici, takole: WZ Burnikovim sadilnikom naredimo jamico (bolje rečeno luknjo) v obliki nekakšnega lijaka, ki ima v vrhu premer ok. 20 cm in vtaknemo vanjo sadiko. Sedaj nasujemo v jamo prsti, ki smo jo nakopali ter primerno očistili kamenja, vcjic in listja. Če je teren skalovit iji ni primerne prsti, jo prinesemo v ta namen od drugod. Nato sadiko narahlo potegnemo malo navzgor, tako da so -spodnje vejicc kakina 2 cm od tal. Nato zasadimo roČaj obrnjene motikice ali palico poleg sadike, z njo malo potolčemo, da ne bi na dnu ostal prazen prostor in pritisnemo prst in sadiko ob steno jamice. Sadiko smo na ta ^laČin utrdili. Nastalo lutnjo ponovno .zasujemo z zemljo in potolJeroo na vrhu okrog sadike ter zgrebemo äc preostalo zemljo, rušo, listje itd. in morebiti Se malo poteptamo. Tako jc sadika vsajena. (SUka L) V primeru, kjer nam tla ne dopuSčajo, da naredimo pravilno globoko m dovolj široko jamico, jo namenimo pri sajenju roanjSi sadiki, s krajSim in manj razvitim korfsninskim sistemom. Koreninski sistem nujno zavzame pravilno lego, t. j.' koreninice so usmerjene navzdol, v kar jih prisili že zasipavanje z vrha..« Kakor vidimo, zavzamejo korenine na Burnikov način posajenih sadik bolj ali mainj -navpičen položaj. Takäno ravnanje s smrekovimi sadikami pa imamo za bistveno napako, ker grozi na ta način posajenim smrekovim sadikam rdeČa gniloba. Zakaj? Na to vprašanje moremo odgovoriti, Če spoznamo aa eni -strani značilnosti in fizioloSke potrebe smrekovih korenin, na drugi strani pa določene lastiMsti rdeče gnilobe. Slifca 2 Dvoletna in Štiriletna samorasla smreiica na gozdnili tleh, 2naJilna je lega korenin (Wagner) V fiziološkem pogledu so drevesne korenine vezaaie na tisti talni sloj, v katerem najdejo dovolj vlage, brane in toliko atmosferskega kisika, kolikor ga za normalno dahanje potrebujejo. Vsaka drevesna vrsta razvija svoje korenine do globine, do koder prihaja toliko atmosferskega zraka oziroma kisika, kolikor ga korenine potrebujejo za normalno dihanje. Zato razvijajo vrste, ki potrebujejo mnogo kisika, svoje korenine v splošnem plitvo pod zemeljskim površjem, torej v vodoravni smeri, medtem ko pr-odro korcüine tistih vrst, ki potrebujejo manj aH malo kisika, v poševni ali vertikalni smeri bolj ali manj globoko v zemljo. TipiSni predstavnik skupine s plitvim koreninskim sistemom je smreka, predstavnik skupine drevesnih vrst z globokim koreninskim sistemom pa bor. Če okoli mlade samorasle smrekice v gozdu oprezno odstranimo rahli povrSinski sloj, nato pa drevesce počasi in previdno potegnemo iz zemlje, bomo videli, da večina njenih koienim poteka vodoravno ter da le-te tem manj prodro v globino, čim težja, je zemlja. Mnogokrat so vse korenine med mineralnim in humoznim siojem ali pa samo v slednjem; pri tem pa moremo ugotoviti tudi to, da je enosmerjia doižiaa vodoravnih smrekovih korenin večkrat znatno veČja od viSine dotičncga drevesca (slika 2). — S tem pa Se nt rečeno, da je pri vsaki smreki tako. Cc je zemlja rahla in humozna, se bodo spustile smrekove korenine tudi vertikalno ali poševno teo c)o globine, do koder je omogočen pritok njej ustrezajoče količine atmo-^ sferskcga zraka oziroma kisika. Ta pojav se opaŽa zlasti v gozdnih drevesnicah, kjej zemljo vsako leto prekopavamo in gnojimo. Podobno reagira na količino atmosferskega zraka v zemlji tudi bor, V peščenih tleh prodre la vröta s svojimi koreninami tudi več metrov globoko. Ker pa n. pr. surovi humus kvarno deluje na strukturo tal in. preprečuje pristop zraka v zemljo, prenese lahko tudi bor svoje korenine v zgornje talne plasti in potem sc tudi borove korenine kakor smrekove Jirijo v vodoravni smeri veE metrov daleČ in večkrat tudi samo nekoliko decimetrov pod zemeljskim površjem. Ce vzamemo smrekovo sadiko v roke, bodo njene korenine zaradi svoje lastne teže, še bolj pa pod vplivom teže grudic, ki se drže na njihovih vršičkih, visele navzdol (slika 3). Po Burnikovi metodi posadimo torej smreko z navzdol visečimi koreninami. Ker pa potegnemo sadiko, ko smo jo z zemljo zasuli, navzgor, je lega korenin Še bolj navpična. Tako smo Slika 3 Ltg^ koTtnin smrekove sadike, presajene (pikiranc) v gozdni drevesnici s pomoEjo deske za preaajcvanje, TakScn polczaj lavzamc o koreume sadik tudi pri uporabi Burnikovega sadilnika {Wagner) smrekovo sadiko, vzgojeno v drevcsnici v gnojeni in rahli zemlji, presadili na neobdelana, bolj ali manj tclka gozdna tla. Na ta način so korenine po presaditvi zaradi svoje nenaravne navpične lege navadno globlje v zemlji, kakor so bile prej; v vsakem primeru pa so zaradi veČje zbitosti gozdnih tal prenesene v okolje z znatno manjäo količin-o žraka in kisika, kot so jo imele na razpolago pred presaditvijo. Tako nov.i pogoji ne ustrezajo fiziološkim potrebam smrekovih korenin. Z Eurnikovim sadilnikom posajeno smrekovo sadiko skušamo tako rekoč prisiliti, da životari in se razvija v nenormalnih okoliščinah. Poglejmo sedaj, kaj se dogaja s tako posajeno smrekovo sadiko, pa naj bo ta ali iz gozda, torej samorasla, ali pa v drevesnici vzgojena. Ce posadimo smrekovo sadiko pregloboko v zemljo, Četudi le za nekaj centimetrov, torej tako, da določeni del njenega koreninskega sistema nima ustreznega dotoka zraka, začne hirati. Smrečica postane rumenkasta ter zaostaja v rasti. Ce imajo tako posajene smreke dovolj življenjske moČi, ostanejo žive, ker jim koreninje s svojimi organi dovaja potrebno vodo ter začnejo razvijati nov koreninski sistem, in sicer v tistem talnem sloju, ki ima za razvoj korenin ustrezne pogoje, torej v vodoravni smeri v agor- ii I II 'I njem talnem sloju (slika 4). Ko je ustvarila sadika toliko novih, normalnih tii pravilna delujočih korenin, da le-te ustrezajo njenim normalnim potrebam, se začne zopet uspeäno razvijati ter dobi normalno barvo, medtem ko je tisti del korenin, ki ni imel dovolj zraka, odmrl in počasi strohnel.* Odmrle in t rohneče korenine pa fio Ahilova peta sadike, ker odprejo vrata v kanal, ki vodi v notranjost dre'^'esa. Iti če so v zemlji, kjer s ni o na zgoraj opisani način sadili smrekove sadike, glive, ki povzročajo naj-hujSo smrekovo bolezen, rdeČo gnilobo (Trametes ra-diciperda}, moramo računati z nevarnostjo, da bodo vse takSne sadike prej ali slej od te bolezni tudi oku-ženc, ker prodira skozi trohnečo korenino povzroČnik te b.olezni v sadiko. Tako vsebuje Že mlada sadika kal boiezmi, ki pozneje uničuje in u'tiiEi deblovino, večkrat pa tudi celo drevo. i Sedemletna smrečica; ki smo jo Itot Štiriletno sadiko pregloboko posaditi, KavpiEne korenine so odmrle, vodoravne pa so se po saditvi razvile v talnem sloju, ki ima dovolj ^raka (Wagner) Pravilnost zgornjih razmotrivanj morem podpreti tudi z primerom iz svoje gozdarske prakse. Leta 1936 smo pogozdovali vrb Trcbeviča pri Sarajevu okoli turističnega doma s smrekovimi sadikami, in sicer s pomočjo lomilnega droga. Napravili smo luknjo 50—60 cm globoko, zgoraj okoli 10 cm široko. V to luknjo smo spustili sadiko ter jo pričvrstili s sadilnimi kleščami tako, da je bila v položaju, kakor poprej v drevesnici. Nato smo jo »zalili« z blatom iz prsti. Smrekove sadike smo sadili na enak način kakor borove, hrastove, brestove In druge sadike, torej smo pred 15 leti delali podobno kakor sedaj Burnik. Tako smo posadili okoli 1000 smrečic. Vse te sadike, od prve do poslednje, so se oprijele«. Začele so poganjati ter so nekaj časa obdržale tudi normalno zeleno barvo. V juniju istega icta pa so barvo spremenile, postale so rumenkasto-zelone, vendar so ostale žive. Takšne so ostale sadike tudi i937. leta. V naslednjem letu 1938 pa so dobile zopet normalEO barvo ter začele bujno rasti. Da bi ugotovili vzroke temu tedaj Se neznamemu pojavu zastoja v raati in spremembe barve, smo nekolik« teh smrek previdno iakopali ter opazili, da imajo vse razen vertikalnih, že odmrlih, tudi horizontalne žive korenine. Nastopil je torej pojav, kot smo ga zgoraj opisali. Rdeče gnilobe * Rastlina more vkljub temu, da njenim koreninam prinianjkuje kisika. KCi prccej časa živeti, ker z intramolekularnim dihanjem troši svoje rezerve v kisiku. Kako se ta proces razvija in zakaj je v fasu te kriie, ki jo preiivlja, njena rast v zastoju, opisuje Sorauer v svojem tJelu, ki ga oavajani na koncu te razprave. tedaj nismo mogli ugotoviti; morda zato, ker so bile te sadike presajene na nadmorsko viSino ]250 metrov, kjer ta bolezen ni tako razžirjena kakor v dolinah, a.li pa je sploh ni. Ne bo odvcc, če pri tej priložnosti oavedcm tudi miäljenje Tineta UrŠi-fa, logarja v KamniiSki Bistrici, ki ima nad iO let gozdarske službe, ker sem mišljenja, da je njegovo gledanje in opazovanje g^lede rdeče gnilobe v popolnem skladu s teorijo. Ker sem se zanimal za rdeČo gnilobo v sestojih KamniSkc Bistrice, mi je logar UrSič navedel približne odstotke od te bolezni okuženih dreves po oddelkih. V splošnem pa jc svoje miäljetije glede rdeče gnilobe formuliral dobesedno takole: »Kjer smo smreko sadili, tam je rdeiSa. gniloba, kjer pa je smreka samorasla, tam rdeče gnilobe ni.« Dcralej so v Kamniäki Bistrici sadili in sc sadijo sadike, tudi smrekove, V jamicc. Te so primerno globoke in Široke: za manjše sadiike oŽje in plitvejSe, za večje SirSe in globlje. Pri sajenju driSimo z eno roko sadiko, z drugo pa obsipljemo koreninice s prstjo, ki jo na rahlo potiskamo med Sliki .5 Saditev v jamice na navaden način. S tlacenjeia prsti, ki je nasuta v jamico, pridejo smrciiEinc korenine pregloboko v zemljo (Gozd, vestni k štev, 3^1941) koreninice, pri čemer sadiko lahno potresemo. Ko je jamica zasuta do polovico, pritisnemo nasuto prst z rokami navzdol, tako da sadika sama stoji. Nato zasujemo jamico do vrha, na rahlo pritisnemo prst, primemo sadiko tik pri zemlji in jo previdno potegnemo nekoliko navzgor, tako da se premakne i.u se koreninice poravnajo. Sadika mora biti posajena tako trdno, da se ne da izruvati. Če jo rahlo potegnemo kvišku (slika 5). Kakor vidimo, se tudÜ pri omenjenem načinu saditve v jamice nismo izognili poglavitni s!abi strani Burnikove saditve. Pri obeh načinih zavzamejo korenine posajenih sadik navpičen položaj; v obeh primerih morejo biti korenine posajenih sadik pregloboko v zemlji in v obeh primerih so smreke izpostavljene posledicam, ki nastanejo, če koreninam primanjkuje atmosferskega zraka, t,j, kisika. Mišljenje logarja Uršiča je torej utemeljeno in na ta način pojasnjen pojav, da je v Kamniški Bistrici odstotek po rdeči gnilobi okuženih smrekovih dreves tako visok. Tam je namreč sajenje smrekovih sadik v jamice navaden način pogozdovanja. Smreko torej sadimo pravilno le v jamico, ki je tako globoka, da je njeno dno že v tistem sloju zemlje, kamor prihaja toliko atmosferskega zraka, kolikor ga smreka za normalen razvoj potrebuje in ki je hkrati tako široka, da se morejo korcmine smrekove sadike pri saditvi v vodoravai aH malo pnževnl smeri na vse strani razgrniti (slika 6). S tem pa It ni rečeno, da je treba za saditev jsmrekovih sadik Burni-kov sadilnik ali zgoraj opisani navadni način saditve v jamice v vsakem primeru odklanjati. Ce s tem sadilnikom oziroma s kopanjem jamic ne prebijemo ioiiroma ne prckopljemo tistega sloja zemlje, ki je za smreko Še dovolj zračen, se ne morejo pojaviti zgoraj opisane Škodljive posledice pregloboke saditve. Zato moramo vedeti, kje so takSna tla. To pa pomeni, da moramo pred odložitvijo 7a pogozdovanje poleg ostalih lastnosti totno ugotoviti tudi strukturo zemljiSia, ki ga nameravamo pogozditi z Burnikovim sadilnikom oziroma z navadno saditvijo v jamice. To delo pa ni preprosto. Kakor klima, tako se menjajo tudi fizikalne in kemične lastnosti gozdnih tal tako rckoi od metra do metra. Ravno tako se menja zato tudi rastlinstvo in ifivalstvo-na in v tleh, torej tudi patogeni organizmi, med katere Itejemo povzročitelja rdeče gnilobe. Ta je najrajši v peŠČenih tleh, v apoenih tleh, kakor tudi v tleh, ki so primerno kisla. Zato pogozdovalnega dela ne smemo Šabloniiirati, kar se pri veliki večini primerov dogaja, niti ne smemo gojiti Slika 6 Saditev sadik s pHlvim koreninskim sistemom. KoTctiine iroajo vsaj približno pri-rodno kgo tec niso pregloboko v zemlji (Denkler) Čistih smrekovih sestojiv, ker so takSni za rdečo gnilobo najbolj občutljivi oziroma so najustreznejša žarišča te bolezni. Izbrati moramo tiste drevesne vrste, katerim najbolj ustrezajo ekološke razmere zemljišča, ki ga hočemo pogozditi, način saditve pa bomo vskladili na eni strani z biološkimi lastnostmi in potrebami te ali ome vrste, na drugi strani pa s strukturo zemljišča. Le tako bomo -vzgojili sestoje, ki bodo odporni proti Škodljivim vplivom Sive in mrtve narave, torej tudi proti največjemu škodljivcu smreke, rdeili gnilobi. Z .nekritičnim in Sablonskim delom, torej tudi z nekritično in šablonsko uporabo Bumikovega sadilnika ali navadnega načina sajenja v jamicc drevesnih vrst z različnimi koreninskimi sistemi pa bomo to bolezen, ki zavzema pri nas ogromen obseg, le še bolj razširili. Literatura ! Sarauer: Handbuch der PHanienkrankheiten, 1. knjiga, 192), 5. C.Wagner; Die Grundlagen der räumlichen Ordnung im Walde, 1923, 3. D eng len Waldbau auf ökologischer Grundlage, 1930. VLOGA STEKLARN PRI IZKORIŠČANJU GOZDOV NA NEKDANJEM KRANJSKEM Dr Vlado ValenEiE (Ljubljana) Pred tehnično rcvoluciio, ki je uvedla stroje v industrijo in v promet, so bile gospodarskemu izkoriSEanju gozdov postavljene ozke meje. Uporaba lesa je bila omejena, prometna sredstva 5e niso dovoljevala prevoza na daija.vo, potrošnja glavnib proiivodo-v gozda, drv in gradbenega lesa, je bila vezana na ojegovo neposredno okolico. Le sprememba lesa v proizvode, manjše teie in obsega ler veŽje vrednosti je omogočala izkoriščanje tudi tistih odročnejUh predelov, kjer se les ni dal uporabiti na drug- način. Denarni donos gozdov je bil .nepomemben, 'kajti les je mnogokrat dajal manj kot paSa in lov."*^ Največji pomen so imeli gozdovi za rudarstvo, ki je v plavžih in fužinah trosilo velike količine oglja. Da bi zagotovili zadostno preskrbo z gorivom, so vladarji v prejšnjih stoletjih gozdove v bližini rudnikov in fužin pridrževali za potrebe rudarstva. Lastniki takih rezervatnih gozdov so smeli les in oglje prodajat! po določenih cenah le II rudnikom in fužinarjcm. Na Gorenjskem so bili razni gozdovi pridržani za potrebe železarstva, na Notranjskem pa za živosrebrni rudnik v Idriji. Ta. način pTe.skrbe rudarstva z gorivom je prenehal lele proti koncu XV1IL stoletja, ko -se je začelo v gospodarstvu uveljavljati načelo gospodarske svobode.- Kjer ni bilo mogoče gozda izkoriščati za les ali pa oglje, je gozd dajal pepeliko,* smolo, žir za prašiče, pašo za živino in pa tudi zemljo, ki so jo sprem inj ali v njive, travnike in pašnike, ali pa je ostal sploh neizkoriščen, Les se je dal le izjemoma spraviti v denar, kajti vsakdo, ki ga je potreboval, si ga je mogel preskrbeti iz svojega gozda ali pa iz skupnih in drugih gozdov. O trgovini z lesom V tej dobi skoraj ni bilo sledu.^ Le iz tistih naših gozdov, ki so ležali bliže morja, to je iz južnih obronkov Julijskih alp in iz proti Kvarnerju obrnjenega prcdhribovja Snežnika ali iz Goriške, ki jo z morjem veže vodna pot SoČe, moremo zasledovati vsaj že od XVL stoletja naprej izvoz lesa v laške dežele.* Do spremembe v gozdnem gospodarstvu pa je prišlo proti koncu XVIIL stoletja. Tedaj so si začela v gospodarskem življenju utirati pot liberalna načela in je prišlo v gospodarskem razvoju do večje živahnosti. Pokazala se je ta razgibanost v nastanku novih obrtnih in industrijskih panog in je imela svoj izvor tako v novih načelih gospodarske politike" kakor tudi v spremenjenih gospodarskih pogojih. Z raznimi ukrepi jc država pospeševala razvoj industrije, zlasti take, ki naj bi doprinaŠala k povečanju izvoza. V zvezi s tem je skrbela za izboljšanje prometnih sredstev; v XVIIL stoletje pade izgraditev ccst, ki so čez na.še ozemlje povezale obe severno-jadranski luki, Trst in Reko, z njihovim zaledjem. Z graditvijo cest pa se je mogel šele razširiti vozovni promet, medtem ko je prej prevladovalo tovorjcnje. Promet in trgovina na daljavo sta dobila .nove možnosti. * Pepelika je kalijev karbonat (KiCOs) in se uporablja pri proizvodnji kalijevega stekla, ki je posebno odporno proti vročini ter sluSi v posebne namene, slasti za laboratorije. V bukovem pepelu jc posebno dosti pcpelikc (ok. 12%), Uredništvo Tudi gospodarskemu izkoriSEanju gozdov so se odprla nova pota. Lastniki gozdov so si začeli prizadevati, da bi si zagotovili ali pa povečali donos iz do tedaj skoraj nedonosnih gozdov. Skrb za gozdove in za pravilno gospodarjenje z njimi je pokazala tudi državna zakonodaja. Marija Terezija je izdala nov gozdni red, ki je v duhu in po načelih tistega Časa urejal gozdno gospodarstvo. Namen je bil ohiraniti gozdove In njihov dono^/ Velik tlel gozdov na nekdanjem Kranjskem je bil v lasti fevdalnega plemstva. Njegovo prizadevanje za povečanje denarnega donosa iz gozdov jc bilo verjetno ena izmed poslcdlc raznih reform v korist kmeta, ki so poslabSale gospodarski položaj zemljiških gospodov, Terezijanski robotni patenti so maksimirali tlako, Jožef II, je odpravil nevoljništvo, davčne reforme so občutneje obremenile plemstvo. Za izgubljene koristi si je fevdalno plemstvo Iskalo druge vire denarnih dohodkov in jih naälo deloma v izboljäanju kmetijske pro-izvodnje, deloma pa tudi v industriji, ki je imela podlago v njihovih zemljiških posestvih. Potreba po boIjSem izkoriSčanju gozdov je pripeljala do ustanavljanja steklarn v tistih gozdnih predelih naäega ozemlja, kjer za les ni bito druge porabe. Tako se jc poleg železarstva tudi steklarstvo naslonilo na gozdove. Glede uporabljenih surovin je bilo steklarstvo bolj gibljivo kot Železarstvo, pri velikih količinah drv so tvorile količine surovin manjäi del, za raztopitcv stota stekla so potrebovale stare steklarske peči osemkratno količino drv.® Zato je razumljivo, da so se steklarne orientirale po kurivu. Postavljali so jih v sredo gozdov ali pa v njihovo neposredno bližino na takih mestih, da sc je transport drv mogel opravljati z raanjäimi težavami. Obratovale so te steklarne krajäo ali daljSo dobo, kakor so paČ dopuščale lesne zaloge v gozdu. Zlasti proti koncu XVIII. in v začetku XIX, stoletja jc nastalo v naših gozdnih predelih veČjc število steklarn, Pohorje jc bilo z njimi kar gosto posejano,'' V mejah nekdanje Kranjske jc bilo v istem času ustanovljenih in je več ali manj časa obratovalo pet steklarn, ki so uporabljale di^a kot gorivo. Proti koncu XVIII. stoletja je bila postavljena steklarna pri Sv. Jaiiezu pri Svibnera, na posestvu svihenskega gospostva, ki je bilo tedaj v lasti Zoisov. Zaselek na kraju, kjer je nekdaj stala steklarna in ima danes tri hiše, je ohranil naziv Glažuta, je pa del kraja Sv, }anez in leŽi ob vznožju hribovja Jatne, Drva so steklarjii dajali gozdovi na Jatni, ki so takrat verjetno zavzemali večji obseg kot dandanes in so bili skrčeni zaradi izseka-vanja za potrebe steklarskega obrata. Ni mi bilo mogoče točno ugotoviti, ne kdaj jc steklarna pri Sv, Janezu pričela obratovati lie kdaj je prenehala. Omenja jo Hacquet v svoji knjigi in pravi o njej, da zaradi pomainjkanja lesa ne bo vzdržala nad 12 let, omenjena je tudi v Breckerfeidovem seznamu krajev, zato je treba njen obstoj postaviti v zadnji dve desetletji XVIH, stoletja.® Ker manjkajo viri, nam ni znanega kaj veČ o njenem izkoriščanju tamkajšnjih gozdov. Na notranjskem Javorniku Obsežni gozdovi na notranjskem Javorniku so omogočili ustanovitev dveh steklarn, ki sta z daljSirr) presledkom ena za drugo obratovali v bližini Cerknice. Prva steklarna v javorniškem gozdu je naitaia 1. 1774. Njen lastnik jc bil Jakob Balletti, tržaSki trgovcc in tovirnar, ki je 12. septembra 1774 sklenil z grofom Gvidonom Kobcnzlom kot varuhoin mladoletnega lastnika Hasberga, grofa Ludvika Kobenzla, pogodbo za postavitev stekUme,® S to pogodbo sta lastnik gozda in podjetnik najbrž določila tudi pogoje za sekanje lesa io dobavo drv. Pogodba se ni ohranila, vsaj v meni dftstopnih arhivih je nisem našel, zato ostane njena vsebina neznana. Ker je s-teklarna troSila velike množine drv, so se podlozniki hasbcrSkcga gospostva, ki so imeli v tem gozdu pravico do lesa za lastno porabo, pritožili zoper izdajo tovarniSkega dovoljenja. Verjetno so se bali, da bi bili v svojih pravicah prikrajSani, Če bi v go^du začelo primanjkovati lesa zaradi sekanja za potrebe steklarne. Pritožba podložnikov pa je bila z dvorno udJočbo zavrnjena.""^ Prva cerkniška steklarna je prenehala z obratovanjem 1. 1793, iz tega leta so namrreČ zadnja poročila, Kaj je bil razlog prenehanja, nam arhivski podatki ne povejo. Ni pa izključeno, da je poleg finančnih težav, v katere je zabredla, bilo tudi pomanjkanje drv v njeni okolici vzrok za prenehanje. To bi mogli sklepati po pritožbali podložnikov, ki so bili upravičeni do lesa v javorniSkih gozdovih. Drugo steklarno v javorniSkem gondii, ki je stala v katastrski obi!ini Otok, nekoliko južneje od prve, je ustanovil Sigismund pl. Pagliaruzri.^^ V proänji za tovarniSko dovoljenje sta grof Mihael Coronini-Cronberg, lastnik Hasberga, in pl. Pagliaruzzi navajala, da bo steklarna dobivala drva iz gozdne površine v izmeri 290 oralov, kar bo pri letni porabi 1000 seJnje^-drv po štiri mižjeavstnjske čevlje zadostovalo za 20 let. Prosilca sta bila tudi mnenja, da za izdajo tovarniškega dovoljenja ni treba zaslišati občin gozdnih upravičencev, ker je bila njihova pritožba 1. 1792, ko so se pritoževali zoper preveliko porabo lesa pii nekdanji steklarni, z dvorno odločbo za-vrnejna. Tedaj je bilo ugotovljeno, da lastnina hasberškega gospostva na gozdovih ni sporna in tudi ne gozdne pravice upravičencev, ki jim ostanejo vkljub steklarni. Gubernij, ki je reäeval prošnjo, je posvetil veliko pozornost vprašanju preskrbe z drvnii in pa izgledom za uspeSno obratovanje. Zanimala ga je, zakaj prva steklarna ni uspevala. Bil je mnenja, da predvidena površina 290 oralov gozda ne bo zadostovala 20 let, ampak kvečjemu 12 let. Od predvidene količine drv je namreč treba odSteti eno petinn mladega lesa, ki ga bo uniČiio pri sekanju padajoče drevjcj ena petina poldoiaslega drevja pa bo potrebovala še 55 let, da bo sposobna za sečnjo in bo tudi poškodovana po padajočem drevju. Tako je treba od predvidene površine odšteti 116 oralov ter jih za potrebe steklarne ostane le Še 174, ki bi dali po izkušnji 70 seznjev na oral, to je skupaj 12.180 seznjev. Zato je gubernij zahteval izjavo hasberškega go.spostva, da je pripravljeno odstopiti še del svojega gozda za dopolnitev potrebe, to pa brez škode za gozdne pravice prizadetih občin. Naročil je, naj bi posebna komisija okrožnega glavarstva, pri kateri naj sodelujejo tudi izveden gozdarski strokovnjak;, zastopnik višjega rudarskega urada in pooblaščenec občin-upravlčenk, preizkusila predloženo tabelo o stanju tesne zaloge v gozdu in zasliSala občine gozdnih upravičencev." Komisija je ugotovila, da nad 12.000 oralov gozda hasberškega gospostva zadostna krije potrebe steklarne za dobo 20 let brez škode za lesno zalogo, lega v ta namen določenega gozda pa ne dopušča drugačne uporabe lesa. Gozdni upravii^ciici niso ugovarjali, pristali so, cJa razen javora, bre-stovine in stavbnega lesa, Če ga ne bodo dobili drugje, ne bodo sekali v gozdnem predela, določenem za steklarno; po dvajsetih letih pa zopet pridobijo vse pravice. Tovarniški podjetnik se je zavezal, da razen stavbnega lesa za postavitev steklarne ne bo uporabljal za njeno obratovanje drugega kot bukov les in da se bo pri sekanju držal dolotenili mej. Gozdriini upravičencem jc bila na njihovo zahtevo priznana tudi pravica svobodne in neovirane uporabe poti, ki jo bi steklarna izboljšala za dovoz drv, pod pogojem, da to ne prejudicira lastninski -pravici gospostva, UpoStevajof ugotovitve komisije in potem, ko je dobil pristanek dvome komore, je gubernij 17. novembra 1815 izdal dovoljenje za steklarno.^^ Sigismund pl. Pagliaruzzi je z lastnikom javomiskih gozdov, grofom Mihaelom Coroninijcm, sklenil 29. avgusta 1815 pogodbo, ki je urejevala pogoje za postavitev steklarne in preskrbe s potrebnim lesom. Podjetnik je dobil po pogodbi pravico, da zgradi steklarno na kraju, ki se je imenoval vrh Staje (Verch Stajach?) ali Kobilji dol. Lastnik gozda je moral za potrebe steklarne odkazati iz v ta namen doloäenega gozdnega dela 1200 sežnjev bukovega lesa v deblih ali večjih hlodih. Meja tega gozdnega predela je potekala od hriba Suhi vrh po hrbtu na vrh Kozjek, od tu na Urbanov vrh {?), PodkluEnik (?) in na vrh Cele gore ter v ravni črti na kraj, kjer oaj bo postavljena steklarna m se imenuje vrh Staje, do s posebnim znamenjem zaznamovane hoje, od tu pa je šla črta nazaj na Suhi vrh. Pogodba je bila sklenjena za 20 let; čc bt v navedenem gozdnem predelu zmanjkalo lesa, bi ga podjetnik dobival iz sosednih predelov na Suhem vrhu, Kozjeku in ts. doline Skarsovec{?), Cena za 5-feveljska drva je bila določena na 40 krajcarjev za seženj. Podjetnik je obljubil, da bo od gozdnega lastnika prednostno kupoval pepcliko, ki jo bo proizvajal. 2a vsako brez nakazila posekano drevo je bila določena kazen 10 gold., Ee pa bi bil bukov les odpeljan v steklarno, preden bi ga graščinski gozdar izmeril, bi moral tovarnar plačati 50 gold. Odgovoren je hil tudi za morebitno požarno ikodo. Občinam gozdnih upravičencev bo podjetnik dovolil jemati odkazani javor in stavbni les.^" Pagliaruzzijeva steklarna je pričela obratovati 1. 1816. Ker je bilo dovoljenje za obratovanje izdano za 20 let, je torej 1. I83G poteklo. Vkljub temu jc äteklaraa obratovala Se naprej, 1. 1841 je za krajSi čas z obratovanjem prenehala. Tedaj je postojnsko okrožno glavarstvo ugotovilo, da jc koncesija že uga.snila in je zahtevalo od hasberškega gospostva pojasmla; zanimalo ga je zlasti, odkod krije steklarna potrebo po kurivo. Uprava gospostva je odgovorila, da je za sečnjo zrelega bukovega lesa Se dovolj. Okrožno glavarstvo je o tem poročalo guberniju, ki jc naročil, naj zasliši občine gozdnih upravičencev, čc nimajo kakSnih pomislekov zoper nadaljnje Izkoriščanje gozdov za potrebe steklarne.''^ Okrožno glavarstvo je zaslišalo priiadete občine in je potem poročalo gubcrniju, da občine Cerknica, Dolenje jezero in Dolenja vas ugovarjajo obnovitvi tovarniškega dovoljenja, ker ogroža steklarna njihove gozdne pravice. Porabila je več lesa, kot pa je dovoljevalo komisijsko ugotovljeno stanje lesne zaloge, kar je imelo -la. posledico, da je javomiški gozd do golega posekan, V maju 1844 jt hasberško gospostvo izjavilo, da bo steklarna prenehala z obratovanjem verjetno v desetih mcsecih, ko bo porabljena zaloga drv, ki je znašala tedaj Še 1000 sežijjev, nove sečnje v ^ozdu .pa ne bo veS dovoljevalo. Pod temi pogoji je gubernij jjadaljnje obratovanje dovolil, pripomnil pa je, da bo morala steklarna, če bo hotela Se naprej obratovati, zaprositi za redno obnovitev tovarniške koncesije. Razprava o nadaljevanju dela je dala prizadetim občinam upravičencev povod za pritožbe zaradi devastacij, ki jih v gozdu povzroča obrat steklarne. Meseca julija 1844 se je bavil gubernij s pritožbami vasi Cerknica, Dolenje jezero in Dolenja vas zaradi pusto^enja gozdov, -avgusta je prejel proSnjo teh vasi, naj se obratovanje steklarne ustavi, dcccinbra je zopet poročala postojnska kresija o pritožbah zaradi devastacij v goadu. Medtem sta brata Peter in Jožef Pagliaruzz! prosila za podaljšanje tovarniške konccsijc." Lastnik gozda se ni več strinjal i nadaljevanjem obratovanja steklarne. Iz poročila postojnskega okrožnega glavai"stva od 23, novembra 1844 sc vidi, da lastniki tovarne svojih obveznosti do gospostva niso v redu izpolnjevali, zaostali so z znatnim zneskom kupnine za drva. Tudi ni imel Hasberg več interesa, da bi se sekat les za steklarno, katera naj bi v aprilu 1845 prenehala, Gubernij je nato z odločbo 20. marca 1845 prošnjo bratov Paglia-TMzzi podaljšanje tovarniškega dovoljenja zavrnil, ker se ni videlo, kako naj bi steklarna krila svojo potrebo po lesu." Gozdni upravičenci se z napovedjo o bližnjem prenehanju steklai-skega obrata niso hoteli zadovoljiti. Trdili so, da se v gozdu še vedno seka za steklarno, zahtevali so, naj se postavi komisija za ugotovitev povzročene Škode. Gubernij jc njihovo zahtevo zavrnil, ravno tako je bil odbit dvorni rekurz, ki so ga vložile ožine gozdnih upravičencev. Vkljub temu so pod-ložniki nadaljevali boj za svoje gozdne pravice, Gubernij je decembra 1845 prejel novo pritožbo zaradi pustošenja v javorniŠkih gozdovih. Upravičencem itz Cerknice, Dolenjega jezera in Dolenje vasi so se pridružili Še upravičenci iz Zeis, Rakeka, Unca, Nove va.si, Slivic, Ivanjega sela, Laz in Jako-bovice. Postojnska kresija je priporočala hitro rešitev, kajti podloŽniki so začeli v zavesti, da pripadajo gozdovi njim, sekati drevje in pustošiti gozdove, Pri tem je trpelo stanje gozda, lastninske in posestne razmere so bile omajane, pretilo je popolno uničenje graščinskih gozdov. Razpravo o tem sporu bi bilo treba po mnenju kresije pred politiSnimi oblastmi zakljuSiti, da bodo upravičenci, ki to želijo, mogli svoje zahteve uveljaviti pred sodiščem in tako končati obstoječe razprtije in zmešnjave, V odgovoru od C, februarja 1846 se je gubernij skliceval na svojo odločbo in na odloibo dvorne pisarne, ki jc odbila zahtevo .po postavitvi komisije za ugotovitev gozdnega stanja in morebitne škode.^® V prvih mesecih L 1845 je najbrž cerkniška steklarna prenehala 'z obratovanjem. Kakor se vidi iz razprav o podaljšanju tovarniškega dovoljenja, so konec steklarne zoper voljo tovarnarja pospešili gozdni upravičenci s svojimi pritožbami. Pod Gorjanci Na lesu bogati gozdovi na Gorjancih so privabili Janeza Riickia, da je 1. 1837 u.'Jtanovil steklarno v Dolžu pri Stopičah, Sklenil je z gospostvom RuperČ vrh, ki jc pripadalo tedaj mladoletnemu baronu Amandu Scliweigerju, pogodbo za popolno izsekanjc lesa v gozdnih predelih Polom, Grebene in Srednji veh in za postavitev steklarne na graščinskem svetu. Menil je, da je lesna zaloga v gozdovih gospostva Ruperč vrh tako bogata, da ne bo zadostovala za steklarno le 30 do 50 let, airpak celo 80 do 100 let. Ko je novomežko okrožno glavarstvo obravnavalo prošnjo za tovarniško dovoljenje, je zaslišalo tu-di gozdne upravičenec, podložnike gospostva v Ruperč vrhu. 2upani vasi Brezovica, Orehek, Zajč vrh, Hrib in Sela so izjavili, da od svojih pravic v gozdnih predelih Poloni, Grebene in Srednji vrh ne morejo odstopiti, čeprav v teh predelih niso dobivali lesa za kurjavo, ampak le stavbni les, vas DolŽ pa ni ugovarjala. Omenjeni gozdni predeli so merili okrog 800 oralov, imeli so le zrel in prezrel les, sposobni so bili torej za takojSnje izkoriščanje; po sodbi gozdarskega strokovnjaka bi dali letno 68ä nižjeavstrijskih seznjev drv. Na te tri predele je mejil tetrti, ki je meril 502 orala iz katerega so upraviženci prejemali les, a je imel malo za sečnjo sposobnega drevja. Ce ta predel nc bi zadoščal za kritje potreb upravičencev, bi se prirnanjkljaj kril iz gozdnega predela na Gorjancih, ki je meril 1200 oralov. Po prepričanju novomeške kresijc pomisleki gozdnih upravičencev niso blii utemeljeni, kajti njihove potrebe so bile z graščinskimi gozdovi veČ kot zadostno krite. V predelih, kjer naj bi sekali drva za steklarno, podložniki do tedaj niso dobivali leia, ker g^a je bilo dovolj na uporabo v bolj priročnih legah. Gubernij je menil, da sicer povrSne ugotovitve novomeSke kresije ne vzbujajo prepričanja, da bi ugovori goz/dnih upravičencev bili neutemeljeni, ne sledi pa z njih, dii bi bile občine v svojih pravicah prizadete. Te pravice ne smejo biti okrnjene, v primeru spora ostane odprta redna patentalna ali sodna pot. Ko je bilo vprašanje preskrbe steklarne z drvmi temeljito prereSetano, je gubernij 23. decembra 1857 podelil Rücklu dovoljenje za steklarno." Po pogodbi, sklenjeni z varuhi nedoletnega barona Schvveigerja, so bili Rücklu prepuščeni za sečnjo do golega predeli Polom, Grebene in Srednji vrh. Letno je moral posekati najmanj 600 kubičnih seznjev lesa, upravičen pa je bil posekati tudi več, ako plača pogojeno ceno, ki je znašala 50 krajcarjev za kubični selenj. Trajanje pogodbe je bilo odvisno od množine lesa; Riickel je cenil, da bo zadostovala za 30 do 50 let. za krajšo dobo se mu postavitev steklarne ne bi izplačala. Za sečnjo je bil gozd razdeljen na sečišča, vsako leto bi se smela izseJcati poseka, ki bi bila na vrsti, če pa ne bi zadostovala, bi smel Riickel sekati v naslednjem sečiSču. Za pogozditev je moral skrbeti lastnik gozda. Na posekanem zemljišču je bilo Rücklu in njegovim delavcem dovoljeno eno leto sejati Sito ali pa druge pridelke, potem bi se zemljišče pogozdilo. Gospostvo se je odpovedalo pravici, da bi samo sekalo les, ali pa oddajalo sekanje drugim. Ce bo v gozdu pomladka, da bo les zopet goden za sekanje in se pogodba ne bo odpovedala, bo veljala za ponovno sečnjo.®" Tovarnair Riickel je zašel v finančne težave in je ?vojo steklarno prodal. Kupec Jožef AH t je sklenil 1. 1843 z lastnikom gozda novo pogodbo, ki se je v nekaterih točkah od prejšnje razlikovala. Njena veljavnost je bila določena na 50 let, .prenehala pa bi prej, Če bi zmanjkalo lesa; Če bo dovolj lesa in se veljavnost pogodbe pred potekom 50 let ne odpove, bo podaljšana. Dogovorjeno je bilo tudi, da v poseki, k! jo bo tovarnar izsekaval, istega leta ne bo dovoljeno žganje pcpelike."» Zdi se, da tudi Arlt ni imel s stcr- klarno boIjSih uspehov kol prvi tovarnar. Steklarnaj ki Je 1. 1847 prenehala z obratovanjem, je bila prodana na dražbi in je konžno priSIa v last barona Amanda Schweigerja, lastnika Ruperč vrha. Ta pa je Ruperč vrh in druga svoja posestva ter steklarno prodal 1. 1850 Juliju pl. Valmaginiju. Novi lastnik je dal i. 1852 steklarao v zakup Karlu Slanini in Janezu Mitteidor-ferju, ki sta z njim napravila novo pogodbo za sokanje lesa v gozdovih r-uperčvrškega posestva. Po pogodbi bi za'kupnika v zakupni dobi, ki je bila dotoSena na 50 let, posekala 50.000 seznjev dunajske mere zdravega bukovega lesa. Vsako leto bi se smelo praviloma po'sefeati 1000 sežnjev, sečni načrt je bil toČno določen. Cena za dunajski seženj drv v dolžini petih Eev-Ijev je znaSala 2 gold. 30 kr. Zakupnika 5ta se morala zavezati, da bosta za embalažo stekla pogrebno slarao in les kakor tudi slamo in žito za druge potrebe kupovala pri upravah Valmaginijevih poscstcv.^^ Ni mogoče ugotoviti, aH je ste&larna v DoHu po 1. 1847, ko je Arlt prenehal -z obratovanjem, sploh Se obratovala; obstajala je sicer do 1. 1S55, vendar nekaj let prej gotovo ni več delala.^^ V kočevskih gozdovih Pred odvezo gozdnih in pašnih služnosti so gozdovi kočevskega gospostva, ki je pripadalo knezom Aiierspergom, obsegali 26.958.8 ha. Dokler ni .itekla železnica iz Ljubljane v Trst, ni bilo možnosti za prodajo lesa iz teh gozdov, ki so jih izkoriščali v glavnem za pepellko, kresilno gobo in tov. Da bi svoje gozdove bolje izkoristil in si zvišal njihov donos, jc tedanji Ustnik 1. 1790 postavil železarno v Dvoru pri Žužemberku, 1. 1840 pa je knez Karel Auersperg postavil steklarno v občini Draga, ki jc ob njej nastalemu naselju dala ime Glažuta. Staklarna je obratovala do J. 1855, ko je bila zaradi neuspešnega poslovanja opulčena. Za steklarno je bilo izsekanih okrog 350 ha gozda, ta povrSina je bila potem zasajena s smrekami. Steklarna v GlaŽuti je kot topilno sredstvo uporabljala papeliko, ki so jo žgali lastni pepclarji.^^ ObSirni gozdovi, ki so bili le Welno izkoriščani, so nagnili lastnika, da je sklenil postaviti Se drugo steklarno, L. 1847 je knez Auersperg prosil gubernij, da mu podeli tovarniško dovoljenje za steklarno na ozemlju kata-stralne občine Koče v fridrihštajnskih gozdovih (Stojaia), ki so obsegali 7000 oralov in sp bili Se neizkoriSČeni. Na okrajnem komisariatu v Ribnici jc bila razprava, ki naj bi ugotovila obratne in prodajne lazmere, stanje gozdne zaloge ter morebitne ugovore gozdnih upravičencev. Zastopniki kneza Auersperga so na razpravi naglaSali, da meri gozdni predel, v katerem bi steklarna stala, 3795 oralov ter je poln biikovega lesa, ki ga zaradi pomanjkan}a potov ni mogoče izkoriščati; bukovina zatira iglasto drevje in neizkoriščen les gnije v gozdu. Lesa za kurjavo v tem predelu niso pridobivali, iz gozda so prenalali na hrbtu kvečjemu skodle. Postavitev steklarne bi omogočila redne sečnje in pomladitev gozda, bukovi gozdovi, ki so brez koristi, bi se spremenili v gozdove z iglastim drevjem, poseke bi se umetno ^sejale ali zasadile. Tako bi sc iglasti gozdovi obnovili, kot so se obnovili okrog Glažute, kaT bo pri pomanjkanju lesa iglastega drevja le koristno. Ostali deli fridrihštajnskega gozda v izmeri 2282 oralov pa zadoščajo za kritje potreb po kurivu. 2upaoa iz GrČatic in Grčarskih Raven sta izjavila, da postavitvi steklarne sicer ne ugovarjata, pridržijo pa si upravičenci vse gozdne služnostne pj-avice v frldrihštajnskih in gotenišklh gozdovih. Strokovnjaki naj bi presodili, ali jc obratovanje steklarne možno, ne da bi bile prizadete in oškodovane služnostne pravice. Zastopnik občine Koče pa je ugovarjal, ceS da so pravice upravičencev prizadete, ker jim gospostvo ne bi moglo odkazovati lesa iz gozdov v enaki legi. Občina Srednja vas in soseska Koflerji «ta poslali kresiji v Novem mestu pismene ugovore. Strokovnjaka, ki sta bila pri razpravi zaslišana, -sta izpodbijala ugovoxe občine Koče, čeS da bo za potrebe podloznikov Mtalo še dovolj g^ozdne površine, ki po obratovanju steklarne nc bo prizadeta. Po potrebi se jim bi les lahko dodelil iz drugih predelov, razen tega je na graščinskih pašnikih v občini mnogo mla-dcga iglastega drevja, ki bo postalo v nekaj letih uporabno. Če se nekoliko šČiti in se ne obsekujejo veje ter tako popolnoma ne uniči. Ker so oblasti imele pomisleke v neprUtianost obeh za.sliäanih strokovnjakov, bila sta namreč v službenem razmerju do kneza Auersperga, so preskrbele Še nmcnje katastrskega ccnitvenega inšpektorja o stanju kočevskih gozdov. Iz tega se vidi, da so merili gozdovi kočevskega gospostva 41.20! oralov, da pa so bili zaradi do tedaj navadne prebiralne sečnje v zelo devastiranem stanju. Predeli blizu naseljenih krajev so bili razredčeni zaradi rovtov in pase živine 'ter brez debelejšega lesa, bolj oddddjeni in teze dostopni pa so -bili polni prestarega in prezrelcga drevja, ker so tam sekali les le za skodle in le malo stavbnega lesa. V gozdovih so .se poznale posledice šarjenja pepelarjev. V vseh kočevskih gozdovih je bilo komaj 500 oralov urejenih mladih nasadov. Donos gozda je bil lelo niaek, pri smrekah je znašal 1.25 sežnja na oral. V celem gozdu je znašal donos 41.303 sežnje, £ katerimi je bilo treba kriti potrebo po kurivu za 3591 kmečkih hiŠ. Pri povprečni potrošnji osmih seznjev na hi^o je znaSala ta potreba 28.728 seznjev, za stavbne in podobne namene uporabnega lesa porabili okrog 12.000 seSnjev, Les teh gozdov je uporabljala tudi srteklarna v Glažuti, iz go^zdov na Rogu zeLezarna na Dvoru, nekaj lesa je šlo skozi loško dolijio v Trst. Rezultat takega gospodarjenja z gozdom jc bil primanjkljaj, ki je bil nekoliko manjši, ker so se podložniki deloma oskrbovali z lesom s pašnikov. Potrebna je bila pomladitev gozdov, zato bi se z njimi moralo načrtno gospodariti, Steklarno bi mogli dovoliti le za 10 do 15 let, 1000 oralov bi moralo ostati v fridrihŠtajaskih gozdovih kot rezerva za stavbni les občin Koče, GrČarice, Stara cerkev, Željne, Mala gora. Črni potok in Novi lazi. Zaradi izkrčcvanja je bila verjetno površina gozda manjša, donos pa nižji. Preden se je gubernlj odloČil, je vprašal še kameralno prokuraturo, koliko bi bilo treba upoštevati ug^ovore podloznikov. Karaeralna prokuratura ni imela pomislekov zoper steklarno, ker je bilo v goKdu dovolj dozorelega in starega lesa, svetovala pa je, naj se konccsija i-zda za omejeno dobo in pod pogojem, da bo gozdni lastnik uvedel redno gozdno gospodarstvo. Bojazen, da bi mogli biti v bodočnosti služnostni upravičenci osiodovani zaradi obratovanja steklarne, ne more biti razlog, da bi se svoboda lastnine brez potrebe utesnjevala. Ko je imel g^bernij zbrane vse te ugotovitve, je izdal 10. junija 1S48 dovoljenje za postavitev steklarne ^za dobo 20 let ipod pogojem, da se upoštevajo navodila katastrskega inšpektorata za varstvo služnostnih pravic." Navzlic vsem dolgotrajnim razpravam in pripravam ni prišlo do obratovanja steklarne v fridrihštajnskem gozdu, o pripr3.vah za steklarno v Špitaliču V Spitalicu je nameraval posta, vi ti steklarno Janei Friedrich, k! jc skupaj z Janezom Rücklom, lastnikom steklarne v Dolžu, imel steklarno v OjsLnci pri Vranskem; tej steklarni je zmanjkalo kuriva, zato jo je hote! preložiti. Friedrich je 16. jutrija ISlO sklenil z barofiom Alojzijem Apfal-trernom pogodbo za fridescfcletno izkoriŠča-nje g^ozdov SpitaliSkc graSčine, V prožnji za tovarniSko dovoljenje je navajal, da bo steklarna dala moSnos; uporabe lesa, ki sicer nci^korišfcen prepada v gozdovih, prebivalci Špitaliča in okolice pa bodo Jobili moänost zaslužka."^ Ljubljansko okrožno glavarstvo je proSnjo ods-topllo guberniju s pripombo, da gozdove bremenijo služnosti ter da bi bilo treba uvesti predpisane poizvedbe. Na zahtevo gubemija je okrožno glavarstvo preskrbelo poleg drugih tudi podatke o stanju gozdov, ki naj bi služili steklarni za preskrbo goriva. Zaslišani gozdarski strokovnjak je bil mnenjai .da bo steklarni namenjeni predel gozda dajal letno 2750 sežnjev drv po 30 palcev. Ta predel je bil že neizkoriščen, le malo podloŽni-kov je imelo v njem pravice do lesa. Guberniju la pojasnila niso zadostovala, hotel je natančno vedeti, kakŠnc služnostne 'pravice bremenijo gozd iti ali dopuščajo njegovo izkoriščanje za steklarno. V svojih ptir>ovalh navodilih okrožnemu glavarstvu ga je opozarjal na splosne predpise, ki omejujejo steklarske in vse obrti, ki uporabljajo les, na kraje, kjer je dovolj lesa in se ne more uporabljati v druge namene. Te omejitve pa se ne smejo tolmačiti pjeozko, dovolj je. Če se dokaže obilica lesa in da steklarna ne bo prizadela koristi prebivalstva in že obstoječih obrti, ali pa da bodo njene koristi odtehtale morebitno Škodo.Okrožno glavarstvo je hotelo, da posehira komisija ugotovi stanje go^da in obseg služnosti, temu pa se je zoperstavljalo gospostvo na Križu in v Mekinjah, ki je bilo v istih rokah kot posestvo Spitalič. Kriäko gospostvo je trdilo, da ugotovitvena komisija ne more preprečiti izvršitve pogodbe, sklenjene s Frie-drichom, vzbudila pa bi pozornost ter pomenila omejitev graščinske lastnine in njenega ugleda, ki ji je potreben kot vsakemu Lastniku. Odročni deli gozdov so že tako izpostavljeni pustošenju, ter jih je težko nadzorovati, tudi v sosednih kamniških in tubijnskih gozdovih gospodarijo podložniki, kakor jih je volja. Žgejo oglje, pepelarijo, pasejo ovce, v celih predelih je iztrebljen gozd. Ugotovitvena lokalna komisija bi morala vzbuditi pri pod-ložnikih domišljavo, da graščini ne pripada več popolna lastnina in dosedanje prosto raz:polaganje z gozdovi, ampak le toliko, kolikor dovolijo gozdni upravičenci. Steklarna bi dobivala drva za kurjavo iz gozda Sipek in k temu pripadajočih gozdnih predelov, nato pa iz sosednega gozda Peteršivec, V prvih desetih letih bi prejemala po 1000 sežnjev drv po 5 Čevljev, v poznejših letih pa se bi ta količina omejila na 600 sežnjev. Ta gozdni predel je bil po trditvi ikriŠkega go,?podstva le slabo izkoriSčen, pogodba s Fricdrichom bi omogočila uvesti v gozdu korisnejSe gospodarjenje po posekih, ker bi moral tovarnar jemati drva v vseh, torej tudi v teže dostopnejših delih. Ker se je vas Jastroble pritožila, da ji graščina že brani jemati les iz gozda Sipek, ki je bil določen za steklarno, je gubernij lahteval mnenje kameralne prokurabure. Ta je izjavila, da možnost kršitve služnostnih pravic ne daje pravice omejevati lastnika pri razpolaganju z njegovo lastnino. Zato ni mogoče odkloniti izdaje tovarniškega dovoljenja iz razloga, ker imajo podJožniki služnostne pravice v goidu. Gubernij jc kotiSno izdal dovoljenje la postavitev .steklarne v Špttaliču, prosilec pa steklarne ni postavil, dasi se je več kot eno leto prizadeval, da je to dovoljenje dotil.^^ O pogojih za obratovanje in o pomenu kranjskih steklarn Pri ustanavljanju novih steklarn je bila preskrba % drvmi najvaJnejSe vprašanje. Oblasti so iadajale dovoljenja le, ie sp priäle do prepričanja, da je ta preskrba zagotovljena. Ker so steklarne troSilc mnogo lesa, je bilo nj'dhovo ustanavljanje omejeno k raznimi predpisi, tončno je bilo to vpraia-nje urejeno z gozdnim patentom od 1. julija 1813. Izdajanje novih dovoljenj za steklarne je bilo dopustno le v krajih, kjer,ni bilo bojazni zz pomanjkanje Jesa, pri uporabi premoga ali Šote je vsaka omejitev odpadla.'* Steklarne na nekdanjem Kranjskem so se ustanavljale v skladu s to politiko v tistih krajih, kjer gozdovi niso bili dovolj izkoriščeni. Nisem poklican, da bi jaapravljal o vplivu steklarn na gozdno gospodarstvo v tistih predelih, kjer so obratovale. Gotovo pa je, da so pustile v gozdovih svoje sledove, k! so se poznali desetletja in se mogoče poznajo Še danes. Kočevske gozdove so z izsckavanjem »brezko.ristnega« bukovcg^a lesa načrtno spreminjali v gozdove iglastega drevja, Jti .so obetali večje koristi.^" Lastnik steklarne v Cerknici je smel sekati le bukov les, ne pa iglastega drevja, rezultat je tudi btl, da sc je širila hoja na račun bukve. Na splošno ne moremo trditi, da je bilo izkoriščanje goidov po steklarnah pretirano in Škodljivo. Pritožb gozdnih upravičencev v javorniškcm gozdu o devastadjah, ki da jih je 'povzročala steklarna z izsekavanjera, ne smemo vzeti kot stoodstoten dokaz. Saj smo na drugi strani slišali Še več o*' devastacijah, ki so jih povzročali gozdni upravičend. Fevdalno plemstvo kot lastnik gozdov je imelo interes, da se vrednost in donos gozdov ohrani, zato so skrbeli za obnavljanje lesnih zalog. Tako skrb za pogozditev posekanih gozdnih površin dokazuje pogodba, ki jo je sklenil lastnik ruperčvrSkega gospostva s tova;rnarjem v Dolzu. V vseh primerih, ko je ohranjeno arhivalno gradivo, se vidi, da .se je pri razpravah o dovoljevamju steklarn obširno obravnavalo vprašanje gozdnih služnosti. Skoraj vedno so groadni upravičenci ustanovitvi steklarn' nasprotovali. Četudi so oblasti vkljub temu nasprotovanju steklarne dovoljevale, je treba priznati, da so včasih le upoštevale služnostne pravice podlol-nikov. Fevdalno plemstvo pa ni moglo prosto razpolagati z gozdovi, ki so bili obremenjeni s služnostmi. Vse tri kranjske steklarne, ki so istočasno obratovale in so uporabljale drva kot kurivo, so prenehale z obratovanjem nekako pred 100 leti. Tedaj so se na našem ozemlju zafele močneje čutiti posledice industrijske revolucije in z njo združenega gospodarskega razvoja. L. 1852 je žarela v Travnika pri Loškem potoku obratovati prva parna žaga na slovenskem ozemlju.®" Z lesom so jo zalagali Auerspergovi gozdovi. 2cleznica, ki je povezala 1. 18,57 Ljub-lajno s Trstom, je Šele rfdprla našemu lesu pot na širši trg. Izboljšale so se možnosti za vnovčevanje lesa, njegova vrednost in cena je naraščala, s tem pa itudj denarni donos gozdov. Pri spremenjenih razmerah je postalo izkoriščanje gozdov za potrebe steklarn manj donosno, zato je moralo prenehati. 11 Viri ^ Joseph Wessely, Die östErrekbischeti Alpenläcder und ihre Fötste. 1. Theil. Dunaj^ 1855, atr. 474. ■ - Anton Globočnik, Das 1. f. Wald-Eeservatrccht in Krain in seiner historischen Entwicklung Verhaodlung-en und MitihcÜungen der juristischen Gesellschaft in Laibach. 1, Band. Jahr^anj^ 1861 und JS62. Ljubljana 1S63, str. 317-^56. L. Dimitz, Das Wald- und Jagdwesen unter den Habsburg^ero mit besonderer Rück-sic^ht auf Krain. Miitheilungen des krainisch-küstenländtschen Forstvereines in Laibach, VIII. Heft. 1S84, str, 6. _ V/essely, n. o. m., 3tr 463. ^ Wessely, n. o. m., str, 460 sl, ^ A. Miilincr, Das Waldwesen in Krain, Separatabdruck aus der Zeitschrift -Argo«, VHl. u. IX, Jhrg. Ljubljana J902, str. 127 sl. Dimiti, n. o. tn., .str. 19 sl. ® Clanck »Glasu v Brockhaus, Konversations-Lexikon. 14. Auflage. VIII. Band. 1893, Str. 40. T Carl Hiltl, Pas BachergEbirge. Klagenfurt 1893, str. 157 sl. — Ing, Drago Korent. Pohorske glažnte in njihov vpliv na gozdove. Gozdarski vestnik, X/1952, {j str. 242 sl. ^ Hacquet, Oryctographia Carmoliea. Dritter Theil. Leipzig I7S4, str. 179. — 'It ODAS (Osrednji državni arhiv Slovenije), Brcckcrfeldovo gradivo la topografijo Kranjske. " ODAS, grubernijski arhiv IS15, akt, st. 4164, ODAS, gub. arhjv 1S15, akt. št. 4164. ODAS, Katastrska mapa in zapisniki obJine Otok. X. i^ä ODAS, gub. arhiv 1815, akta št. 4164, 5827. " ODAS, ffUb. arhiv. 1815, akti St. 5827, 9321, 12.195. ODAS, Deželna deska, 4, modri kvatern sub, litt. S 19. ODAS, gub. arhiv 1841/42, fasc. 31, ref, 43, ODAS, gub. arhiv lS-t3/'14, fasc, 32, ref. 265. " ODAS, gub. arhiv 1845/46, fasc. 32, ref, 39. iS ODAS, gub. arhiv 1845/46, fasc, 32, ref. 39. ODAS, gub. arhiv 1837/38, fasc. 32, ref. 207, ao ODAS, Deželna deska, Instrumentenbucb N. II. fo. ■134—437. ODAS, Deželna deska. Instrumcntcnbuch N. IX, fo. 92—93. ODAS, Namestniski arhiv, fasc, 21—2 {1852}. ^^ Poročili trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani za. 1. 1S52 in 1870, str. 88 sl. Die sccKste ordentliche JahrEsversamintung des krainisch-küstenländischen Forstvereines in Gottschee. Poročili Jožeta Obercignerja in Eriiesta Fabcrja. Mitlbei-lungcn des kralnisch-küstenländischen Forstvereines in Laibaeh, H. VIII. 1884, str. 64 sl, — ODAS. gub. arhi.v IS47/48, fasc. 32, ref. 252. ODAS, gub. arhiv 1Š47/48, fasc. 32, ref. 252. ODAS, gub. arbiv. 1841/42, fasc. 31, ref 8. i!« ODAS. gub. arhiv 1839/40, fasc. 31, ref. 53. " ODAS, gub. arhiv I84W42, fasc. 31, ref. S. , ^^ Dr. Ivan Slokar, Die GEscbichte der Östcrreichischcn Industrie und ihrer iL Förderung unter Kaiser Franz L Dunaj 1914, str. 513 sl. ODAS, gub. arhiv 1S47/4S, fasc. 32, ref. 252. — Porofilo Ernesla Faberja. ft. o. m., str, 73. ^i® PoroEilo Ernesta Fabcrja, n. o. m., str. 73. SODOBNA VPRAŠANJA M02NOSTI ZA PRIDELOVANJE KRME V SLOVENIJI Dr. Alfred Kautey, kmetijski strokovnjak, profesor na Tehnični visoki Soli v Zürichu IQ vodja ävicarskc «Delovne skupnosti za pridelovanje krmnih rastlin« biva prL nas üc od junija lanskega leta kot izvedenec FAO. V ^veži i vprašanjem prehrane živine si je ogledal stanje na terenu in priredil širom naäe države številna poučna predavanja, na HrvaŠkem pa dalj časa trajajoč seminar la kmetijske strokovnjake (z nad 200 udeleženci), katerega so se udeležili tudi slovenski kmctijci. Ze lani v jeseni je dr, Kauter predaval v Ljubljani o prehrani živine na sploSno m g-ledc na stanje v tiaši državi, dne 16. VI, 1953 pa je imel na povabilo DIT kmetijstva predavanje, v katerem je obravnaval to vpraSanjc s posebnim ozirom na slovenske rasmere. Predavatelj je rarčlenil v svojih izvajanjih tudi odnose kmctij-skeg'a in gozdnega gospodarstva v zveii z vprašanjem prehrane Živine in je pri tem. nakaial nekaj pomembnih smernic za ustrezno rešitev naäega paSniätva na splošno, posebno pa äe gozdne paše. Ker so ta vpraäanja v neposredni povezanosti z uspešnim razvojem gozdnega gospodarstva, priobčujemo v skrajšanem obsegu izvajanja prof. dr. A. Kauterja. Predavatelj je uvodoma omenil, da je imel priložnost seznaniti sc s stanjem ■slovenskih travnikov in pašnikov ter z razvojem živinoreje v Sloveniji, ko je na ekskurzijah na 3 različna in značilna področja 12 dni posvetil preučevanju položaja na terenu. Obiskal je področje Dolenjske in si ogledal razmere v BeJi krajini, ob Kolpi, na Kočevskem, na Blokah, ob Cerkniškem jezeru, okrog Postojne in na Ljubljanskem barju. Na drugi ekskurziji ga je pot peljala po Pohorju, zlasti po južnem pobočju nad Vitanjem, Konjicami in Slov. Bistrico. Tretja, ekskurzija je bila namenjena Gorenjski, kjer je lahko preučil razmere zlasti okrog Srednje vasi, Bohinja in na Pokljuki. Za pravilno razumevanje je predavatelj sprva opredelil nekaj pojmov in izrazov, ki jih je uporablja! v svojem nadaljnjem obravnavanju, Pod krmno bazo razumemo količino krme, ki je na razpolago za prehrano živine. Ta izraz dobiva določnejši pomen in postaue stvarno merilo, kadar govorimo o krmni bazi neke dežele, zlasti pa,, kadar obravnavamo lastno krmno bazo posameznega kmetijskega obrata, Pod krmno bazo je razumeti nele proizvodnjo krme, ampak tudi proizvodnjo slame in nastila Medtem ko je omejeno pridobivanje krme le na zbiranje krme brez uporabe posebnih proizvodnih sredstev, zahteva sodobno pridelovanje krme uporabo posebnih proizvodnih sredstev za proizvodnjo krmil, ki so potrebna za prehrano domaČih živali. Pridobivanje krme se je kot p r i m i t i v n i način s pomočju gojenja krmnih zelišč in melioracij zemljišč razvilo v viŠjo proizvodno stopnjo, t, j, v pridelovanje krme, Z gnojenjem !n melioracijo travnikov in pašnikov smo prešli od primitivnega pridobivanja krme na naprednejši način prirodneja pridelovanja krme; z uvedbo dcteljiŠč pa se povzpneroo še na višjo stupnjo, ki jo imenujemo umetno pridelovanje krme. Najpopolnejši način, t. j. njivsko pridelovanje krme, pa dosežemo z gojitvijo enoletnih krmnih rastlin. Stremeti moramo za tem, da se čimprej odrečemo primitivnemu načinu, t, j. pridobivanju krme in v fiin večji meri preidemo na višjo razvojno stopnjo, t. j. na pridelovanje krme, pri tem pa moramo čim Širše uvajati najnaprednejše naČinc, ki od prirodncga vodijo k njivskemu pridelovanju krme. Skrbno in vxomo obdelana polja, ilasti lepa krorapiriSČa in znaten odstotek deteljiSč pričajo, da je Slovenija v njivskem gospodarjenju na rajmcroma visoki stopnji in da v tem pogledu tnoJno prekaša ostale predele v Jugoslaviji. Zato je torej potrebno usmeriti napredek 3e na povečanje sedanjih deteljišE in posevkov enoletnih krmnih rastlin. V primerjavi s precej zadovoljivo stopnjo njivskega gospodarstva pa je stanje travniškega in palniSkcga gospodarstva v Sloveniji naravnost porazno. Slovensko kmetijstvo se ie ni povzpelo tiad najprimitivncjSi način, t. j, nad pridobivanje kritie. Sedanje stanje travnikov in paänikov in način gospodarjenja r njimi pravzaprav ne-hi smeli imenovati niti pridobivanje krme, ker ta izraz, ki opredeljuje siccf najnižjo stopnjo travniškega in paŠniakega gospodarstva, ne dovoljuje ravnanja s travniki in paSniki, kakrJno piav pogosto srečamo v Sloveniji. Predavatelj je navedel nekaj nedopustnih napak, ki niti pri najprimitivnejii stopnji, t. j. pri pridobivanju krme, ne morejo najti opravičila. Na prirodnih travnikih v dolioah in na bližnjih strminah n, pr. letno dvakrat kosijo, povrh tega pa Se pasejo, travnikov pa niti ne gnojijo niti ne plevejo niti nc osuÜujejo, kjer bi to bilo potrebno, Dvakratno koSnjo opravičujejo 7. iigovorom, da je le na ta način mogoče preprečiti,, da se gozd nc bi razSiril na Škodo travnikov. Tudi planinske pašnike kosijo, povj'li tega pa äe pasejo; seno vodijo v dolino, pri tem pa scnožeti sploh nc gnojijo. Na izčrpanih planinskih pašnikih skozi vse leto pasejo, razen tega pa z njih gnoj odvažajo v dolino. In slednjič ne moremo govoriti niti o primitivni stopnji, t. j, o pridobivanju krme, dokler pasejo po go/dovih. Gnojenje paänikov je )e iijemen primer, ki nc vpliva ua povprečje sedanjih razmer. Iz takega stanja se-vsiljuje ugotovitev, da je krmna baza v Sloveniji na splošno zelo nezanesljiva. Potrebno je začeti z zdravljenjem takih razmer. Takoj se mora prenehati z ravnanjem, ki ne zasluži niti naziva; pridobivanje krme. Hkrati pa je treba od pridobivanja krme preiti k pridelovanju krme. Krmo moramo proizvajati in ta naloga DC sme biti peto koJo. Za prehod na pridelovanje krme moramo vključiti v kmetijsko gospodarstvo nova proizvodna sredstva, da bomo tako rešili osnovni problem, ki je v kroničnem pomanjkanju krme, posebno čez zimo. Le tako bomo priSli iz revščine, ki se kaže prav v gozdni paäi in v težnjah, da se vsak pašnik pokosi. Ni upravičeno stremljenje, da spričo nezadostne krmne baze skuSamo izkoristiti vse možnosti za razširitev pašnih površin za vsako ceno. Dokler niso izčrpane vse možnosti zu povečanje krmnega donosa, ni upravičena zahteva za novimi krmnimi povrlina/ni. Zato moramo nalo pozornost posvetiti predvsem že obstoječim travnim kukuram, ki imajo večjo proizvodno moč kakor nove. Z uporabo novih posebnih proizvodnih sredstev (gnojenje, melioracije) moremo dvigniti krmni donos po površinski enoti. Ce bomo povečali donos koSenic in travnikov, bodo hkrati tudi veČje površine sproščene za pašo. Razen tega je v Sloveniji veliko travnikov, ki bi jih mogli preorati za proizvodnjo krmnih rastlin. Vse, kar se da o rati, naj se preorje. Pregonska paŠa pa nam bo povečala donos pašnikov. Potrebno je osredotočiti naše delo predvsem na nižinske in dolinske pašnike; tako bomo hkrati napravili tudi korak k izboljšanju razmer v višjih legah, od koder ,Dc bo več potrebno odvažati krme v dolino. Na ta način bodo hkrati tudi gozdovi razbremenjeni gozdne paše. Edino razumno Je torej, iJe bomo zaileli z izboljSevalnimi ukrepi v nižinah, pri.Čemer se bo blagodejni vpliv sam po sebi kazal tudi v viSjih legah. Predavatelj je s pripombo, da dreza v osje gnezdo, načel vprašanje planin in ureditve odnosa med go/dom in pašnikom. Poudaril je, da tega vprašanja ni mogoče T ustrezno reäiti v nekaj letih, ampak je is to potrebno dolgoletno, smotrno ukrepanje, pri čiHTier moratno najprej očistili planinske pašnike kamenja, grmovja in plevela ter odstraniti mlado goadno drevje, ki se je vsililo na pašiio površino. Ko ta prva stopnja, naših- ukrepov opravljena, moramo paSno povrSino ograditi za pašo krav, juncern in tclicam pa zaenkrat prepustimo le £e goidno paSo, Sproti pa moramo' paÜnike gnojiti, da bi dosegli Čim veiji donos, Sele v drugi ureditveni stopnji bomo po potrebi, in če so za (o dani pogoji, rfiziirili paSoik na račun gozda. Pri tem je treba poseko takoj ižkrČiti, zemljišče očistiti kamenja, tla obdelati tn posojili, zasejati ^ ustreznimi travami in ograditi. Kaaširitev pašnika na neurejeno in nekuUivirano frato pa ne nudi pisnemu gospodarstvu nikake pridobitve. Pašnik lab'ko raiäirjamo lüdi na račun bližnje košenicc, če nam je lo mogoče glede na lastninske odnose; lo bo tem lažje, Čim bolj5a jc nala krtnoa baza in čim boljSi je pašnik. Z zmanjšane IcoSenice sena ne smemo več odvažati v dolino, ampak moramo odkos ^ gnojem vračati na tla, iz katerih izvira. V tej drugi stopnji moramo gozdno pašo časovno omejiti, n. pr. le na avgust. V tretji ureditveni stopnji bomo skušali doseči polno ločitev gozda od pašnika z ostvaritvijo kompromisnega obrazca, t. j. z gozdnatim pašnikom (Wytweide). Gozdnati paänik je obrasel s posameznimi drevesi in z manjšimi ali večjimi skupinami gozdnega drevjaj Ograja okrog tega dela paSnega obrata naj bo odslej meja, preko katere iivina nc sme v gozd. Na ta način bo uvriena popolna razmejitev pašnika in jfoüda. Sedanje stanje in praksa na planinskih paSnih obratih sta v Sloveniji še daleč od urejenih raimer, V rabi Je divje gospodarstvo, kjer vsak goni divje na paSo in prv tejn ne ve m neČe vedeti za drugega. Nujen je odločen korak iz tega začaranega kroga, Pri zdravljenju teh razmer mora kmetijstvo napraviti ^ rv i korak In urediti zemljišča, s katerimi razpolaga. To bo mogoče doseči s pomočjo večjih skupnosti, ki naj to opravijo z lastnimi silami in sredstvi. Scle potem sinemo gozdarju postaviti zahtevo za razširitev pašnikov na raČun gozda. Takrat ho gozdar prav gotovo rad ponudil roko in če jc mogoče, bo tudi prispeval del sredstev, da se gozd znebi služnostnih bremen. Začeti pa je treba s tem, da se izdela ureditveni načrt, pri čemer naj sodelujejo kmetijci, gozdarji in agrarna skupnost. Izdelava projektov za ureditev pašnikov naj se opira na konkreten primer, ki je v naravi Je uspešno ostvarjen. ■ Pot do ločitve gozda od pašnika pa bo na Pohorju nekoliko drugačna, ker so tam tudi rajmerc druge. Tam imamo opraviti z močno kislimi, vlažnimi tli, kjer so pogostna celo viSinslta močvirja. Krmni donosi so tam izredno skromni, ker tla poglavitno prera.šča volk (Nardus stricta). Kar se da pokositi; Če to sploh še lahko imenujemo košnjo, pokosijo in odpeljejo v dolino. V prvi vrsti je tam potrebno gnojenje^ ki ga spremlja apnjenje. Na podlagi izkušenj v Svict v podobnih primerih ni mogoče priporočati gnojenja z umetnimi gnojili. Tudi vrednost odkosa ne more kriti stroškov za prevoz gnojil na višinske lege. Zato je potrebno umeipa gnojila čimbolj nadomestiti s stajskim gnojem; le-ta bo edini lahko aktiviral tla, ki so zaradi močne kislosti biološko skoro mrtva. Zato moramo na teh površinah prenehati s košnjo in zopet vpeljat! pašo. Na ta način bomo lahko prišli do stajskcga gnoja, ki se ga iz doline pač ne izplača voziti. Poskus je dokazal, da je moČi na Pohorju 3 Etajskim gnojem doseči močno aktivizacijo tal in pridelati razmeroma obilen in kvaliteten odkos. Na eno glavo odrasle živine je treba računali S—4 ha pašne površine za letno paSni) dobo ok. 100 dni. Živina bo dajala gnoj v staji in v ogradi^ kjer naj se za vsako glavo predvidi po 10—13 m", V ogradi ostane živina po 5—6 ur dnevno skozi 5—6 dni, po 30 urah naj se ograda prestavi. Tako bo eno živinee pogflojilo Ittnf] ok. SOO m^ pašnika. Pr! takšni skrbni uporabi in tuvanju gnoja bo mogoie letno povečati krmni donos ita 6—6%, v IS letih pa ie bo sedanji donos podvojil. Potrebno pa bo dati sedanjim koscem odškodnino ria ta način, da jim odstopijo manjie povrSine kostnic, ki jib je treba pognojiti in jim na ta način povcJati odkos. V kolikor so sedanji uživalti koSnje gozdni delavci, bi morale gozdne uprave financirati pognojltcv koSenic, ki bodo dodeljene. Predavatelj je nato obravnaval vprašanje krČeviii (Rodungslaod) in je pri tem naglasil, da imamo navadno opravka s kislimi in siromainimi tli, ra^co na aluvialni podlagi. Preden se odlomimo za novinc, moramo prej tla temeljito pedoloSko raziskati. Pedololka analiza se ne sme nanašati le na površinske plasti, ampak rhora zajeti tudi globlje sloje, ker bomo le na ta nabiti mogli debfiti najustreznejšo globino oranja. Kadar ne nameravamo gojiti specialnih kultur, globoko oranje ni potrebno. Pri snovanju novin moramo ravnati po pravilnem vrstnem redu posameznih ukrepov. Za krčenjem mora priti osuievatije, v kolikor je potrebno, nato planiraaje, la njim gradnja poti, Je jih Se ni; šele ko so vsa ta dela opravljena, bomo novino iasejali oziroma lasadili. Priporočljivo je, da se pri prvem posevku odločimo za raeSantco večletnih krmilnih rastlin.. Razumljivo je, da moramo tudi novine ustrezno gnojiti, le na aluvialni podlagi to navadno ni potrebno. Cim kislejsa so tla, toliko potrebnejie je gnojenje s stajskim gnojem, ki ne deluje le kot hranilna tvarina, ampak hkrati tudi kot biološko cepivo za aktivizacijo biološko mrtvih tal, Od umetnih gnojil je fosforna kislina navadno zelo potrebna, toda superfosfat iti meiana gnojila so za kisla tla neprimerna. Namesto superfosfata, ki ga pri nas proizvajamo ii uvoženih surovih fosfatov, se bo na kislih tleh veliko bolje obnesel zmleti surovi fosfat. Pri lueerni pogosto opazimo znake pomanjkanja kalija, zato bomo na dete-IjiSčih s pridom uporabljali tudi kalijeva gnojila. Gnojenje z dušikom praviloma opravljajo metuljčnlce, toda uporaba umetnih dušičnih gnojil na pravem kraju (na vlažnih tleh, kjer mctuljčnice ne rastejo) in v pravem času se marsikje dobro obnese. Priporočljiva je takšna uporaba duSičnib gnojil, pri kateri ob prvi košnji raztrescmo 30 kg po ha, pri drugi pa 15 kg. Neustrezno razmerje rned staleSem Živine in zmogljivostjo krmne proizvodnje se kaže v prav posebno ostri obliki, ko gre za prehrano Sivine Čez ?imo. Tudi la to mora biti prvi kmetovalčev korak usmerjen k izboljšanju krmne proizvodnje v niäjih legah, da na ta na^i^ zagotovimo zadostno zimsko prehrano. Pri tem je zelo vaino pravilno konserviranje krme. Potrebno se je boriti, da sc čim vcE uporablja izredno koristno siliranje krme. V Švici so med zadnjo vojno z ustrezno akcijo uspeli povečati skupno silosno prostornino od 80.000 na 700.000 m'. Tudi s pravočasno koänjo bomo močno dvignili hranljivo vrednost krme. Pri tem pa bomo premočno in zelo nezanesljivo odvisni od potrebnega lepega vremena. Če ne bomo skrbeli za izgradnjo primernih kozolcev, N. B. RAZMEJITEV GOZDNIH IN KMETIJSKIH POVRŠIN Po katastru meri površina paSniVov in planin v Sloveniji okrog §98,000 ha. Dejanska površina pa je znE.tno manjša, ker so se pašniki zelo zarastli v gozdove, tako da moremo ceniti skupno pašno površino le na okrog 340,000 ha. Privatni pašniki s slabo zemljo in manj ugodno obliko tal so se večinoma ic davno zarastli v gozdove, Številni slabsi travniki in rovti pa so se deloma zarastli z gozdnim drevjem in grmovjem in se uporabljajo sedaj kot pašniki oz. planine. To izgubo travnikov so krtetjc že kmalu po I. svetovni vojni nadomestili z vključitvijo njiv v stalne umetne t/avnike, ki pa dobivajo vedno bolj značaj stalnih naravnih travnikov. To apreini-njanjt povrSin posairieznrVi lEmljükih kulturnih vrst je Šlo ua rovaŠ njivskih površin, pridobil pa jc v glavnem goid. Ta procts v gibanju povrSin posameznih üettiljiSkib kulturnih vrst je bil močnejši v krajih z rastočo industrijo in laivilo živinorejo, Zaradi pomanjkanja delovne sile se je kmetijstvo Se holj usmerilo v Živinorejo, kar velja zlasti za alpsko podrofje. Potrdilo za tc, da je sel razvoj v navedeni smeri, imamo med drugim tudi v rezultatih taksacije gozdov, ki je ugotovila, da sc je površina gozdov samo na podroifju Bohinja poveiala za okrog 1000 ha, V kolikor je bil proces gibanja površin posameznih zeroljüJtih kulturnih vrst tak, je bil glede, oa splošno, ic precej ekstenzivno obdelavo naSe zemlje pravilen in je prispeval k mno-ienju humusa v tleh in s tem k boljii ohranitvi rodovitnosti tal. Glavna paSa je v Sloveniji na ^emljisJih vaških zemljiških skupnosti, katerih povrišua znaša okrog 150.000 ha, in v gordovih, obremenjenih s pašnimi pravicami, katerih površina se ceni na ok. 2Sn.OOO ha. Zemljišča vaSkih zemljiških skupnost) se izkoriščajo največ kot pašnik ia kot gozd Mej coed tema kulcuminia vrstama na teh zemljiščih skoraj ni opaziti. Gospodarstvo je docela neurejeo.0. Začetek propadanja gospodarstva na zeraljliČih vaSkih skupnosti seg'a nazaj v drugo polovico preteklega stoletja, ko je Avstrija okoli Jeta 186Ü izdala nov zakon o političnih občinah. Do izdaje tega zakona je vodila srenja — vaJka zemljiška skupnost — vse gospodarske in ddoma tudi upravne posle na vasi. Nov« politično-upravuc občine pa so prevzele samo upravne naloge. Položaj zemljiških skupnosti kot vaien regulator skupnega vaSkega gospodarstva s tem zakonom ni bil določen. Skupna zemljišča so bila brez pravega gospodarja, zaradi česar je začelo to gospodarstvo propadati. Udeleženci agrarnih skupnosti so imeli tudi pašne in druge pravice v gozdovih, katerih lastnica je bila pretežno fevdalna vcleposest. Prvotno, dokler les ni imel večje vrednosti, ker ga je bilo povsod dovolj, so kmetje miroo uživali te pravice. S Časom pa, ko je začel les zaradi razvoja železarske obrti in kasneje Industrije pridobivati na vrednosti, so se začeli med kmeti m fevdalno veleposcstjo spori zaradi gozdne pase. Spori so se vedno bolj zaostrovali in so trajali do zadnjih časov s to spremembo, da so v zadnjih desetletjih, slasti po 1. svetovni vojni, fevdalno veleposcst deloma nadomestili številni lesni induitrijci in trgovci, ki so imeli do kmetov v teh vprašanjih na sploJno povsem enak odnos kakor fevdalci. Skupna zemljišča, to so domaČi pašniki in planine, ki imajo znatne površine absolutnih gozdnih tal, so se tudi sicer zelo zarasla z gozdom, fz gozdov, obremenjenih s pašnimi pravicami, so pašo izrivali. Pri tem je mnogokrat trpela klimatska gozdna meja. V drugi polovici preteklega stoletja so posebne komisije izvajale odkup oz. ureditev pašnih in drugih pravic. Odkup se je vršil deloma v svetu, deloma v denarju, deloma pa so se pravicc uredile. Komisije so ravnale tako, da so bili zavarovani predvsem interesi (evdalne veleposesti, ki je imela odločilen vpliv v takratni družbi. Gozdna pasa je ostala Se na veliki površini. Število pašne živine jc bilo v uredbcnih listinah točno določeno. Gozd se je gojil vedno bolj intenzivno, tako da je praktično do danes skoraj vsa pasa iz gozda izginila. Do zadnje vojne so se pašne pravice v gozdovih zadovoljevale tudi na ta način, da so se posamezni gozdni predeli posekali na golo — v frate, na katerih se je živina pasla nekaj let, dokler se niso. pretežno umetno zasajene, zopet zarasle z gozdom. Tako stanje gozdne pase je na splošno še danes s to razliko, da se je Še nekoliko poslabšalo, ker nI veČ toliko scčenj na golo. Po sodobnih gozdnogojitvcnih načelih se namreč gozdovi gojijo s prirodnim pomlajevanjem v mešanih sestojih. Tako gojenje gozdov pa praktično izključuje vsako pašo kot nevzdržno in kvarno aa gozd. Problem gozdne paŠe se rešuje na podroEju A!p žc dalj časa. Prvi aaSetki segajo nazaj Je v case avstrijske cesaricc Marije Terezije. Na agrarnem kongresu na Dunaju 1907 so tudi gozdarji v tem vpraSanju iniciativno sodelovali. Znano je na tem področju delo gozdarja dr. Jugoviza ii leta 1908. Probletn st je obravnaval pod geslom »ločitev gozda in pašen. Največ uspehov pri tcra delu so imeli doslej Švicarji. Tudi vlada v Moualtoveiii je leta 1926 odredila, da se mora laČeti s prostorno ločitvijo gozda in paJc v gospodarskih gozdovih in je bilo veJ primerov na Bavarskem (udi dejansko iivedenih. Avstrija si je prizadevala, da bi to delo pospcSila, Vendar pa je zaenkrat izvedla le nekoliko majhnih in preprostejših primerov. Avstrijci ugotavljajo, da se je geslo »loCilev gozda in pak» uporabljajo v nekaterih primerih preveč rigorozno in se je v posameznih planinah iztrebila vsaka gozdna zarast, kar se jc izkazalo kot napačno. Da tie bi ze sama beseda »točitcv« zavajala äe dalje v aapake, so začel! uporabljati zadnji čas za to delo geslo imrcditev odnosov med gozdom in paio«, kar pomeni, da je treba streinetj za ustvaritvijo pametnega reda med tema dvema kulturnima vrstama (Ordnung von Wald und Weide). 0 tem, ali je rešitev vprašanja gozdne paSe v smeri ločitve gozda in pale v strokovnem smislu pravilna ali ne, ni danes med kmetijskimi in gozdarskimi .itrokovnjaki v sosednih državah nobenih sporov vef. Tudi pri nas se je zadnja leta to mnenje zlasti v zvezi z delom Republiške komisije za urejanje zemljišč žc rooi^no uveljavilo, samo da smo v tem smislu praktično tako kmetijci kakor gozdarji žal zelo malo napravili. Zakonska podlaga za urejanje problematike paSni^tva je bila ustvarjena r zakonom o agrarnih skupnostih iz leta 1947. Ta zakon določa; 1, Zemljišča agrarnih skupnosti ter paäne in druge pravice agrarnih skupnosti so postale sploäno ljudsko premoŽenje. 2. Upravni org-ani tega premoženja so KLO — občine, na katerih področju bivajo stari udeieüenci agrarnih skupnosti. To važno doloČho bo potrebno izvajati v okviru kmetijskih ^(adrug, ob sodelovanju in pod nadzorstvom po tem zakonu pristojnih občin. Občine in kmetijske zadruge bi potrebovale še podrobna navodila D organizaciji uprave in gospodarjenja, ker se Še delajo napake, ki imajo za skupno gospodarstvo kvarne posledice. S. Pašne pravice se raKŠirijo v okviru dejanskih gospodarskih potreb in možnosti. Pod »možnosti« so miiljena zemljiSča, ki imajo ustrezne prirodnc pogoje za stalno palo. Ce teh možnosti oi, se paSa ne more in ne tme širiti, Četudi bi obtojala gospodarska potreha. J. Gospodarstvo mora ustrezati prirodnim pogojem z«mljiä£. Ce bi bil prejšnji način gospodarjenja za zemljiSČa kvaren, se mora tako gospodarstvo opustiti, i. Izdelati se mora gospodarski načrt za racionalno iikorilČanje skupnih tem-Jjišč in pašnih pravic. Zakon je zelo revolucionaren in sodoben. Obravnava zelo obiirno kmetijsko problematiko, s katero mora biti izvajalec zakona dobro seznanjem. Brez dvoma je naäa, aiter Šc zelo skromna agrarna zakonodaja s tem zakonom mnogo pridobila. Zaradi izvajanja zakona o agrarnih skupnostih so se takoj v začetku leta 1948 sestali zastopniki kmetijskega in gozdarskega resora. Na podlagi sklepov na tem sestanku se je že v prvi polovici leta 19-lS formirala posebna Republiška komisija za urejanje zemljiič. Ta komisija je bila leta 1949 z odločbo obeh resornih ministrov tudi uradno ustanovljena. V jvojem delu se je ta komisija povezala s »Komisijo za razgraničenje poljoprivrednog in Šumskog zemljiSta« pri ministrstvu za gozdarstvo ivezne vlade, V komisiji sa bili zastopani poltg obeh lainterwiranih rcsorov Se Kmetijski znanstveni zavod, Gozdarski institut Slovenijs, Agronomska fakulteta in Uprava za vodno gospodarstvo. Za reševanje posebnih nalog jc komisija labko pritegnila k delu tudi znanstvene delavce drugih sorodnih institucij.. Komisija je ugotovila, da je gozdna paša najnujnejSi problem, skupea kmetijstvu in gozdarstvu, in da je treba v interesu intenziviranja obeh panog Čimprej iivesti pametno lo£ttev go^da in paäe. Glede na neurejeno stanje skupnih zetnljiJ? ill gozdne paSe je bila komisija mnenja, da je tmba pred izvajanjem ločitve oz. razmejitve vsa zemljiilča, ki prihajajo v poštev V te namene, nc glede na njihovo sedanje zemljiško kulturno stanje kategorizirati, za kakinc panoge gospodarstva so trajno sposobna glede na ivoje prirodne pogoje. V ta namen je komisija izdelala »Idejne smernice za kategorizacijo zemljiSč« m »Praktična navodila« za delo terenskih ekip komisije na terenu. Navodila so bila sestavljena za alpsko področje, kasneje 50 bila dopolnjena Se za razmere na krasu. Prvotno je vršila komisija kategorizacijo zemljišč po dveh terenskih ekvpah, ena je delala v alpskem področju, druga pa na Kočevskem. Kasneje je opravljala to delo samo ena ekipa, in sicer največ v Alpah, v manjšem obsegu pa tudi na krasu. V terenskili ekipah, so bili po en kmetijec, .go?.dar in geometer. Ekipa je opisala zemljiSČe v posebnih knjiiicah, v kopijah kart 1 :2ö,000 pa je vrisala ustrezne zemljiške kategorije v smislu praktitnih navodil. Skupaj je bilo kategorizirah v letih 1943 in 1949 nekaj nad 150,000 ba zemljiäc. Delo terenskih ekip bi morali pregledati še fitoccnologj, pedologi in klimatologi, kar pa se je le deloma izvrSüo. Dejanski pregled te 4!plo!ne kategorizacije po imenovanih strokovnjakih tudi ni bil potreben, dokler se ne bi začelo % praktitno izvedbo posameznih primerov. SploSna kategorizacija zemljiSč je imela namreč predvsem namen ugotoviti področja, kjer bi bilo možno urediti racionalne paSnc obrate. Po izvrÜeni kategorizaciji bi se bito moralo sačeti z izločanjem zemljišč za pašne obrate in z razmejevanjem med gozdnim gospodarstvom in paSnimi obrati. Ker pa še ni bilo tozadevnih predpisov,, je delo zastalo. .Zaradi .tciavnih pašnih razmer v Bohinjy je šla leta 1,951 v Bohinj po nalogu predsednika Svela za kmetijstvo ia gozdarstvo posebna SirSa komisija. Po istem nalogu in po navodilih te komisije je nato začela terenska ekipa RepubliEke komisije za urejanje zemljišč z izločanjem in razmejevanjem v delovnem programu določenih pašnih obratov na kategoriziranih zemljiščih. Izločila in odmejila je aa tO pašnih obratov ok. 450 ha gozdnih zemljišč za stalno paäo. Zaradi pomanjkanja tozadevnih predpisov sedaj zopet vse delo..stoji. Xeta 1952 je bil izdelan osnutek uredbe .o ločitvi gozda in paše, katero bi bil moral izdati ie Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, kasneje pa Svet za gospodarstvo. Uredba do danes äe ,ni izHa. Med tem je bil prvotni osnutek uredbe predelan. Ta predeJanl osnutek uredbe je OLG Radovljica moral odkloniti, ker ni upošteva! nekaterih osnovnih določil zakona o agrarnih skupnostih kot temeljnega zakona za urejanje problematike pašništva, zaradi česar bi bilo delo oviranp. OLO Radovljica je ?,aradi tega izdelal nov osnutek uredbe, katerega je dne 2S. III, 1953 pnedložil Izvršnemu svetu skupščine LRS. Zavedati se moratno namreč, da je ukinitev gozdne paše z ločitvijo, ki. naj ustreza tako kmetijstvu kakor- gozdarstvu, veliko in važno delo, katero bo mogoče uspešno izvršiti s pornočjo posebnih predpisov v doglednem, daljšem času. Napake pri tem delu so lahko za posamezne kraje usodne. Gozdarji in knietijci smo si že zelo edini v tem, da j8 ločitev paše in gorda nujna m strokovno utemeljena. Gozdna paJa po količini in kvaliteti zaostaja za paSo na Čistih pašnikih, Sivina mora prehoditi trikrat do šestkrat toliko kakor na Čistem pašniku, da se nasiti, molznice hitro iigubijo mleko, prirastek na teži v paäni sezoni 100 dni je le olcroff 20 kg nasproti 70—8£) kg na čistih pašnikih, živina objeda listavce približno do starosti 40 let, gozdno^ojitveni stroški se zviSajo za 30%, kjer sadike lakoliSujejo, pa celo do 100%, zrelo.-it drevja za sečnjo sc zavleče okrog: let itd. Gozdarji kmetijcem med drugim radi očitajo: »Dokler imate planine in paänikc tako iinemarjeoe, nimate pravice sahtevati, da se žrtvuje — krči gozd za paSne namene«. — Tudi kmetijci se načelno s tem strinjamo, edino s to razliko, da tega ne smemo tako posploSiti. Postavili smo nai5elo: pri vsakem pašnem obratu, kate-reg-a bomo zaželi načrtno urejati in bo treba v ta namen krEiti tudi go?.d, bo osnovni pogoj izboljšanje obstoječih paSnih povrSin, katere bodo po kriteriju, ki ga je postavila prej omenjena Republiška komisija, tudi Se naprej ostale pod paŠo, nato sele bo sledilo potrebno krčenje. Vrh tega pa je problem gozdne p?.äe popolnoma problem, za sebe. Kje imaroo gozdno paäo? Na planinah, ki imajo navadno samo toliko planje, da na njih stoje koče in hlevi, vsa paäa pa je v okoliških, in sicer gospodarskih' gozdovih. Tudi na teh planjah vidimo kupe gnoja, planje same pa sd zarasle s Sčavjem in koprivami, ker so preveč 2agdojcne. Na tcK planinah me kupi giioja toliko ne motijo, ker nt vetno, kam z njimi, Planje so ze tako preveč gnojne, v gozd pa i gnojem tudi ne moremo. Ta gnoj bomo koristno ujiorabUi šele, če homo začeli s sistematičnim urejanjem stalne paSe na painikiti, izločenih iz gozda. Tako smo tudi začeli v Bohinju na Bitenjski planini. Večkrat se nara v zvezi s tem očitkom v planiarstvu stavlja za vzgled Švica. Irs vendar Ima tudi Švica od svoje površine 4 mllij, ha % take povriinc, ki se izko-rtSča ekstenzivno, to so planine v Alpah, kakor navaja v članku »kmetijstvo in goidarstvo v medsebojnih odnosih« äviearska gozdarska revija St. 4 iz 1, 1943. Te planine so ob gozdni meji in nad njo. Švica je preživela vse evropske vojne :ievtralno, Žrtvovala je- ogromne vsote za pospeševanje planšarstva in vendar tudi ona te površine le počasi gospodarsko intenzivira. Kako gledajo Švicarji na ta problem, naj navedem Se nekaj misli gozdarja dr, Hessa iz Berna, iz IJlaoka »Bodočnost Svicarskcga goida«, Švicarska gozdarska revija april 1949: »Imamo še na lOÖOha skupno izkoriščanje, ki ne zadovoljuje niti gozdarstva niti planšarstva. Gozdar mora na tem področju brezpogojno nuditi pömoc za ureditev, ki naj zadovolji tako plansarstvo kakor gozdarstvo. To je osnovno, da morajo imeti gorski živinorejci na razpolago dovolj zemlje za spomladansko in jesensko pašo. Na drugi strani pa je treba brezpogojno izločiti za gozd one gozdne površine, ki izpolnjujejo neposredne varovalne naloge z.a dom in deželo, ki leŽe v najvišjih vodozbirnib področjih nevarnih hudouroikov. Dalje velja za pravilo, da se prepuste gozdarstvo za kmetijsko-planSarsko izkoriScanje neustrezna tla (strma pobočja), Pašni gozd mora polagoma izginiti, ker s. tem ni ustreženo niti gozdarstvu niti planSarstvu«. Ugotoviti moramo, da obravnavajo naäi gozdarski predpisi vprašanje gozdne paSe samo v negativnem smislu, t. j, s prepovedjo in omejitvijo. Manjkajo pa pozitivne, t. j. konstruktivne določbe za reševanje teh problemov. Ekstenzivna gozdna paŠa je tudi v popolnem nasprotju s selekcijskimi napori v naSi živinoreji. Živina z visokimi proizvajalnimi sposobnostmi, katere je pridobila z dolgotrajno -selekcijo, je veliko bolj zahtevna. Teitko pridobljene proizvajalne sposobnosti bomo mogli v njej utrditi k, če ji bomo ustvarili tudi ustrezne življenjske pogoje. Skupna naloga kmetijcev in gozdarjev je, da problem gozdne paše^-Čimprej in Čimbolje uredimo, tako kakor zahtevajo to naši skupni gospodarski interesi. Namen loiitvc oz. razmejitve gozda in paše je, ustvariti možnost raicionalnega gospodarstva v obeh panogah, ki imata sicer aa istem prostoru žc po naravi svoje proizvodnje nasprotujoie si težnje. VulenUn Benedičič PASA tN STELJA V NASI ŽIVALSKI PROIZVODNJI Ko sem bil pred kratkim poklican v komisijo la oceno viSinskih kmetij ali bolje. zs. morebitno poveJanje gojidnili površin laradi možnosti g-ospodarskega obstoja kmetij v občini SoJtava. sem si ogledal nad 60 kmetij od Logarske doline preko Matkovega kota pod Oljlevo in Raduho ter preko Robanovega kota. Analizirali smo njihovo gospodarsko staoje. Velika gospodarska poslopja kažejo, da je bilo nekdaj v teh krajih dosti vef živine, kot je je sedaj. Nekdanji paäniki so zarasli deloma z gozdorD, deloma z grmičevjem, vmes pa so majhna, navadno ceiikortJEena slaba travisüa. Tako je bilo po katastru prej pri posameznih kmetijah po 20, 40, 60, tudi do iOOha paJniikih povrSin, zdaj jih je le po S—20 ha, ali pa jih sploh ni. Po katastru je v solJavski obJini 2060 ha pašnikov, v resnici pa jih je le 550 in Se ti so mofno zarasli. Gozdna površina se je povečala od 54S0 na 4670 ba, torej za 1400 ha. Do povečanja jozdne povrSine v škodo paänikov je priSIo iaradi stalilča posestnikov, ki so priEakovali od lesa večje dohodke in io z gozdom imeli manj dela kot z živinorejo. Precej so k temu pripornogla tudi vojna leta in neprestano upadanje delovne sile. Zato je sedaj tam ]e roalo Živine in še to slabo krmijo, največ s slamo, ki je zato primanjkuje za nastiljanje. Gospodarsko stanje teh kmetij je slabo in teiko, ker kmet malo pridela, gond pa laradi oddaljenosti tudi malo donaša. Živinoreja, ki je tam glavni kmetijska panoga, daje le % vseh kmečkih dohodkov, ostali, Kuatno večji vir pa mora kmet iskati v gozdu. V teb težkih razmerah si marsikdo icU v ravnino. Dosti jih bo odšlo od tod kot tudi iz drugih naSih višinskih krajev Študirat in v službe, zato bo potrebno izpraznjene kmetije postopno organizirati v zadružne pašnike. Tako delajo tudi v drugih alpskih deželah, n. pr, v Švici, kljub tamkajšnjim obilnim podporam viiinskim naseljem in kmetijam (Bergbauernhilfe). Drugo važno skupno vprašanje, ki zanima kmetijca in gozdarja pri teh gorskih in viSinskib kmetijah, so zelo velika gospodarska poslopja, zlasti hkvi, ki zavzemajo 400—500 m® ter so po 15 m široki in 25—30 m dolgi. Za njlKovo izgradnjo je potrebno nad 200 tn'' fesanega in žaganega lesa, to pa zaradi visokega oatreSja, pogosto pa tudi zaradi dveh nadstropij s posebnim vhodom. Strme strehe so pokrite z macesnovimi Skodljami, ker slabiSih smrekovih ne uporabljajo. Pri tem se porabi nad 20 m' prvovrstne maeesnovine. Večina teh hlevov je bila. med vojno požgana, DomaEtni ao dobti mojstri za lesene gradnje in obnavljajo lesene hleve ns starih zidanih temeljih. V obnovljenih hlevih je prostora za 60 ijtj veČ glav živine. Sedaj pa samev.i v temnih prostorih brez oken le po lO—12 glav. Tudi v bližnji bodo^nosti se to število ne bo močno povečalo. Ti hlevi zahtevajo ogromne količine smrekove stelje in ker jc stcljarjenje na stoječih smrekah prepovedano, so hlevi mokri, ali pa smreke na skrivaj obsekavajo. Kmelijci smo proti taksni stelji, ker ne vpija sečnine m s svojimi smolnatimi sestavinami zemlji več škoduje kot koristi. Koliko trpijo gozdovi zaradi pridobivanja smrekove stelje, pa je splošno znano. iÖ4 Odnos med kmetijskimi iu gozdnimi zeinljti^i Do sedaj sta mogla kmetijstvo in gozdarstvo Sc nekako hoditi ločeno, fcprav to ni bilo prav. Gozdovi so bili polni lesa, kmetje so imeli dohodke od gozda in gozd-nef?. dela, Kmetijski pridelki diso bili posebno iskani, zato se tudi nismo potegovali ■/.a vsako ped lemlje. Novo stanje pa zikti) vpisali za vsak oddelek oziroma pododdelek vsakega revirja v razpredelnico, ki vsebuje ^ori oznaJeni opis sestojev. Reviiijski opcrat za V. obratovalni razred (Soteska), sestavljen lela 1913, se nekoliko razlikuje od prvotnega. Namesto rubrike;, itevito debel in njih masa — navaja kot lesno maso glavnega sestoja sledeče; lesna masa «a 1 ha (trdo, mehko), tekoči letni prirastek na i ha, lesna masa skupaj za pododdelek (trdo, mehko). Celotna zaloga lesa je znašala pe operatu; Za obratovalne razrede I —IV 5,762.000 plra za 305.09 ha pragozda, izločenega kot pri rod ao varstveni spomenik 120.000 plm skupaj; 5,882.000 plm Pri tem ni upoiitevana lesna masa za debla iipod 15 cm prs. deh. niti ne pomladek, kar je znašalo za obratovalni razred V (po op. 1913) SiO.865 plm za izolirane parcele 39.445 pltn Vsa lesna zaloga je torej znašala 6,752,310 plm Na temelju ugotovljenih količio lesa je bila ob upoätcvaoju trajnega gospodarjenja iztaüunana množina lesa, ki se more in sme vsako leto posekati. Pri določitvi teta etala so uporabljali različne metode, Operat iz leta 1893 kalkulira takole; Bukova drevesa veljajo za zrela za posek, ko so dosegla 40 cm prsne debdine. jelova pa, ko so dosegla 50 cm. Na etat so dalje sklepali iz ugotovljenega .števila debel in it prirastka v debelino. Poleg tega so upoštevali prirastek in obratovalno starost 140 let. Pri poznejäih revizijah pa so uporabljali sledeče metode: 1, metode s pomočjo danega števila dreves in prirastka v debelino, 2, s pomočjo samega prirastka, 3, 12 porabne dobe 140 let. Kako so to računali in kalkulirali, ne navajam, ker bi to bilo preobširno. Celoten etat je bil sledeč: Glavni ulitek za obrat, rair I—IV Z3. V- obrat. razr. Vmesni užitek za obrat. ra/r. I—TV za obrat. razr. V 57 387 plm bu 62.32fi jci. 14.120 plm bu 3,990 jcl. 900 plm 980 2.020 trd. meh. za izločene pragozdc (se ne izkorišJajo) za gozdove izven operata O plm 700 plm skupaj . 119.713 plm 18.110 plm 90Ü plm 3,000 plm O plm 700 plm 142.423 plm Kakor kažejo zapiakl v gospodarskik knjigah, se dognani etat ni vsako leto popolnoma iirabil, ker je bila ptodaja lesa odvisna od konjunkture na lesnih tržiščih, pa tudi od deJovnc sik in voinikov. Ddavccv in voznikov v zadnjih letih prve svetovne vojne in nekaj Časa po vojni ni bilo dobiti. Razpored stčenj je bil v normalnih časih tako urejen, da so dobivale žage vsako leto ks iz bližnjih in ia oddaljenih gordaih oddelkov. Tako so ostali prevoini stroSki leto za letoBi primeroma isti. Sčasoma se jc uvedlo načelo, da se morajo raien. bukovih dreves nad 40 cm in jelk nad 50 cm odkazati mestoma tudi tanjša debla, če so to zahtevali gozdDO-g^ojitveni oziri. Zato pa sc predvideni turnus prebiralnih sečcnj m mojci izvesti v predpisanih dobah. Izkoristek (izraba) lesa v hlodovino je bil v posameznih obratovalnih raaredih, revirjih in oddelkih različen, povprečno pa je znašal v obratovalnih razredih I—IV pri bukovini ]e 43 %. To nizko izrabo so utemeljevali z raanimi nfiugodnimi okoli-Šžinami, ki jih zaradi obsežnosti gradiva izpuščam. Pri bukovini je v navedenih obratovalnih razredih odpadlo 57 % na drva Od drv se je prodalo za kurjavo ali pa porabilo za izdelavo oglja 58 medtem ko je 42 % ostalo neporabljenih v gozdu. — V obrat, razredu IV je •■služila bukovina (majhen e(at) le za drva za gorivo v lokalni porabi v Predgradu in okolici. Izkoristek mehkega lesa v hlodovino je bil v obrat, razredih I—IV ok 65%. Ostalo se ni moglo porabiti ne Jia drva ne za oglje. V V. obr, rairedu je bil izkoristek bukovine v hlodovino samo 38 % pri mehkem ksu pa 75 ker je bila tod poleg- neprestare jelovioe zastopana tudi dozorevajoča smreka, Mehkih drv in drugih nianjvredtiih ostankov pa niso uporabljali, Operat iz leta 1893 se opira poleg raznih drugih pripomočkov za ugotavljanje lesne mase v gozdih tudi na specialne lokalne debelnc tabclice (deblovnice). sestav-Jjetic za huktv, jelko in smreko. Spisi, iz katerih bi bilo razvidno, kako so delali pri sestavljanju teh tabelic, najbrž niso več ohranjeni. Ker jc urejevanje vseh gozdov bivSega veleposestnika Auersperga vodil njegov centralni direktor ing, dr. fi, c. Leopold Hufnagl v Vlašimu (CcSkoslova5ka), je morda zadevni operat oatal v centrali. M^i, A. S. PREDPISI UREDBA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O USTANOVITVI SKLADOV ZA OBNOVO GOZDOV (Uradni list LES, Št. 2 z dne 30 I 195.3) Uredba o ustanovitvi skladov /a obnovo gozdov (Uradni list LRS, U. 28—143/51) se spremeni in dopolni tako, da se njeno prečiščeno besedilo giasi: Uredba o ustanovitvi skladov za obnovo goidov 1. Člen Pri Gospodarskem svetu vlade Ljudske republike Slovenije, pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih in pri občinskih ljudskih odborih se ustanovijo skladi za obnovo gozdov. Sredstva teh skladov so namenjena ia obnovo, nego, varstvo iti ureditev nedržavnih gozdov, la. pogozdovanje krasa in goljČav na nedržavnih povrSinah in za urejanje hudournikov. Ta sredstva se ne soiejo uporabljati za noben drug namen. 2. Člen Lastniki, posestniki ta upravitelji (v nadaljnjem besedilu lastniki) nedritavnih poidov ID drugih iemljiJS, na katerih rastejo goüdna drevesa, morajo od posekanega ali kako drugače podrtega lesa plačevati prispevke v obfinski sklad 2a obnovo goidov. 3. člen Prispevki v sklad ;a obnovo gozdov se določijo v absolutniü zneskih glede na vrsto Jesa, Sortiment in vrednostni razred tako, kakor je določeno v prilogi, ki je sestavni del te uredbe, 4. fien Okrajni (mestni) lj;udski odbori določijo v enem mesecu pr> uveljavitvi te uredbe s svojimi predpisi, v kateri vrednostni ražred spada posamezna katastrska občina njihovega območja Praviloma se uvrsti celotna katastrska občina v en vrednostni raEted. Izjemoma se lahko uvrstijo posamezni deli ene katastrske občine v različne vrednostne ramde, če so okoliščine, ki so odločilne za uvrstitev, v posameznih delih katastrske občine bistveno različne. 5. člen Od lesa, ki ga porabi lastnik tA domače potrebe, plača 25% v prilogi določenega prispevka za obnovo gozdov. 6. Čleo Od lesa, ki ga lastnik podari za obnovo po naravni nezgodi poSkodovanih poslopij in naprav, se ne plača prispevek za obnovo gozdov, Ce se tak les ne uporabi neposredno la obnovo poslopij oziroma naprav, mora tisti, ki mu je bil les podarjen, plačati v prilogi določeni prispevek, 7. iien Prispevek se plača za isti les samo enkrat, in sicei za tisti sortitrcnt, ki ga lastnik porabi ali odsvoji. 8. člen Prispevek je treba plačati od lesa, namenjenega za lastnikove domaČe potrebe v 15 dneh potem, ko se les poseka ali podre, od lesa, ki je namenjen za to, da sc proda ali kako drugače odsvoji, pa dotlej, ko ga lastnik odda. Za plačilo prispevka, ki ga je treba plačati od odsvojenega lesa, pa ga lastnik ne plača, je nerazdelno z tastniltom odgovoren tudi kupec oziroma tisti, ki je les (Jobil od lastnika. 9. člen Prispevki za obnovo gozdov se vplačujejo v sklad tistega občinskega ljudskega odbora, na katerega območju je gosd oziroma zemljiSče, kjer je bil les posetun oziroma podrt. Občinski sklad mora del vplačanih prispevkov oddati okrajnemu skladu za obuovo gozdov, del prispevkov pa republiSkemu skladu la obnovo gozdov. KolikJen odstotek vplačanih prispevkov oddajo občinski sfc)adi okrajnemu (inestiicnciu) in kolikšen odstotek republiškemu skladu za obnovo gozdov, doIoH predsednik Gospodarskega sveta vlade LRS glede na stroSke s planom dobfenc obnove, nege, varstva iri ureditve gozdov, po|^oidovanja krasa in urejanja Sudo-umikov. 10. člec Občinske sklade la obnovo goidav upravljajo občinski Ijtjdski odbori,- okrajne (raestne) sklade okrajni (mestni) ljudski odbori, republiški sklad pa Gospodarski svet vlade LRS. S sredstvi -občinskega sklada za obnovo gozdov raipolag'a. obülnski ljudski odbor; uporabiti jlb sme samo Ea stroške obnove, nege, varstva in ureditve goidov. S sredstvi okrajnega (mestnega) sklada la obnovo gozdov razpolaga okrajni (mestni) ljudski odbor tako, da dodeljuje potrebna sredstva tistim občinskim skladom, ki sami nimajo dovolj sredstev za obnovo gozdov, oego, varstvo in in ureditev gozdov. S sredstvi reptibliSkcga sklada Ei obnovo gozdov razpolaga Gospodarski svet vlade LliS, Sredstva republiškega sklada se uporabijo za pogozdovanje krasa in goliČav, za urejanje hudournikov in za podpiraäje tistih okrajnih (mestnih) skladov, ki sami nimajo dovolj sredstev za izvedbo po planu določene obnove, nege, varstva in ureditve gozdov. 11. Člen Občinski ljudski odbor lahko poveri organizacijo in izvrševanje del pri obnovi, negi, varstvu in ureditvi gozdov kmetijski zadrugi. 12. čkn Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom cio 30 dni: 1. lastnik, ki ne plaČa določenega prispevka za obnovo gozdov v predpisanem roku; 2, uradna oseba, ki uporabi sredstva sklada za kakSen druga namen, kot je predpisano v tej uredbi. Ce stori dejanje iz 1. točke prvega odstavka tega člena pravna oseba, ic kaznuje za prekršek predstavnik, vodja oziroma odgovorni uslužbenec pravne osebe. 2a prekrške iz 2. (očke prvega odstavka tega člena se kaznuje uradna oseba, ki je dala nalog za nedovoljeno uporabo sredstev, pa tudi uradna oseba, ki v nasprotju z obstoječimi predpisi tak nalog izvrSi. Pri prekržkih iz 1. Ločke prvega odstavka tega Jlena se poleg kazni lahko izreče tudi odvzem lesa. ki je predmet prekrška, oziroma odvzem izkupička za ta les. 13. Čkn Obstoječi skladi za obnovo gozdov pri kmetijskih zadrugah, pri državnih gozdnih gospodarstvih in pri državnih uradih, zavodih ali podjetjih, se upravljajo po dosedanjih predpisih, dokler ne bodo izčrpani. M. člen Natančnejša navodila za izvajanje te uredbe izda po potrebi predsednik Gospodarskega sveta LRS. 15. člen Ta. uredba velja od 1, januarja 1953 dalje. S tem dnem preneha veljati odločba ministra za. finarice LRS o cenah lesa na panju in o cenah goiduih sortimentov St. 320——1951, objavljena v Vestniku organov za ccne, iSt, 18, t dne 15. septembra 1951 iti navodilo o ^adruJSnih skladih 7a obnovo goüdov {Uradni list LRS, 6t. 38—178/51). St. II. 107/1-53. Ljubljana, dne 26. januarja 1953. Podpredsednik vlade LRS in predsednik Gospodarsitega sveta vlade LRS Predsednik vlade LRS: Ivaa Maček 1. r. Miha Marinko 1. r. Priloga k 3. tlcnii Uredbe Zap. it. Vrsta lesa — Sortiment 1 r vrednostnem razredu A. Tehsij^ni les (enota mere je m') L n. III. rv. V. I. Hrast — hlodi 7a Jago 30—39..... 2.740 2.510 2.280 1.710 1.140 2, hlodi 2a žago 40—49...... 2.940 2.700 2.450 1-840 1.230 3. hlodi za žago 50—69 ...... 3.600 3.300 3.000 2.250 1.500 i. hlodi la Žago iznad 70..... ISSO 4.480 4.070 3.060 2.040 5. piloti ............ 4.aon 4.400 4.000 5.000 2.000 2.830 2,570 1.920 1.280 7. blodi za Eel. prage 2,3—.5,6..... 1.930 1.770 1.610 1.200 800 8. hlodi la žel. prage do 1,6..... 1.800 1.780 1.530 1.140 760 9. hlodi za dolžino........ 3 600 3.300 2.290 2.240 1.490 10. jamski in gradbeni les — kmc£ki . . 1.570 1.440 1.310 990 660 n. JcseA — blodi za Žago 25—..... 3,220 2.950 2.680 2.010 1..340 4:200 3.850 3.500 2.630 '1,750 1,510 1.370 1.020 680 14. Brest — hlodi za Sago AB imad 30 . . 2.016 1.850 1.680 1.260 840 15. jamski, kolarsfci in kmečki gradb. les , 860 790 720 540 360 16- Biikev — hlodi za luščenje L iznad 10 . . 5.460 5.000 4.550 3.420 2.280 17. hlodi za žago AB iznad 25 ... . 1.610 1.470 1.340 1.Ö00 670 13, hlodi ja prage 2,3—2,6...... 1.240 1,130 L030 780 520 19. blodi za prage do 1,6 m..... 1 100 1.010 920 690 460 20. jamski les .......... 910 840 760 570 380 21. kolarski m kmečki gradbeni les . . . 732 670 610 450 300 22. Kostanj — hlodi za žago AB iznad 30 , . 1.760 1.620 1.470 1-UO 740 23, drogovi ........t . . 3.770 2.540 2J10 1.740 1.160 24. kmečki fradbcni les....... 1.450 1.330 1.210 900 600 25. Gaber — hlodi za žago AB iznad 20 , . . 1.970 1.800 1,6-tO 1.230 820 26. jamski les . . , . ...... 820 750 680 510 340 27. kolarski les......... . . 1.210 I.llO 1.010 750 500 2S. Črni gaber — hlodi za žago AB iznad 18 . 6.120 5.610 5.100 3.S50 2.550 29, jamski ks .......... 910 840 760 570 380 30. Ccr — hlodi za žago A iiuad 30 . , . . 1.360 1.240 1.130 840 560 31. jamski les in kmečki gradbeni les . . 720 560 600 450 300 ; 32. Akacija hlodi za žago AB iütiad 50 . . . 2,600 2.310 2.1/0 1.620 1-OSD 33. drogovi ........... 1 780 2.550 2,320 1.740 1.160 54. jamski, kolarski in kraečki gradbeni les 1.570 1.440 1,310 990 660 35. Javor — hlodi la luščeoje L iznad 35 . . 5,760 5,280 4.800 3,600 2.400 36. hlodi za lajü AB iznad 25 ... . 4.200 3.850 3.500 3,630 1.750 37. Klen — hlodi za žago AB iznad S5 . . . 1.400 1.280 1.160 870 580 38. Topol in vrba — hlodi 7a L iznad 25 .^.720 3.410 S.IDO 2.320 1.550 39. hlodi za Šibice S 25—54 ..... l,5C0 I,3S0 1.250 930 620 40. hlodi zä. iibiee 21—...... 420 390 350 260 175 41, hlodi za žago AB iznad 25 ... . i.ieo 1.070 970 720 480 42, kmečki gradbeni les....... 840 770 700 520 350 43. JelSa, breza — hlodi za loŠccnje L izaad 25 4.440 4.070 3.700 2,770 1.850 44, hlodi 23 žago AB iznad 20 ... , 1.330 1.220 I.IIO 820 550 45. kmečki gradbeni les....... 360 790 720 540 360 46. Jela, smreka — resonanini les iznad 40 . . 5,760 5.280 4,800 3.600 2.400 47, hlodi za luHenjc L iznad 30 ... . 3-220 2-940 2.680 2,010 J-340 4E. hbdi za zago AB iznad 25..... 1.560 3.430 1,300 970 650 49, jambori ........... 3.760 3.420 3,560 1.710 50. piloti ............ .^,720 3.410 3.100 2,3ao 1.550 51. drogovi ........... 2,270 2.060 1.540 l.OSO 52. jamski in kmečki gradbeni les . . , 9B0 880 800 600 400 53. celulozni les (m')........ 960 880 800 600 400 54. Rdeči bor, črni bor — hlodi za izgo AB iznad 25........... 2.230 2,050 1.S60 1,400 9^0 55, piloti ............ 3.880 8.550 3,S30 2.410 1.610 2,350 2,120 1.590 1.060 57. jamski in kmečki gradbeni les , . . 1.400 1,290 1,170 870 580 58. Metesen — hlodi za žago AB iznad 25 , . 5.760 5,280 4,800 3600 2-400 59. . piloti ............ 5,080 4.620 3,570 2.310 60. drogovi ........... ,^.690 3.390 3.080 2.310 ].540 61. jamski in kmečki gradbeni les , . . 1.420 1,300 I.ISO 890 590 B. Drobni tebniEoi ks (enota mcce je cd kos) 62. Hrast, kostanj, akacija in iglavci: hmeljevke 15* 12 10 8 6 63. Iglavci — drevesca do 3 m ..... 20 17 15 10 5 C Drva (enota mere je 1 prm) 64. Bukev, gaber, hrast, cer l/tl...... 320 300 270 21D 140 200 180 170 120 SO 66, Ostali trdi listavci I/Il....... 290 260 240 ISO 120 67. Ostali trdi listavci tli . ....... 200 170 160 120 30 68. Mehki listavci nesortirano...... 170 150 140 100 70 69, Iglavci .......... , , , 170 150 140 100 70 200 170 160 120 80 71. Iglavci — drva za oglje....... 170 150 110 100 70 Upoitcvau je popravek, ki jc objavljen v Uradnem listu LES SL 5 z dne 26. JOSIP KESSEL KOT GOZDAR IN IZUMITELJ Prof. dr. Vladimir Murko (LJubljana) Dne 29. junija 1953 smo obhajali sto^est-dcsetietnico rojstva enega izmed najpomembnejših izumiteljev, ki se je zapisal v agodovino SloveSkcga napredka in tehnike predvsem kot izumitelj ladijskega vijaka-. To je Josip Ressel, po poklicu gozdar, ki je .povezan 5 slovenskim ozemljem zejp teno, 'Saj je vse svoje slu2bo-vainje, izvzemši nekaj let dela v beneškem arzenalu, opravil v slovenskih in deloma v hrvatskih krajih — v Pleterjah. Ljubljani, Trstu, Motovunu v Istri in na Krku. Po kratkotrajnem zakonu z Bakarčanko Jakobino Orebic se je oženil s Slovenko Terezijo Kastelic iz Višnje gore, s katero jc živel v srečnem zakonu od 1. 1830 vst do svoje smrti, iki ga je doletela na službenem potovanju v -noži od 9. na 10. oktobra 1857 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan na Navjü med drugimi znamenitimi možmi, katerim dolgujemo zahvalo za njihovo življenjsko delo. Resslovo delo je bilo izredno vsestransko, vendar njegovi izumi in predlogi tedaj vefinoma Še niso bili uvesniženi, ker njegova doba ni imela zanje razumevanja. Zapustil nam je iznajdbe aVi vsaj predloge na področju strojegradnje, mehaniike, kemije, arhitekture, prometnih naprav in sredstev, vodnih gradenj, g-eodezije, rudarstva, ladjedelništva, navtike, agronomije, projektiral je načrte za tržaško pristaniSee in ar-zenak Prav obsežno je njegovo delo v njegovi lastni — gozdarski stroki, kjer nam je zapustil «pomenike svojega delovanja zlasti v Krakovskem, Trnovskem in Motovunskem gozdu ter v vestnih načrtih za pogozdovanje istrskega in goriško-tržaškega krasa, ki zahtevajo našo pozornost še dandanes. Kot gospodarstvenik je izdelal poleg drugih del 1. IS'!S razpravo o izvozu lesa in o sanaciji avstrijskih financ v obliJci, kakršno so na precej podoben način uresničili Nemci 1. 1923 s svojo rentno marko in rentno banko. Največ gradiva o njem vsebuje 1. 1S93 na Dunaju izdana knjiga Josef Ressel Denkschrift, v slovenšči-ni pa razprava Slibarjevega Poldeta (prof. dr. Lava Cermelja) »O razvoju ladijskega vijaka« (Trst S932). V gumarskem listu (Zagreb 1923. s, 453/45+) je objavil ing. R. članek »Josip Ressel — K proslavi stotridesetgodišnjice rodjenja velik oga izumitelja i naš eg struČnog druga.« Iii ifii i:! 'tU! Josip Ressel se je rodil dne 99. junija 1793 v povsem čeSkein mestu Chrudiiru očetu Antonu, davčnemu iiradnl](U„ rojenemu v Hcmevsdorfu na severnem Češkem, in materi Mariji, rojeni Kouvjfkovi, Cehinji, ki ni zndi k vara v islabo izdelanem parnem stroju obstala. Resslova iznajdba .«ie je torej izkazala kot brezhibna, toda tržaSka policija, ki je bila kljub cenzorjevemu dovoljenju Resslu že prepovedala razširjanje prospekta za ustanovitev paroplovne delniSke družbe, je prepovedala nadaljnje poskuse z ladjo kot »smrtnonevarne«, dasi bi se bila dala okvara, ki ni bila v Tiobeni zvezi 2 Resslovo iznajdbo, popraviti baje aa pol ure. Tako je prišel Tw!t ob slavo in možnost zgraditi si moderno mornarico z vsaj 20 ladjami, na katero je Ressel računal, ianajdbo pa so si kmalu prisvojiH drug^i narodi, zlasti An.gleai. Neki Se neugfltovljen slovenski list je )>o navedbah znanstvenega sodelavca dr. Tvlohorica nckoE navedel, da je Ressel preskušal vij^vk Se na Krki v Kostanjevici in dobil zaradi svojih ljudstvo pohujSujočih poskosov s čolnom, ki vozi sam, dva opomina in tretjič najstrožji ukor novormeŠkcga okrožneg:a glavar-ja, Žal sc doslej ni posrečilo najti omenjeno notico, ki seveda govori zafrkljivo o birokratih. Zaenkrat se moramo zadovoljiti s poročilom v Novicah z d.ne 21.1. 1S63, po katerem je Ressel v PleCerjah »napravil prvi model lake ladje«. Po slabih skuänjah s parnim strojem je tudi sam izdelal vec predlogov za njegova iapopolnitev. Obširneje «c je ukvarjal z navigacijskimi, hidrografskimi in meteorološkimi problemi, Jasti v rokopisu o vožnji po morskih tokovifi. Deloma že v gozdarstvo sodi njegov predlog o nadomestitvi lesenih ladijskih reber z železnimi in o krivljenju hrastovih vej na drevesu samem, oziroma o upogibanju s.paro in toploto. Tudi tu vidimo skrb za ohranitev gozdov. Prometu so posvečene njegove iznajdbe .pmevmabiČne ipo&te, pnevmatične ztleamce na valjih preko Semmeringa, cestnega parnega vozila z.a osebni in tovorni promet po Istri, Študija o železniški arhitekturi in vag^onih, optični poljski telegraf, Vodno energijo je hotel porabiti za .prenos na daljavo, za pogon kmetijskih strojev, izsulevanje jezer in močvirij, za namaJ^anje zenrljilČ in kot nadomestilo za parni stroj na kopnem. Vetrno kolo (vetrnik) je hotel izkoristiti ne le za. pogon ladij, marveč tudi za namakanje in pogon mlinov na krasu, kjei v ta namen manjka vode. Tudi tukaj vidimo, kako so ga privlačevali življenjski problemi nagega krasa, Izmed tehn-oloikih iznajdib moramo omeniti kroglične in valjčne ležaje, valjčni mlin v dveh tipah, valjalnik -za stiskanje manjših kovinskih pred-n>e(ov, na področju kemije pa naČrt za luzenje barvil in Čreslovine iz organskih snovi, navodilo za boljše konserviranjc usnja, konserviranje lesa najprej s poletno sečnjo, potem ko se v mesecih maju, juniju ali juliju tik nad korenino izreze krog debla z ličjem vred pas širine 7,5—II) cm in se drevo poseka, ko se listje posuSt. Nabo naj se ks pari, da bi se odstranili sokovi, umetno posuši, nakar se votli prostori in ratpoke napolnijo z žago vino ali katranom. Ta način itnpregniraaja je preskusila mornarica z uspehom 1, 1856 [z ]. 1830 datira načrt za novo napravo za odparjevanje soli z največjijn mog.očltii prihrankom g^oriva. Z bodočnostjo Trata se ukvarjajo načrt-i in razprave o fizikalnih pogojih tržaSkc luke, o sredstvih proti njenemu zasipavanju, o primernosti Trsta za gr^dojbav lesa za svoje potrebe je takratna mornarica skrbela za ohranitev teh gozdov. Do tedaj so skrbno izvajali takrat veljavne prav stroge predpise za posek in obnovo gozdov in so imeli že zgodaj posebne gozdne katastre. Po 1, 1819 se je začelo izseka van je zasebnih gozdöv v nezaslišanem obsegu, in sicer s sekanjem na golo zlasti za izvoz v Anglijo in Francijo. Da SP bili hrastovi gozdovi v Istri in Dalmaciji moEno razširjeni se pred ne tako davnim-Ea&om, dokazuje obilo krajevnih imen, kot Hrastovac, Duba, Dubrava, Dubrovnll^ in pod, v vsem naSem Primorjii. Saj je pravzaprav MaJinslu ime Dubašnica, na danes tako pustem cntoku Pagu «o segali na zaietku preteklega stoletja hrastovi gozdovi od ene obale otoka do druge. Na otoku Krku je imel Ressel v svoji upravi okrog 900 oralov hrastovega go-zda. Zato nas ne sme čuditi, da «e Ressel v svojih glavnih omenjenih predlogih za .pogozdovanje krasa zavzema predvsem za pogozctovanje s hrastom, tistim -drevesom, ki je tamkaj od vekomaj rajilo in 'katerega je bilo (edaj mnogo več kot danes. Sicer predlaga, naj bi se na pobočjih, ki so izpostavljena burji, sadili hrasti, jelŠc, jeseni, l-ipe itd., v zaščitenih legah pa sadno drevje, katerega domačini tako dobro poznajo in cenijo. Svojo pogozdovalno akcijo v Istri zamišlja v treh fazah: v prvi predlaga uporaba brinja kot prcdkulturc. Delo naj bi se torej porazdelilo na daljšo doto ob sodelovanju prebivalstva, ki bi pač moralo nekaj dni v letu delati pri pogozdovanju, seveda po poprejStijem pouku o koristih pogozdovanja. V svojih predlogih razlaga zelo natančno posledice izsekavanja in težave, ki nastajajo zaradi odnaianja zemlje ter pri pogozdovanju. Že nekaj let pred vsako sečnjo dreves naj bi se posadila v bližini nova. Odnašanje z,emlje povzroča v dolini pojav močvirij in zasipavanja gozdov. Ressel je ugotovil, da .je bil v motovunskem dolinskeim hrastovem gozdu letni nanos zemlje 1 cm, laJco da so hila st»petdesetletna hras-tova drevesa 1,50m visffko za,sipajna z zemljo in so ise zaradi tega suSiJa, Zalo jc zahteval i^uševanje takih močvirij. K takim delom naj bi pritegnili kršilce gozdnih predpisov, namesto da jih zapirajo v veliko škodo družitie. Sicer naj bi se dajal najrevnejšemu prebivalstvu odpadni les iz državnih gozdov brezplačno, da se preprečijo Se skodljivcjäe gozdne Škode. Zanimivo je, da je Ressel predlagal podržavljenje hrastovih gozdov z odkupom, ČeS da se na ta načiTi najbolje zagotovi njihova bodočnost. Kakor o njegovem predlogu za pogozdovanje s hrastom, na katerem je bil seveda najbolj interesiran, je vzbudil dvome tudi njegov način redke setve oziionia saditve drevja, zlasti hrastovega. Resslovi pogozdovaiin.i načiti bi vsekaJcor zislužili podrobiKjäo obdelavo. Sicer pa to ni samo pogozdoval nt načrt, kakor bi morda izhajalo iz naslova, marveč obenem precilo^g za ureditev celotncga kmetijskega gospodarstva na iltrasu, saj razpravlja na/tančncje tudi o živinoreji, travništvu in pašništvu, sadjarstvu iu uvilapstvii. Podrobnejše se ukvarja zlasti z vpraSaajem omejitve paSe na zemljiščih, namenjeeih pogozflovaiiju, in lS številom živine, katero lallko prerodi hektar paSnika gJede na njegovo stopnjo pogozdovanja, Žal se dos-lej nt posreJilo izslediti njegovih statističnih tabel o istrskem gospodarstvu, zlasti o fpovrSinah različne kakovosti in kultur, ätev.ilij prebivalstva in živine. V teh načrtih navaja vse ugodmosti, katere bi prineslo p&gozdovanje zlaati poznejšim rodovom, Taiko nam je zapustil pravzaprav predlog za gospodarski (regionalni) načrt za ves kras, s kakršnim s« ukvarja prav sedaj naš Sekretariat »a gospodarstvo. Premeril jc gozd Panovec pri Gorici, premeril in takairal v.se bovške in goriSke gozdove, zlasti pa je izdelal načrte za Trnovski gozd in testno omrcjSje, ki bi bilo v njem potrebno zaradi olajšanja gozdnega gospodarstva, Za zgraditev tega cestnega omrežja se jc Je ponovno potegoval. Sicer je znal ceniti tudi macesnov in smrekov les za nekatere potrebe raornaricc, v Trnovskem gozdu pa je imel opravka fudi z bukvijo, Dobro' je poznal tudi hrvatske in 'slavonske hi astove goadove in se zavzemal za uporabo slavonskega hrasta V mornarici. Predlagal je, da bi izročili mornarici tudi nadškofijske hrastove gozdove pri Zagrebu kakor tudi Krakovski gozd. Tako vidimo, da je Ressel prav kot gozdar ustvaril za nas delo trajne vrednosti, ki ga bo treba še podrobneje preučiti, da bomo mogLi biti deležni koristi, katere je predvideval pred dobrimi sto leti. USTANOVITEV rv RAZVOJ SLOVENSKE GOZDARSKE FAKULTETE Prof, ing. Franjo Scvnik (Ljubljana) O .slovenski gozdarski fakulteti se je prvikrat razpravljalo leta 1944 v gozdarskem odseku pri SNOS na bazi 8Ü, ko sö še krog in krog regijale strojnice in grmeli topovi. Kolektiv gozdarjev je po razgovorih sklenil, da si bo po osvoboditvi prizadeval ustvariti pogoje za njeno ustanovitev. V novi Jugoslaviji so se odprle možnosti za vsestranski razvoj Šolstva in znanstvenega dela tudi na področju gozdarstva in lesne industrije. Vprašanje gozdarske fakultete je poslalo aktualno leta 1946, ko so agronomi v tedanjem ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo začeli z akcijo za ustanovitev agronomske fakultete v Ljubljani. Povabili so k sodelovanju tudi gozdarje, ki ,10 s pobudo v načel-u soglašali Tedanji minister za kmetijstvo in gozdarstvo, sedanji profesor ing. J. Levstik, je izposloval s pristankom zveznega ministrstva ze kmetijstvo in gozdarstvo tet v soglasju s komitejem za šole in znanost pri vladi FLRJ načelno odločbo za ustanovitev agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani. Agronomski oddelek je bil ustanovljen leta 1947, za tistanovitev gozdarskega oddelka pa takrat pogoji Je niso bili dani. Agronomi so imeli namreč že iz .predvojnih časov raznovrstne kmetijske Sole, tudi njihov znanstveni zavod je zraste) na predvojni ustanovi, tako da so imeli precej dobre pogoje za izbiro akademskih učiteljev za svojo fakul- I ' 1 teto. Goadarji pii takih ugodnih pogojev nUo imeH. Najprej je biLo treba obnoviti gozdarsko šolo v Mariboru, ki jo je bil popolnoma uničil okupator, nato ustanoviti gozdarske in lesne srednje šole ter gozdarski institut, iz katerih bi sčasoma zrasel kader predavateljev za fakulteto. Vzporedno s tem naj bi se zgradila tudi potrebna paslopja z laboratoriji. Ti nujni pogoji za uspešno delo naj bi bili lOStvarjeni v prvi pct-letki, tarlco da bi -se v aaEetku druge petletke mogla odpreti tudi gozdarska fakulteta. Omeniti je äe, da sc je leta 1947 v ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo, v cig'ar pristojnost jc pripadlo po preosnovi prejšnjega ministrstva tuo pri nas, ko je bilo zaradi dinamičnega razvoja gozdneg^a in lesnega gospodarstva neizbežno, da so se morali gozdarji po sili razmer posvetiti — z malimi izjemami -— upravnoorganizacijskim in drugim operativnim naiogara; zaradi tega so tudi tisti redJci strokovnjaki, ki so imeli osnovo in veselje do nn ans t v enega in pedagoškega dda, nujno bolj ali manj zaosLaK v razvoju v tej smeri. Vendar je uspelo pravočasno zbrat.i ves potreben predavateljski kader izmed domačih moči za vseh 8 semestrov gozdarskega Študija; pretežno kot redne in izredne profesorje ter docente, deloma pa tudi kot honorarne predavatelje, v prvi vrsti iz vrst gozdarskih inženirjev z veEletno prakso v ustreznih dcjav-noiStih, Potrebne so se spopolnitve v stalezu pomožnega učnega osebja, nara-SČaja za znanstveno-pedagoŠko delo. Gozdarski kolektiv si prizadeva, da bi z intenzivnim delom poglobi) svoje znanje in se čimprej dvignil na raven, ki ustreza v.sem zahtevam akademskega učitelja in znanstvenega delavca. 2. Nadaljnja naloga je bila, pridobiti za fakulteto gozdove in lesnoindustrijske obrate za sistematično izvajanje TiajpotrebnejSe prakse slušateljev v vseh panogah gozdnega in lesnega gospodarstva pod vodstvom učnega osebja. Posestva za te namene imajo povečini vse gozdarske fakultete v naprednih državah. Tretji svetovni gozdarski kongres v Helsinkih (1. 1949) je tudi priporočal, da «e dodeljujejo gozdovi gozdarskim Žolam oziroma akademijam — v čim večji razsežn-osti in kolikor mogoče blizii — za zadostitev učnim ' namenom, ker je le na ta način podana največja garancija za smotrno spo-pf>lnitev teoretičnega študija v najkrajšem ča.su. Prizadevanja naSe fakultete v tej -sm-eri so naSla razumevanje pri odločujočih organih naJcga rquibliä-kega vodstva. Z odloSbo Predsedstva vlade l.RS st. II 99Ü/7-5I z dne 3. VIII. 1951 je bilo pri fakulteti ustanovljeno gozdno in lesnogospodarsko podjetje »Silva«. Le-to bo po eni strani torišče za sprejemanje znanstvenih izsledkov ir stroikovnih ugotovitev iz fakultete v podjetje, za izvajanje prakse Študentov In za znanstveno raziskovalno delo, .po drugi strani pa za prenašanje v praksi preizkušenih dognanj v gozdarska in lesnoindustrijska .podjetja Slovenije. Po enoletnem uspcSnem obratovanju — kljub začetnim težavam in neugodnim pogojem zaradi izčrpanih gozdov — je vodstvo podjet^ja prepričano, da bo lahko trajno uspevalo na gospodarskem računu in zadostilo vsem postavljenim nalogam. 3 Nič.manj važna naloga je bila preskrbeti ustrezne prostore, zgraditi nova poslopja, institute in laboratorije fakultete. Dobra materialna osnova je poleg kvalitetnega zbora akademskih učiteljev glavni pogoj za uspeJno delo fakultete. V tem pogledu je bilo treba premagovati mnoge težave, ki še danes niso — in Se nekaj ča^a ne bodo — popolnoma obvladane, 2e agronomski oddelek sam je ime) na splošno premalo materialnih sredstev za na- raSčajoče potrebe, S priključitvijo gozdarskega oddelka se jc stiska še povečala, in sicer predvsem, zaradi Lega^ ker ,so gozdarske ustanove — ki so se obvezale 2g radi ti nujne provizorične zgradbe v določenem roku — Ic v mali meri izpolnile svoje ivhljube. Ra^lop za to so bili objeklivnc in subjektivne narave. Med prv« je ^teti predvsem informbirojevsko gonjo proti naSi državi. Naša oblast je morala zaradi tega odtegniti mnogo, za nairnme šolstva oziroma pnosvete na sploSnio predvidenih sredstev, za kritje ntijnej^ih potreb gospodarskega življenja in v obrambne namene. Nadaljnji objektiven razlog^ je bila tudi reorganizacija ministrstva za gozdarstvo In lesno industrijo, kajti nove upravne enote je bilo teže pridobiti za sodelovanje -pri realizaciji prejšnjih skupnih nbveznnsti. Vzroki subjektivne narave pa so bila predvsem v marsičem nepravilna gledanja na vlogo in pomen šolstva in znanstvenega dela v sociali-stičrii družbi ter preveliko zapostavljanje reševanja teh problemov pred dnevnimi vprašanji ö'peratjvnega vodstva v gospodarstvu. Iz navedenih razlogov fakulteta le polagoma — prepočasi — izgrajuje nujno potrebne laboratorije; to dejstvo je neugodno odsevalo v delu celotne fakultete, posebej pa Se 'njenega gozdarskega oddelka. Vprašanje zgraditve novih poslopij za fakulteto pa je Še sploh odprto. Fakulteta jc nameravala osnovati tudi vrsto faJcultctnih institutov za udejstvovainje ducentov v znanstveno-pedagoške namene, poleg institutov, ki so že obstojali pri proizvodnih ustanovah in so- bili ustanovljeni v znanstveno-praktične namene. Fakultete brez znanstvenih institutov hi ne bile visoke Šole v modernem smislu. Namero, ustanoviti večje število institutov — po posameznih katedrah'— pa je fakulteta opustila spričo sploSne tendence v zadnjem Času, da se omeji Itevilo institutov v državi, ker so se le-ti v povojnem času kvantitativno preveč razbohotili na škodo kvalitete svojega dela in že itak pičlih materialnih sredstev. Znanstvenih raziskovalno delo naj se osredotoči v večjih, vsestransko dohro fundiranih Institutih. Razlogi za to so varčevanje z materialnimi sredstvi in racionalnejša izraba jnaloštevil.nega osebja z ustrezno visoko kvalifikacijo, ki ga v upravnih in gospodarskih organizacijah na splosno zelo primanjkuje. Smernice za nadaljnji razvoj V tej smeri je dala konferenca o znanstveno-raziskovalni dejavnosti v FLRJ pri Gospodarskem svetu FLRJ v dneh 5, in 6. XI. 1951 — Zvezni Upravi za pospeševanje proizvodnje — v Reogradu. Načela tc ko-nferance so dobila Se posebeu poudarek v sklepih VI, kongresa Partije oziroma Zveze komunistov FLRJ 1.1952. V Sloveniji se je naŠel izhod v gornjem vprašanju na ta način, da se je obstoječi Gozdarski institut "Slnve.nije dodelil v iprisitojnost agronom.ske in gozda tiske fakultete. Služil bn kot torišče za zna nstveno-razisk ovalno udej-stvovanje docentov fakultete in drugih znanstvenih delavtev. Izsledki njihovega dola se bodo .posredovali, po eni strani slušatcljtm fakultete, po drugi strani pa se bodo prenašal! z instrukcijami v operativö; institiixt bo torej nekaka transmisija za prenos znanstvenih izsledkov v prakso ter nasprotno novih problemov in praktičnih dognanj v analitično oziroma teoretično obdelavo po znanstvenih delavcih. Institut se je pri tej spremembi preimenoval v Institut za gozdarstvo in lesno industrij'O Slovenije ler se ustrezno reorganiziral. Viden izraz njegovega večstranskega namena je institutski svet, ki je sestavljen-iz članov predavateljskega zbora fakultete ter zastopnikov upravnih ustanov in gospodarskih organizacij, ■f. Dalje je bilo treba preskrbeti potrebni instrumentarij in Ltcila, To je spričo nujnega varčevanja in omejenih deviznih sredstev ena najtežjih nalog. Doslej je bilo mogoče zadostiti tej potrebi le v skromnem obsegü. Notranji iistroj ustanove in njen študijski program sta bila predmet te,rac!jitega. preučevanja na fakulteti oziroma na njenih oddelkih. Izkoristiti so se hotele vse pridobitve tujih in domačih visokih ^ol, ki so prestale pre-izkuänjo v naäem sistemu Vodilmo načelo pri tem je bilo, da sc organizacijske oblike oziroma elementi ustroja tujih fakultet ne prenašajo mehanično k nam, temveč da ise po analizi vseh okoliSčin najde~za naSe razmere najustreznejša oblika, Z obiski na gozdarskih fakultetah v CSR, Švici in. Avstriji so se zbrale informacije o orgajiizaciji njihovega dela in ureditvi institutov, laboratorijev, seminarjev j. dr. Stalni stiki pa so se gojili z domačimi fakultetami v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skopiju — od katerih sta bili zadnji dve v podobnem položaju kot je naSa — s ciljem, da se skuSijjc ipo-sajmeznih fatultet posredujejo dru-gim ter da se Studijski programi Čimbolj vskladijo, upoštevaje pri tem posebne pogoje vsake ljudske republike. V ta namen so bile prirejene razne interfakultctne -konference. Prva medfakultetna konfercnca gozdarskih fakultet Jugoslavije je bila od 17.—20. IX. 1951 v Sarajevu. Obravnavala so se naslednja g^lavna vprašanja: lik gozdarskega inženirja, učni načrti in Studijski programi, režim študija, organizacija pedagoškega itn znanstven o-raz tskovalmega dela ter fakul-tetria posestva. Za konferenco so pripravile posamezne fakultete svoje referate. Navedena vprašanja, zelo pomembna za vsestranski nadaljnji razvoj našega gozdnega in lesnega gospodarstva, so zategadelj obravnavali člani gozdarskega kolektiva naŽe fakultete veCkrat tudi na odborovih .sejah našega Dru-.^tva, inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije ter na posebnih debatnih sestankih. Tako so se izkristalizirala precej enotna gledanja v glav-irih vprašanjih. V pogledu lika gozdarskega inženirja je bilo poudarjeno, da naj bo le-ta kot najviSe kvalificirani gozdarski strokovnjak, predvsem organizator ter vodja -proizvodnje in ekonomike. Zato mora temeljito obvladati prirodo-slovne predmete,- ki tvorijo traretično os nove gozdne proizvodnje in lesne predelave; poznati mora tehnične proizvodne probleme in povezanost vseh vrst proizvodnih procesov v gozdnem in lesnem gospodarstvu; dalje mora temeljito poznali socialistimo ekonomiko na sploäno, posebno pa ekonomiko in organizacijo gozdarstva in lesne industrije ter njen pomen In vlcvgo v socialističnem družbenem redu. Naša. gozdarska fakulteta bo vzgajala gozdarske inženirje s Širokim kompleksnim znanjem, brez ožje opredelitve za gozdno ali lesno .gospodarstvo za Časa študija; specializacija naj sledi šele po končanem študiju. Specialisti za posamezne veje proizvodnje, za ifprayno, tehnično, eko-nomsko, znanstven« Ir) pedagoi^kfl dejavnost naj se razvijejo iz praks.e. V zvezi z zaključki medfakultetne konference v Sarajevu glede delitve v dve, organsko bolj ali manj povezani stroki: gozdnogojitveno in lesnoindustrijsko (ki pa bosta loče-ni v dva oddelka verjetno le na eni fakulteti v državi), bo na naŠi fakulteti poudarek na gojitveno-cksploatacijski plati; lesnoindustrijska tvarina pa se bo podajala le v tolikem obsegu, v kolikor je to zaradi kompleksnosti študija in morebitne poznejäe specializacije nujno potrebno. študijski programi in izpitni režimi so se skuSali v največji meri prilagoditi g^omjim -kriterijem, stvarnim potrebam in splošnim smernitara naseg^a gospodarskega in kulturnega razvoja. Sprostitev dosedanjega pretogega načina v pogledu študija in izpitov, reduciranje števila predmetov prenatrpanih uünih načrtov in koncentracija preveč razdrobljene učne snovi na pravo meio pa zahtevajo trajno sodelovanje vseh gozdarskih fakultet naše drŽave, Najustreznejša oblika za povezano delo in vzajemno pomoi! so mcdfaltoUelni posveti, ki «e -bodo prirejali od Časa do Časa in izmenično na sedežih naŠih fakultet, bodisi za njih-ovo celotno .problematiko, bodisi po posameznih predmetih. Prvi takšen posvet predavateljev vseh fakultet je bil o predmetu gozdarske ekonomike na naši fakulteti lani,® Taiko medfakultetna .konferenca- 1. 1951 v Sarajevu kakor tudi inedpred'metni posvet v Ljubljani 1. 1952 sta dala prav dobre pobude in predloge za nadaljnji razvoj našega visökosolskega študija. Preteklo je že četrto leto od ustanovitve naSe fakultete in l-etos je dala prve absolvente, W teh le.tih so bili ustvarjeni osnovni pogoji za njen uspešni razvoj: pridobljeni in adaptirani Jiajnujnejši prastari, ' izvedena notranja organizacija fakujtete, organizirano fakultetno posestvo in znan,stveno-raz-i.sk-ovalni inStitut ter sestavljen Študijski pragram, ki ustr.eza dejanskim potrebam in duhu časa. Predavateljski zbor je izvršil svoje pionirsko delo, zavedajoč se odgovornosti za veliko zaupanje, ki se mu je izkazalo z ugoditvijo njegovim glavnim .predlogom. . iStevUo slušateljev in potreba po visoko kvalificiranem osebju Prvi slušatelji -— sedaj absolventi — so prebrodili z docenti vre'd velike težave. Mnogo Študentov je pri tem omagalo. Preostali pa so pokazali veliko voljo, da Še sami izpopolnijo svoje znanje. Živahno ndejstvovanje -skiSateljeV v »Študentskem gozdarskem druätvu«, ki s.o ga ustanovili na fakulteti v Študijskem letu 19.50/,5J, je veren dokaz njihovega hotenja. Zanimivo je gibanje Števila slušateljev v posameznih , študijskih letih, ki ga kaže naslednja taibela vpi.sov.v letih 1949—1952: Leto: S e ra e s ter: T 3. 5. 7. Skupaj 1949 65 — — ' — ■ 1950 87 , 41 ■— "— 128 1951 37 49 31 — ' ■ 117 1952 33 39 60 31 ■163 v Študijskem letu 1949/50 so bili .med navedenimi sluSatelji tudi 3 izredni slušatelji — od katerih je ostal v 7, semestru le še edcji;' od 1. 1950-dälje Agronomska in gozdarska fakulteta ne ^.prejema več izrednih slušateljev. Po spolu odpade v študijskem 1. 1952/53 na ženske: v L semestru 3. v 3. semestru 1, v 6. semestru 13 in v 7. semestru 6 sluŠateljlc. -Iz gornje razpredelnice sledi, da-je od 62 (4- 3 izredni) slušateljev, vpisanih v študijskem' letu 1949/50, prišlo v normalnem roku v 8. semester le 30 (-(- 1) slušateljev aii48%.. == Glej Gozdarski vestnik 1952/9. Les 1052/6^7. Socialn'O -poreklo slušateljev v letu 1952/53: otroci: . kmetov, delavcev sam. obrtni fco v, mtelektuakev I äcinestef^ 1 7 9 16 g semester JO 4 3 22 i' semester 5 15 11 29 7. semester_^___6____2___19 ■ Skupaj, 22 30 25 86 Sociäiw sestäv vzbuja začudenje, posebno glede kmežkib «ino-v, ki s& malo za'Stfip^iii njihovih vetjih stikov z narav». Neugodno je tudi Ste vil raamcrjc med kmečko-dela vskirn j ter uradniSko-meSčanskimi siiiovi. P(j narodnosti so vsi Slovettci, po državlj.anstvu — razen cneg^a — T o-oslcivani' rojstnem kraju v LRS je ^na prvem mestu Ljubljana z bljlnjt» in daljno okolico, potem okraja Kranj in Postojna (ViSi trije imajo I nno ok. 50 % slušateljev), Dalje sledi Maribor z okolico, medtem ko (jitali okraji precej enakomerno zastopani. Ko se j« ob ustanovitvi goadarskega oddelka oliravjiavala vprašanje števila slu^ä^'^^lJ ^^ oziroima določal numerus clausus, so se upoStevale naslednje 1 potreba gozdarskih Inženirjev v gozdni proizvodnji državnega ^ in cdržavneff'^ sektorja, v lesni industriji, v prometu z IciSom, la urejanje hudourniških,.pQdroŽLj, v nadzorni službi, v gospodarskem planiranju, za daffo^ko in znanstveno-raziik-ovalno delo. Vse potrebe za navedene dejiv-^Lti so se ocenjevalc skupno- z ok. 400 inženirjev. To Število se bo zdelo komu prV' hip morda pretiratio, posebno zato, ker je pri njem že uposte^-vano 'da bomo imeli ve£ -srednjeSolskega osebja, kot smo ga imeli pred 'n.0- pomisliti'pa jc 'na to, da terja socialistično gozdno gospodarstvo več strokovnih raoČi tudi zategadelj, ker je gospodarska dejavnost v veČji ^^ f v njihovih rokah, medtem ko so se gfozdarski inženirji v kapitalistični T roslaviji udejstvovali pretežno le po tehnični in upravni plati; ekonomska J 'avjiost pTJ eksploataciji gozdov in predelavi lesa ter trgovina z lesom je' bili .povečini v rokah lesnih in d ust rial cev, trgovcev in finančnikov. R^dki -SO slovenski inženirji, ki so dobili ustrezno ekonomsko rutino fia privatnih gozdnih veleposestvih in lesnih obralih. Od tod prihaja tudi L ij ali manj negativno dejstvo, da na^im gozdarskim inženirjem veliko , ]•; [eži tehnično' delo kakor pa ekonomsko. Zalo se pa tudi sedaj pri nas vfidstvo gospodarskih organizacij največkrat zaupa manj Solanim, toda zato ekonomsko 'bolj okretnim strokovnjakom, To je opazno v v«eh proizvodnih ji£>oino naKetih-lesivSh zalog v gospodarskih gozdovih skoraj vseh visoko civiliziranih dežel svetu postajajo ^pspodaratveniki glede trajne >preskrb£ z lesom — ki je posEal neka univerzalna surovina — vedno bolj zaskrbljeni. Posebno velja to za ZDA, kjer so se sicer proizvajalne sile najviše razvile, ki pa so v zadnjih 100 letih najbolj raparsko gospodarile s svojimi gozdovi izmed vseh dežel kapitalističnega sveta. Od tam je slišati v zadnjem ča^su tudi najve? gbsov, ki zagovarjajo čim rafio-nalnejSo izrabo lesa, pospeševanje gozdne proizvodnje -in .obnovo gozdov na opU'Stosenih predelih."* Les sicer izgublja svoj pretesni pomen za kurjavo — kot vir energije —, ker ga bodo nadojnestili neusahljivi drugi energetski viri; tudi v gradbeništvu ne bo imel več nekdanjega monopolnega položaja, ker ga bodo čedalje bolj nadome,5Čale druge, cenejše tvarine. Pač pa bo stalno naraäcal njegov pomen v lesni kemiji, kjer že sedaj pomeni drago-cenn surovino za papir, celulozna tekstilna' vlakna, sladkor in druga hranila, zdravila, vitami^ne ter mnoge druge kemične proizvode za človcSko potroänjo in prehrano. Ta dejstva so nadvse vaŽna spričo, težkega .prehranjevalnega stanja na svetu in ker se prebivalstvo sveta hitreje množi kot pa nara^Sa — globalno vzeto — proizvodnja živil. Za sedaj so rastline edini vir organskega ogljika in težko je reči, ali im kdaj ga ho uüpelo kemikom prid r>b i vali z umetno f&tosintezo (asimilacijo), torej industrijsko-sintetično mimo rastlin. V tej luči .pridobivajo gtjzdovi kot nosilec produkcije organske tvari vedno bolj na pomenu. Oni se. nenehno, iz vekov v veke, obnavljajo iz prirodmJi sil in s sorazmerno malo človeškega, dela .je mogoče občutno zvj^ti njihove proizvodnost. Če gledamo na naSe gozdno Ln lesno-gospodarstvo iz teh širokih vidikov, se nam postavlja kot glavna, neodložljiva naloga, dvigati z vsemi silam'i proizvajalno zmogljivost naših gozdov, dopolniti čimprej njihovo lesna zalogo, ki je po neizbežni sili razmer padla že na polovico normalne, ter Čim' racionalneje izrabljati les in ostale gozdne proizvode. Gozdovi zavzemajo s^koro ipolovico plodne površine S'lo-venije, so vir glavne dom-a^c in-dustrijiske surovine — lesa. V bistvu so zdravi in bo mogjgče s smotrnim delom občutno povečati njihovo produktivnost v razmeroma kratkem Času. Za reševanje teh dolgoročnih problemov je treba vzgojiti ustrezno število visoko usposobljenih gozdarjev, äii'oko razgledanih sodelavccv pri izva- ^ E, Glesinger: itThe cominf of Wood« (Prihaja doba lesa), New York, 1949. (Pisec knjige je direktor gozdarskega oddelka FAÖ.) janju naSe g^ozdnogospodarske i« Icsnogospodarske politike, lavestnih g^ra-dileljev socialistične družbe, ki se bodo zavedali svojega visokega poslanstva, upravljati zai>paxie jim gozdove kot neprecenljivo -narodiM bogastvo tako, da btodo le-ti stalno naraščajoč vir materia 1-nih dobrin za bodoča pokalen ja. V naglici dogodkov je bilo o teh stvareh oziroma o tnaSi fakulteti premalo govora. Naj bi zato ta izčrpnejŠi Članek prispeval k praviLnejäemu gledanju na probleme naSega gozdnega in lesnega gospodarstva. Na ta načrn bosta tudi jaisneje opredeljena pomen in vloga naše fakuRetc, ki zasluži materialno in moralno podporo Visega našega ljudstva. ALI NAM NAŠI PREBIRALNI GOZDOVI ZAGOTAVLJAJO TRAJNOST V GOZDNI PROIZVOpNJT (Izdelano v Inštitutu za gozdarstvo m lesno tndijstrijo LRS} Ing. Marlin Čnkl (Ljubljana) Kakor v .drugih gospodarstvih tako se tudi v .gozdnem gaspodarsitvu kot viru ene najbolj važnih surovin zahteva veČja ali manjSa stalnost, t. j. bolj ali manj enaka letna proizvodnja ali tako imenovana trajnost gozdne proizvodnje. Td stalnost narekujejo potrebe nemotenega obratovanja lesne in druge na les navezane industrije, trajna preskrba prebivalstva z drvmi in drugim lesom za domačo potroSnjo, stalnost gozdnega in lesnoindustrijskega delavstva ter strokovnega osebja, razpoložljiva prevozna .sredstva in razni drugi razlogi. Iz naštetih razlogov je bila trajnos-t v gozdni proizvodnji v pretekli in polpretekli d&bi glavni cilj urejenega gozdnega gospodarstva. Sele v zaidnjUi desetletjih je stopila v ospredje zahteva po Či-m večji in čim kvalitetnejši les-ni proizvodnji kot prvi jialogi gozdnega gospoda-rstva. Ta prenuik v prvenstvenih nalogah gozdarstva je nastal kot posledica izgradnje razpredenega omrežja gozdnih cest in drugih spravilnlh naprav ter pocenitve tra^nsporta lesa s sodobnimi prevozinimi sredstvi. Na ta način je bila 'uamreč -oiTKOgočena preskrba potrošnih centrov z lesom iz mnogo bolj oddaljenih .gozdov in premagana bojazen, da bi ti centri za daljši ali krajli čas ostali brez lesa, Vkljub temu je trajnost v ,gozdni proizvodnji se vedno ena temeljnih nalog gozdnega gospodarstva. Glede na -spremenjene pogoje v preskrbi z les.om pa se ta trajnost ne postavlja več v ozkem okviru gozdnogospodarskih enot, temveč je to naloga äirokili gozdnogospodarskih področij. Od trajnosti v gozdni proizvodnji v strogem smislu besede se zahteva, da daje letno enake množine lesa ter enake gozdne Sortimente, pri vsem tem pa se mora posekani les trajno nadomeščati s prirastkom v gozdu. Pri gos.podar-jenju z enod&bnimi gozdovi,-kakor je bilo v zadnjem stoletju v navadi deloma iudi pri nas (.velLk del veleposestniških gozdov), te trajnosti tudi v okviru večjih gozd-nog;ospopodarski razlogi, ki jie dopuščajo, da bi se aa ljubo enakim letnim sečinjam morda po eni strani sekali Še nezreli gozdovi v majlepäi ra.5ti, drugod pa puSčali životariti prezreli, slabo prira-ščaj.0či gozdovi, kar je za ta namen čcsto potrebno. Pretiravanje v teh prizadevanjih ima tem manj smisla, ker s težkimi gospodarskimi žrtvami morda le doseženo ravnotežje v enodobnih gozdovih kaj r,ade »opei pomSijo naravne katastrofe. Tako celo v NemSiji, zibelki vede o 'normalnem g-flzdu, kažejo gozdnogospodarske enote še dandanes «koraj i^to nesorazmerje sta-rdBteih razredov, kakor so gs. imele prsd sto leti. Solo o normalnem gozdu je živa praksa obšla z ustvarjanjem denarnih rezerv v dobi večjih «ečenj za dnbo manjäih scčcnj lii dohodkov. Seveda je bilo tako v glavnem ustreženo Ic gozdnemu potsestniku, ki «i je na ta način zagotovil letno enake denarne dohodke; ni pa bilo povsem zadoščeno gospodarskim in socialnim potrebam, ki jim najbolje služi stroga trajnost v gozdni proizvodnji. Trajnost gozdne proizvodnje tudi v prcbiralaih gozdovih ni sama po sebi dana, kakor sc to često misli, üeprav so tu pogoji zanjo mnogo boljši. Med bolj ali manj uravnoteženimi prebirainimi gozdovi, ki morejo trajno dajati letno enake poseke, imamo tudi prebiralne gozdove, kjer se lice gozda od sečnje do sečnje menja, z njim pa tudi vsakokratni posek. Ta neuravnoteženost prebiralnih gozdov izvira iü premočnih ah preslabih scčenj ter iz nepravilnih posegov v posamezne debelinske razrede, zlasti niije {celulozni les, jamski les itJ.), razodeva pa se nam v njej tudi silrio lobčutljiv organizem prebiralnega gozda. V močneje pokvarjenem prebiralnem gozdu stJ Često potrebna destletja, da se zopet doseže ravnotežje. Ce pa do tega ravnotežja vendar moremo zopet priti, je to velika prednost prebiralnih gozdov pred cnodobniml. Nimam namena dati že končni odgovor na vprašanje, ali nam naSi pre-birabi gozdovi zagotavljajo Irajn^t v gozdni proizvodnji. -V ta namen bi bik potrebno ogromno gradivo, ki nam ga bo mogla dati le posto-pna uredil te v nedržavnega sektorja kot jedra naših prebiralnih gozdov. Na tem mestu naj bi bila nekazana le pot, ki nam odkriva, ali je neki prebiralni gozd v ravnotežj-u in kaj nam more trajno dajati ob tem ravnotežju. Le poznavanje teh podatkov nas more zavarovati pred rušenjem ravnotežja v prebiralnem gozdu ter nas voditi k ustvarjanju ravnotežja na ravni najvišje proizvodnje, ki je naš veliki cilj v g-ospodarjenju s ■prebirainimi gozdovi. Kakor že rečeno, je prebiralni gozd v ravnotežju, Že daje trajno enake donose tako v pogledu množine lesa kakor v pogledu sortimcntov, ne da bi sc pri tem lice gnzda spremenilo. To je mogoče le tedaj, če se v višjih debelinskih stopnjah posekana drevesa trajno nadomeščajo z vraščanjem drevja iz nižjih debelinskih stopenj. Po P r o d a n u je to takrat,, kadar je: «1 ■ = "i = 'h = A {J) kjer jei Uj, flj, 'n^.. . nu število dreves v I., 2., 3. . . . k. debelinski stopnji; d\, d'J, d',.. . d',; debelinski prirastek v ]., 2-, 3----k. debelinski stopnji. Ce je v X. debelinski stopnji v začetku neke dobe T nj dreves z letnim debelinskim prirastkom d's in če je Širina debelinske stopnje b, preide namreč iz testoipnje v naslednjo višjo stopnj-o na leto n.v^ dreves, v dobi T pa n^ ^^ T dreves. Kojiec dobe T osiane v tej stopnji Še n,; — tiji^T drevos. V isti dobi T vstopi iz naslednje nižje debelinske stopnje z n^,, drevesi in z d'j;..^ kot letnim debelinskim prirastkom n^:,, dreves. Konec dobe T mora biti v x. debcliji&ki stopnji zcypet n^ dreves, ^torej mora biti* Cc la obrazec razvijfimo, dobimo: ^^x-i ■ = n^ • dV Ka isti naJin bi dobili, da jc "»"^x^ix + r^l^ + i, + + , = itd., iz česar rezultira g"oraji obrazec (1). Iz temeljne erna&bc za uravnoteženi prebiralni gozd (1) sledi, da je števi)o dreves v po-samczniJi debelinskih stopnjah odvisno od števila dreves v zadnji debelinski stapnji (nt), od debelinskega prirastka v tej stopnji (d'fe) ter od debelinskih prirastköv v posameznih debelinskih stopnjah, kajti: dV d. "i = = j^itd. (2) Ob poznavanju teh elementov torej lahko izračunamo Število drevja v poaa-meanih debelinskih stopnjah, ki je potrebno za vzdräe'vanje rednega poseka v zadnji debelins.ki stopnji (n^ dreves). S prebiralnim gozdom, kjer bi se smelo sekati le drevje v najviäji debe-lins-ki stoipnji, pa se ne bi mogli zadovoljiti. Rakav os t, razne poškodbe, pre-goste skupine drevja itd, nas silijo k rednim posegom oziroma k rednim seEnjam tudi v nitjih debelinskih stopnjah. Tudi te sečnje se bodo mogle redno izvajati le takrat, kadar bo posek v teh stopnjah rcdjin nadomeSČalo vraŠčajoEe sc drevje iz h nižjih debelimkih stopenj. Za to potr&bno Število drevja dobimo po istem obrazcu (2), ic namesto poseka in debelinskega prirastika zadnje debelinske itopnjc vstavljamo posek in debelinski prirastek dane stopnje. Kot posek v dani nižji debelinski stopnji smemo v stvarnem gozdu vzeti presežek drevja, ki nam ostane, če od dcjaRskega ätcvila drevja v tej stopnji odStejemo v^e drevje, ki je v tej stopnji potrebno za vzdrževanje po.4 a X n. dej, j tem. O A p. 1 2 3 4 5 6 7 1 8 9 10 n 12 1 1. 13 14 15 3 26 99 76 23 _ 28 27 22 , 5 ____ 126 98 28 _ 4 30 66 55 11 - 31 21 19 2 — S7 74 13 — & 34 44. 32 12 — 32 19 16 3 - 63 18 15 — e 37 32 29 3 — 34 H 16 - 2 4e 45 1 — 7 39 27 29 — • 2 36 13 12 1 — 40 41 — 1 s 42 24 22 2 — 37 12 11 1 — 36 33 3 — 9 44 22 17 5 — 39 10 6 4 — 32 23 9 — 10 46 17 13 4 — 41 6 5 1 — 23 18 5 - 11 47 13 10 3 43 S 3 2 _ 18 13 5 — 12 48 [0 7 3 — 48 3 1 2 — 13 8 5 - - 13 43 7 4 3 - 53 1 1 - — 8 5 3 H 47 4 3 1 — - 1 — 1 - 5 3 2 — 15 45 3 2 t 3 2 1 — 16 43 2 2 — — — — — - — 2 2 — — 17 18 40 ■2 1 1 ! 1 — — - — - - 2 1 1 1 L Skupaj 373 302 73 2 132 112 22 2 505 ^14 92 1 Tab, 2, Kumen. Uravnoteženi posek in temeljno itevJlo drevja za njegovo vzdrževanje Pravo sliko neuravnoteženega prebirabega gozda nam kaže raziskovalna iplo^kev št. 98 (SnežniJc, Leskova dolina, odd. 36 .b; tabela S). V tem Kesstoju so veliki primanjkljaji drevja v nižjih im srednjih debelinskih stopnjah, tako da je izračunani posek v viSjih debelinskih stopnjah le začasen, ker ga ne vzdržuje vraSčanje iz nižjih debelinskih stopemj. Ta primanjkljaj je oüiten zlasti pri jelki, medtem ko izkazuje bukev presežek drevja v vseh nižjih debelinskih «topnjah Ln tako vsaj deloma krije prim.anjkljaj jelke. Razvoj gozda bo ^el torej v korist bukve in bo tudi sekira ta razvoj težko zadrževala. V tem primeru se nam potrjuje spioSno opažanje, da bukev na Snežniku izpodriva jelko. e Za dokaz, da so tudi na Snežniku razmeroma dobro uravnoteženi prebi-ralni gozdovi, navajam Se en primer, in iicer ploskev St, 99 (Snežnik, Lesikova doli'na, odd. 36a; tabela 4), V tem čistem jelovem sesto-jii obstoja ravnotežje vse do S. debelinske stopnje, kjer se pojavlja neznaten primanjkljaj 4 dreves. / opisanim načino^m izračunavanja uravnoteženega poseka in uravno-tcže;nosti prcbiralnega gozda trajnost njegove proizvodnje se ni docela dokazana, ker je aanjo potrebno Se zadostno vralčanje iz neklupirancga Jelka Bukev Skupaj Deb. stop. äiev. a JS o ^E — C Stev. drev. 1)3 1 hs t: Jl^ CiL « U, JK ši B rk. '.E C Šle v. di'cv. jtü 1 J ti ■S'« E Štev. d rev, nI ] lin V h a n e o " dej. tem. a fi. o dej. tem. O 'h p. dej. tciTI. © ^ 1 2 3 4 5 6 7 1 8 9 10 n 1 12 f 13 H 15 3 24 27 47 _ 20 :33 91 44 47 _ 118 91 -27 _ 4 32 23 35 - 12 134 44 33 11 - 67 68 — 1 5 39 19 30 - 11 34 33 24 — 52 54 — 2 6 45 20 25 — 5 34 24 21 3 — 44 46 — 2 7 50 17 23 — 6 34 21 21 — 38 44 - ■ 6 S 53 19 21 — 2 41 18 5 13 — 37 26 11 — 9 56 16 19 - 3 38 5 4 1 — 21 23 - 2 10 S8 19 15 — 36 4 2 2 - 23 17 6 — 11 59 15 15 - — 34 2 2 - 17 17 - — 12 60 15 8 7 — 33 2 2 - 17 10 7 -- 13 60 8 3 5 — — 2 — 2 — 10 3 7 - 14 — 3 — 3 — — - - - — 3 — 3 — Skupa) 201 241 19 59 246 158 88 — 447 339 61 13 Tab. 3. Raziskovalna ploskev 3t. 98 (Leskova dolina, odd. 3G b), UravnoleŽEiii posek in temeljno Število drevja za njegovo vzdrževanje dela sestoja v jijegov k hp i rani del. To vprašanje pa lahko dovdj zanesljivo presojamo 'po stanju naraščaja in z njegovim opiso-m sliko nravnote-žcDosti spopolnirao. Na;kazajia analiza je dragoccn pripomoJek v poznavanju naŠlh prebi-ralnih gozdov in njihove razvojne težnje. Po njej se nam prebiralni gozd odkriva kot organizem, ki ne pozna te ene uravnoteženosti ali ene normale oziroma ene normalne frekvenčne krivulje števila drevja. V prebiral nem gozdu morejo obstojati različne uravnoteženosti, ki jih lahko ob njihovem poznavanju ohranjujemo' ali apopolnjujemo, ob njihovem nepoznavanju pa ružimo. Sodobno gozdarstvo ne bo smelo iti mimo naloge, da s sodelovanjem gozdarskega inštituta preizkusi to novo, na prirastku sloneČo metodo in vsaj v naSih najlepSih ter najbolj tipičnih prebira Inih gozdovih naprti vi potrebne meri'tve debelinskega prirastka al! prehodnih dob ter analizo uravnoteženosti, po njej pa izvaja sklepe za bodoče gospodarjenje z njimi. Ob kontrolni metodi gospodarjenja bo to delo lah^to, saj pri njej posebna merjenja debelinskega prirastka sploh niso potrebna; le-tega je moEi izračuTvati iz dveh zaporednih ki upad j. Kontrolna metoda se nam torej tudi tukaj kaže kot nepogrešljiv pomočaik v naprednem gospodarjenju z gozdovi. PredaleS bi Šli, Že bi zahtevali, naj se ravna posek strogo po- smernicah, ki jih nakazuje analiza ravnotežja. Cim veEja proizvodnja je slejkoprej naSa prva naloga in bo-mo arclost vsakega dreveisa presojali predvsem po tem, kako pr.irašča, oziroma kadcSen jc njegov odnos do prirastka v sestoju. V gozdovih, ki se težko pomlajujejo, bo pri odkazovanju merodajno tudi stanje naraščaja v gozdu. S tem pa ni rečeno, da ne ho neštet» prilik, kjer se 'bo mogel Deb. stop. Jlev. 10 l.deb, prlr, mm Štev. drev. na 1 lia Posek (presežek) PrimanJ-kljal dcj. tem. 1 2 3 4 S 6 3 10 122 126 „ 4 4 lä 91 83 8 — S 28 69 61 8 - 6 34 53 39 13 - 7 39 36 32 4 — 8 31 29 2 - 9 44 28 28 — — 10 45 28 16 12 — 11 46 16 6 1Ü — 12 46 6 1 5 - 13 — I — 1 — Skupaj 480 421 63 4 Tab. 4. RaiiskovaJna ploskev štev. 99 (Leskova dolina, odd, 36 a). Uravnoteženi posek ill temeljno Število drevja za njegovo vzdrževanje odkazovalec gibati v oikviru uravnoteženega po-seka, tie da bi kršil gozdno-gcjitvena in ekonomska načela, in kjer mu bo ravnotcžnostni račun v veliko oporo pri delu. TERENSKI POUK NA GOZDARSKI SREDNJI ŠOLI Itiff. Dinko Cerjak (LjubljaDa) Leta 194S sta bila ustanovljena gozdarska tchnikuma v Ljubljani in v Mariboru {Ur. list LRS Št. 41-1948), in sicer s triletnim poukom. Poleti 1. iy-i9 sta bila ljubljanski in mariborski tehnikum združena v Gozdarski tchnikum v Ljubljani, iki je bil v letu 1952 preimenovan v Gozdarsko srednjo šolo (glej »Objave« St. 3 z dne 23. V. 1952). V Šolskem letu ]948/49 in 1Ö49/50 smo imeli na zavodu predavanja po u£ncm načrtu za triletni pouk. Leta 1950 je stopil v veljavo nov učni natrt i; If za vse gozdarske srednje Sole v državi in se je v Sol, letu 1950/51 prešlo na štiriletno šolanje (s terenskim poukom), oziroma so se v U, polletju predavanja preuredila že v smeri bodoEega petletnega šolanja (s terenskim poukom), Dijaki tedanjega HI, letnika so imeli pravico končati Gozdarsko srednjo šol'0 po dokondanju IV. letnika (štiriletni pouk), tako da je imela šola prve absolvente v juniju 1952 Letos pa Earadi prehoda na petletni pouk ni bilo absolventov, ker ni V. letnika. Po ufnem načrtu in odobrenem predmetniku za petletno Šolanje (odobren z odi. Sveta za prosveto in kulturo St. 5109/37 z dne 22. X. 1951) imamo na zavodu poleg splošnih predmetov j>ouk iz pomožnih in strokovnih predmetov, knt je razvidno liz razpredelnice, ki jo navajam na 250, stra™. V smislu splošnih navodil o organizaciji, delu in kontroli obvezne prakse dijakov srednjih strokovnih Sol je na zavodu uveden terenski P'ouk kot nadaljevanje Šolskega pouka. Namen terenskega pouka je, da bi dijaki na terenu dopolnili svoje teoretično znanje, ki so si ga pridobili v soli, In ^e praktično usposobili za delo, da bodo po končanem šolanju z večjo samostojnostjo in gotovostjo opravljali vse naloge s področja gozdnega in lesnega gospodarstva. Uvedba terenskega pouka je urejena z začasnim pravilnikom, ki sta ga izdali djie 23. 7. 1952 bi vsa Glavna uprava za gozdarstvo in bivša Glavna direkcija lesne industrije. Terenski pouk opravljajo dijaki pri gozdnih upravah, manipulacijah in lesnoindustrijskih obratih, in sicer: po I. letniku 2 meseca iz EiSčenja gozdov in drugih gojitvenih del ter pomožnih del v laksaciji,, Pri tem je treba gojence seznanjati z gospodarstvom in lesno industrijo kraja, kjer delajo. Tolmačiti jim je treba na vsakem praktičnem primeru, na katerega pri svojem delu naletijo, varstvo gozdov, gojenje in izkoriščanje gozdov in gozdne komunikacije. Po.scbno so dolžni gojenci svoje znanje razširiti in praktično izpopolniti iz predmetov, ki so se v Šoli že obravnavali, in sicer Iz botanike spoznavanje najrazličnejših vrst rastlin, predvsem gozdnih, kakor tudi gozdnega drevja, iz geologije pa oblikovilOst terena in vpliv le-tc na gozdove, hkrati pa naj gojenci spoznavajo temeljne kameriine in rude. Tako se dijaku po I, letniku vsaj deloma že razbistrijo pojmi o gozdarskem poklicu. Ker tudi fizično dela -na raznih ugodnih io težkih terenih, večkrat tudi ob slabem vremenu, spoznava vse težave gozdnega dclavca, kar mu bo pozneje v praksi dobra podlaga za ocenjevanje naporov delovnega Človeka. Ce «gotovi, da nima smisla za gozdarstvo, ozioroma da .ne bo mogel zmagovatn gozdarske službe, more pravočasno menjati šolo in ströko. Po 11 letniku opravljajo gojenci 2 mescea naslednji teremki pouk- geodetske vaje, delo v drevesnici, pri gojitvi in varstvu gozdov, v pisarni, po možnosti tudi na žagarskem obratu. Pri terenskem pouku so gojenci dolžni pri gozdnih upravah in obratih spoznavati v.-ia dela prt varstvu, gojitvi in izkoriščanju gozdov, Izpopolnjujejo pa naj sc iz predmetov, ki so jih v šoli ze obdelali: botanike, geologije, dendrologije, pedologije in geodezije. Po III. letniku imajo gojenci trimesečni terenski pouk, in sicer 1 mesec na žagarskem -obraitu, 1 mesec iz gojenja gozdov {z varstvom gozdov) in 1 mesec iz urejanja hudournikov (hkrati tudi geodetske vaje). Po IV, letniku morajo gojenci opraviti trimeseč™ terenski pouk in sicer; 1 mesec iz urejanja gozdov, ) mesec iz izkoriščanja gozdov (hkrati tudi varstvo gozdov) :in 1 mesec iz gozdarskih gradenj. Terenski pouk se izvaja po predpiisanem delovnem (u^nem) načrtu, ki zajema vse strokovne in potrebne pomožne predmete. Terenski pouk se deli Tia: 1. strokovno delo, ki obsegam a) priprave za delo — planiranje, meritve, risanje skic in načrtov ter izdelavo proračunov; b) izvajanje samega dela; c) analizo dela in izdelavo poročila v obliki teze; 2. pisarniško delo. Vsak dijak jc dolžan izdelati na praksi pismeno poročilo v obliki teze s pomočjo podatkov o svojem ddu. PoroSilo iz posameznih predmetnih skupin sestavljajo samo dijaki III. in IV. letnika. Nižji letniki izdelajo skupno poročilo za ves £a,s terenskega pouka 1 leta, toda razporejeno po vrstah dela. V^ak dijak mora pisati delovni dnevnik. Vanj dnevno vpisuje delo, ki ^ je opravfjai, delovni Čas, orodje, u£inek dela, opažanja na delu in v okolici itd. Dnevnik mora dijak dnevno predlagati inštruktorju v pregled in podpis. Po končani praksi dnevnik z zadnjim poročilom o-dda Soli. Delo pri terenskem pouku traja S ojr dnevno. Dijaki so plačani po učinku storjenega dela. Za nedelje in praznike ter za izostanke po lastni krivdi alt zaradi zasebnih zadev ne prejme plačila Za neproduktivne dneve {deževno vreme, geodetske vaje, praksa v pisarni) dobijo dijaki vzdrževalnino iz pro-raŽuna šole. Dijake I. in IT. Icl-nika dodeljujemo na prakso najbližjim gozdnim upravam, kjer so dijaki doma. Dijake III. in IV, pa razvrsti uprava Šole na skupine, po potrebi Se dalje na podskupine, ki upravljajo prakso pri gozdnih upravah in žagarskih obratih. Skupino vodi vodja skupine, ki ga določi Sola iz vrst dijakov. Vodja skupine j c podrejen inštruktorju oziroma strokovnemu predavatelju, kateremu pomaga pri nadzorovanju. Glavna dolžnost vtxije skupine je, da skrbi za red, varnost in disciplino med dijaki. Vsaka skupina ima svojega gospodarja, ki skrbi za prehrano, pranje perila in druge potrebe dijakov, Occnjevanjc terenskega pouka je za prva dva letnika skupno za ves Čas zaposlitve pri gozdni upravj ali manipulaciji. Za višje letnike pa se ocenjuje vsaka skupina predmetov posebej, in «icer ločeno za spretnost pri delu, za marljivost pri delu, za delovno storilnost, za kakovost dela, za zasiimanje za -delo in za vedenje pri terenskem pouku. Prva dva letnika ocenjujejo inštruktorji .gozdnih uprav, Sagar«kih obratov itd,, ocenjevanje pa kontrolira in dokončno ugotavlja vodstvo sole. Višje letnike ocenjujejo strokovni predavatelji. Vse ocene zbira šola, razrednik pa jih vpisuje v spričevalo. Konjni uspeh dijakov se računa po vseh ocenah iz teorije in terenskega pouka. Za pravilno vodstvo, nadzor, ocenjavanje itd. terenskega pouka je zadolženem vodstvo šole s predavatelji strokovnih predmetov, ki morajo biti v tesni povezavi z organi gozdnih gospodarstev, gozdnih uprav än lesnoindustrijskih obratov. Le na ta naČin je mogoče pravočasno odstranjevati morebitne napake in težave, uvajati potrebne dopolnitve in z uspehom vsako leto končavati prakso na terenu, Z uvedbo terenskega pouka smo podaljšali šolanje na S let. Upoštevajoč, da bodo imeli absolventi Gozdarske srednje šole skoraj 1 leto terenskega praktičnega pouka, se je pri razpravi glede organizacije pripravniške službe stavi] prcdlDj, da bodo ■smeli absolventi opravljati strokovni izpit že po 2 letifa pripravniške službe, ct bo za ostale tehnike .predpisana triletna doba. Uspehi terernskega pouka so bili doseclaj prav dubi'i. Dijaki so izpopolnjevali svoje znanje in dobivali primerno podlago za lapouk v za silo ui-ejeni učilnici. Med tem so dela pri dokončni ureditvi šole glede na tedanje razmere v gradbeništvu prav zadovoljivo napredovala ter so se učenci s svojimi predavatelji vred že veselili lepili prostorov, v katerih bi se lahko nemoteno posvetili uEenju. Toda äe 20. oktobra istega leta je bilo vodstvo šole obveščeno, da mora stavbo odstopiti za druge namene. Začelo se je iskanje primernih prostorov, kar «pa je bilo spričo taJtratae stanovanjske stiske jalovo prizadevanje. Prvi decembcr, ko 'bi se morala šola izseliti iz svojega poslo-pja, se je naglo približeval, 'drugih prostorov pa Jii bilo mogoče nikjer najti. Že je k.azalo, j h da bo treba Šolo navzlic pomerrvbnim nalogam, ki jih je opravljala, razpustiti. V«i, ki so šoli na kakršen koli način botrovali, so ji tedaj odtegnili svojo pomoč. Učencev se je polastilo malodušje, pouk je zastal. Toda mero-dajni činilelji pri OLO Gorica so razumeli našo stisko in so nam odstopili ta čas prazno zgradbo kmetijskega posestva na Ajševici. Z bivšo direkcijo drž. kmetijskih posestev za Primorsko je bila izvršena zamenjava za bivši Coronioijev grad in Uko se je šola dme 20, decembra 1948 nastanila v Krombergu. V lepem poslopju iz 17. stoletja je bilo dovolj prostorov za Šolo in internat. Nad 9000 udarniških ur je prvih S generacij učencev te šote rade volje vložilo v delo za čim lepSo ureditev svojega Šolskega in Luter-natskega poslopja. Gozdič ob poslopju je bil spremenjen v park, na travniku je bilo urejeno fizkultumti igrišče, ruievine in robidovje o-koH poslopja, so bili odstraajeni, neposredna okolica poslopja je bila ustrezno priTejena svojemu noveinii jiamcnu. Prav gotovo udelcžcnci ne bodo nikoli pozabili del, ki so -se načrtno vrstila od »dvažanja Tuševin in popravila razrite dovozne ccste pa do polaganja parketov. Poslopje in okolica, ki ,sta bili ob vselitvi v tako žalostnem stanju, da je ob preselitvi nekaj učencev pobegnilo na svoje domove, sta po?,neje postali prijetno bivaliJČe Jie samo učencem tc šole, +emvc£ sta ostali v lepem spominu tudi vsem, ki so 5C tam službeno rnudili. 2a strokovni pouk je bil kaj primeren v bližini ležeči objekt Panovet, ki je tedaj pripadal Gozdarskemu inititutu Slovenije, nadalje Lijak, eden najlepših nasadov kanadskega topola v Sloveniji in končno tudi gozdovi na Trnovski planoti. Toda 15. marca 1952 je dotedanje šolsko poslopje v Krombergu prevKcla Agronomska in gozdarS'ka fakulteta, zato se je gozdarska Šola preselila v začasne prostore v Novi Gorici, Dve generaciji gozdarjev sta tam končali svoje strokovno izobraževanje, nakar se je 15. septembra 1932 umaknila naša šola Sempetrski gimnaziji, ki je bila prenesena v Novo Gorico, in se je preselila v Idrijo, V Idriji je mestni ljudski odbor ndistopil ter za Solo in internat primerno uredil del tamkajšnjega grajskega poslopja. S krediti je šola primerno dobro oskrbovana in si je Že v relativno kratkem času uspela nabaviti najpotrebnejša učila. Medtem ko je bil v Krombergu šolski in jntcrnatski aktiv zaradi osarrljene lege kraja navezan le nase, imajo .cedaj učenci v Idriji, ki je največje ter kulturno in družabno naj živahnejše mesto Slovenskega Prirnorja, veliko veČjo možnost vsestranskega uveljavljanja. Razen tega pa je Idrija s svojimii lepo urejenimi goadovi Še posebno primerna za gozdarsko šolo. Učenci Doslej je končalo šolo že )0 razredov (skupin) učencev, enajsta skupina pa je taČas na praktičnem terenskem delu. Od 3. oktobra 194S do 15. septembra 1952 (torej od šol. leta 19-18/49 do šol. leta 1952/.W) se je za vpis v šolo prijavilo 398 kandidatov, in to 381 moških In 17 žensk. Pri sprejemnem izpitu je odpadlo, oziroma ise izpita ni udeležilo 69 kandidatov. Tako je bilo v Šolo vpisanih 329 učencev, od tega 313 moSkih in IG žensk, V teh letih je zapustilo zavod učencev zaradi .neuspeha pri učenju ali pa zato, ker jih stroka ni veselila. Ce ne upoštevamo XI. skupine, ti je sedaj na terenski praksi, si j-e tekom zadnjih petih šolskih let pridobilo pravico opravljati končni izpit 2,66 učcncev, in si-cer 245 moških in 11 žensk. Dva kandidata se končnega izpita nista udeležila, OstaliJi 253, t. j. 242 moških in 11 žensk pa je končni izpit takole prestalo; nezadostno zadostno dobro prav dobro odlično skupaj 27 48 124 4.5 9 253 10 % 19 % 50 % IS% 3% m% Ce primerjamo število vpisanih in število tistih učencev, ki so Šolo uspešno dokončali, vidimo, da -je zaradi neuspeha v Mi ali pri končnem izpitu ter zaradi drugih vzrokov odpadlo blizu 22,% vpisanih. Selckcija je bila torej prccejšnja. Zanimiv je tudi pregled .po starosti učencev, kj so se pri javili li kontnemu izpitu. Bili so zastopani skoraj vsi letniki od 1900 do 1936. Razporeditev je takale- letnik 1900—1010 1Ö11—1920 1921 -1930 1931—1935 1936 Število uČenoevin % 3 (1%) 20{8^) 118(47%) II] {U%) 1 (0?5) NajimoSneje so zastopani letnild 1930 do v^tcvši. 1933, ki jim pripada lit absolventov, kar jc 44 %. Ti so glavoo jedro luših bod-očih sa-uiostoj-no delujočih, logarjev. Odstotek učencev, rojenih pred 1920. letom je tudi za strokovjio Soloj kakrSna je gozdarska, preccjšcn. Tada tedaj, ko »o bili ti gojenci sprejeti, je bilo go.zdai'stwo preobremenjeno z eksploataciji in je bila zato potreba po kadrih zelo velika. Od leta 1950 dalje novincev, kj bi bili starejäi od fetnlka 1925, nismo sprejemali. Seveda je biU pri tem napravljena izjema pri logarjih, ki so jih posamezne go-zdne uprave oziroma OLG pošiljali v äolo. Od leta 195! dalje se pri sprejemxi v k)io ravnamo po načelu, da morajo biti uČcnci stari najmanj 17 in največ 27 let. V posameznih razredih so [Si učenci po starosti precej r.azlifni. Tako smo imel) v I. skupini učence od J 907. do 1933. letnika in je bila povprečna istarost razreda 25.5 leta, V sedanji XI. skupini je povprečna razredna starost 24.6 let. Najnižja povprečna razredna starost je bila v VII. skupini, in sicer 19,2 leta. Tudi glede socialnega porekla je bilo stanje v raznih skupinah kaj različno. Za vseh 10 skupin je bilo povprečno zelo malo sioov iiameSčencev {2 %), -kmetov (6 %) in svobodnih poklicev. Delavski staršSi poslali 32 % učencev, vsi obstali (52 %} pa so sinovi malih kmetov, najerrvnikov in kočarjev, V tej zvezi lahko .3.popolnitnp gor.njii prikaz šolskih uspehov z ugotovitvijo, da so dosegli «ajboljŠe uspehe v Šolanju gojenci, ki izvirajo iz delavskih in kmečkih družin. Marsikdo bt se vprašal, kako so se obnesle ženske v gozdarski Soli, Lahko odgovorimo: enako kot moäki. Šele v V, skupino konec leta 1949 so se vpisale prve gojenke, k! se mso hotele izobraziti «a logarkc, temveč za drevesničarke in administratorke. Solo jih je absolviralo H. Tri so bile dobre učenke in jih je stroka zanimala. Kolikor nam je znano, so se vse tri tudi v praksi uveljavile in v stroki Se sedaj z uspehom delujejo, ena kot drevcsniČarka, druga kot logarka in tretja kot administrat-orka. Razen rednih učencev so v teh logarskih tečajih '— prvi je trajal 2 meseca, drugi pet, tretji pa šest mesecev — obiskovali Solo tudi log^ji, ki so že v službi bodi;si pri okrajnih ljudskih odborih bodisi pri gozdnih itpravah, V treh tečajih se jih je zvrstilo 67. Od tega števila jih je končalo SoIo 54, med njimi dve ženski. Povprečna starost 1, skupine jc bila S0,5 leta, 2, skupine 29.5 leta in 3. skupine 33.3 leta. Po uspehu je bila najboIjSa 2. skupina, najslabSa pa tretja. V tretji skupini so bili večinoma le takSni, ki so sele nistopDi gozdarsko službo, kamor so 'pri.šH iz raznih poklicev in položajev, ter äe niso dobili pravega stika 7. naravo in gozdom. Manjkala jim je pred-praksa, Sola in pouk Razen starostne omejitve in popolnega zdravja se za vpts v iolo zahteva, da je kandidat končal osnovno šolo. Ta pogoj pa je prec«j nedoločen. Osnovna Šoia je namreč lahko enorazredna ali pa petrazredna. Razen tega je velika razlika mod učend, ki so osnovjio Soio končali pred 5 ali 12 leti, med oku- pačijo, po ali pred ladnjo svetovno vojno. Razmere in -oko I je, kjer so po končani Soli živeli, so pogosto zapustili v učencih še moEnejSe sledove kot £ola sama. Ufemci s konSanima dvema razredoma gimnazije se po znanju niso ločili od fioučencev s samo osnovno šolo. Pri sprejemnem izpitu smo se morali pogosto čuditi, da zna dobijo, gladko brati le kakiti 23 % učenccv. Pri anketi v nekem razredu smo ugotovili, da je od 30 učcrtccv v Času od izstopa iz osnovne Sole pa do prihoda v gozdarsko šolo le 9 prebralo več kot po tri knjige. Tudi v računstvu ni bil položaj nič boljši, Gozdarska Sola mora razen ozke spccialnoisti dati učencu tudi spJoSno izobrazbo, predvsem v materinem jeziku in računstvu, pa tudi go-zdno karto mora znati uporabljati; poznati mora osnove življenja rastlin itd. Zato je razdeljen učni program na splöäne in strokovne predmete. Med sploSne predmete sodijo: slovenščina, računstvo, zemljepis, zgodovina, botanika, »oologija in higiena. Strokovni predmeti obravnavajo nego gozda, izmcro- lesa, varstvo gozdov, izkoriščanje gozdov, lovstvo ter gozdno itn lovsko zakoncxiajo. Spb^ni predmeti naj bi dali učencein osnovo za razum.evanje stroikovnih. Zato jim je odmerjenih 44 % časa, strokovnim pa 56 %. Od splošnih predmetov posluša učenec skozi vse leto le slovenščino in računstvo, ostale pa le prvo polletje. Drugo polletje pripada stn>kovnim predmetom. Prav znanju materinščine dajemo moČan poudarek, ker je sicer vse učenje -lajmao. RazliČjia starost iin Se različnejŠa predizobrazba učtaiccv nalagata predavateljem posebne zahteve, ki pogostoma niso lahko premostljive. Strokovni predmeti sc predavajo v mejah kasnejšega logarjevega delcvanja v goadu. Mariborska in ljubljanska gozdarska šola sta za vsako skupino učencev trajali po 3 mesece, pri Čemer so vse predmete vzporedno predavali. Enak sistem je bil v začetku, t. j. pri prvih treh skupinah tudi v t. i. kromberŠki šoli. Toda do'ha šolanja je bila pri prvi skupini podaljšana na 4 me.sece, pri drugi pa že jia 6 meisecev. Zaradi lažjega razumevanja strokovnih predmetov j C bila uvedena delitev na polletja, t. j. na splošni In strokovni del. Vzporedno z našim gospodarskim iLn političnim razvodjem se je razvijala tudi gozdarska šola. Od lestih mesecev smo prešli na sedem, kasneje na osem in sedaj traja pouk toliko časa kot na vseh ostalih Šolah. V koledarskem letu 1949 smo imeli štiri vpiie, leta 1950 tri, leU 1951 samo dva in leta 1952 za ŠoJsko leto 1932/53 le enega, tako kot ostale redne šole. S šoiskim d-elom, ki je zdruzcjio s praktičnimi vajami, pa Šolanje še ni končano. Tedaj nastopi učenec prakso ixa terenu. To, o Čemer je slišal v Soli, mora videti še v gozdu ali v gozdni drevesnici, da se v njem znanje utrdi. PraJnsa traja pet mesecev. V 'tem času naj bi bodoči logar kot dclavec s sekiro, motiko, rovnico itd. opravljal vsa tista in taka dela, ki jih bodo pozneje drugi izvrševali pod njegovim vodstvom in nadzorstvom. Toda pri tem se na terejiu mnogokje greši, ker praktikanta postavijo na samostojmo logarsko mcjto, kjer ga dein, v katerem se ne «najde, navadno zaduši. V masecro'h poročilih, ki Tiarn jjh pošiljajo, taki logarji tožijo, kako zelo čutijo potrebo po nekom, iki bi jim bil v pomoč; svojim predpostavljenim pa si tega ne upajo priznati. Vemo, da so mnogi učenci naše gozdarske šole sposobni prevzeti samostojna mesta takoj po izstopu iz Šole. Vemo pa tudi, kako bi bili hvaležni, ko b-i tistih 5 meseccv prakse imeli ob sebi nekoga, ki bi jih pri delu vodil, jth usmerjal in popravljal. Predvsem se na terenu pri dobrih učencih porajajo razna konkretna vprašanja, premnoga opažanja, ki terjajo razlago. Seveda morajo praktikanti zato imeli ob sebi nekoga, ki bi jim m-ogel dati o (Igrivo r. P» konüajii praksi sledi konani izpit .iz sloveničinc, nege gozda, varstva gOKdov, izmere lesa in gozdarskih zakonskili predpisov, Pri izpitu vpliva jia k&nčno oceno razen odgovora tudi odnos do dela na praks-i. Tako se konjla uina pot bodoCega logarja. Dosedaaje izkuSnje so pokazale, da so se z večj.o vnemo učili -tisti, ki gozd Ke poznajo, kot pa drugi, Ici so se m gozdarski poklic odloČili, ne da bi prej okusili delo v gozdarstvu. Prav zato, ker goad a niso poznali, sn nekateri pozneje kot absolventi spremonili .svoj poklic. Da sc to ne bi več dogajalo, je bila uvedena t. i, pred praksa, t. j. delo v gozdu pred sprejemom v gozdarsko šolo. Medtem ko je sprc-jemm izpit reSeto, ki po splošni izobraževalni plati prečisti' kandidate, je predpraksa goeto wto, ki izloK vse tiste, ki si delo v gozdu zamišljajo kot sprehajanje s puSko na rami. Razen odn&sa do goadaj ki ga merimo po pokazani vztrajnosti v predpraksi, si kandidat pridobi tudi že nekaj vpogleda v logarski poklic, navadi sc hoditi okoli hloda, prijeti preiuerko in meter, sp-ozna težave gozdarske službe. Izkužnj.a je pokazala, da se logarji, ki so Sli skozi predprakso, kasneje, četudi »o v težavah, od gozdarstva ne loj i jo. Pogled naprej Doslej jc šla skozi go^darsJio šolo do'bra tretjina slovenskih logarjev. Sedaj, ko hi veŽ potrebna »fabrikadja« kadrov, temveč premiMjeno spo-polnjevanje logarskega kadra, smo omejili sprejem, letno največ 35 učeticcv> ki pa smo ga v Sol. letu 1952/53 dosegli le 60 %, Ostali od 32 -uČcncev, ki so bili V tem letu sprejeti, so bili že nastavljeni logarji. V Šolskem letu 195,5/54 pa bomo s-prejeli v glavnem le logarje, ki «o že aame^Čeni. Kako pa z novinci? Ali aaj ostane pogoj za sprejem razen -prcdpraksc, telesnega zdravja in moČi, starosti od 17 do 27 let in dobro opravljenega sprejemnega izpita le Še s prav dobrim uspehom končana osnovna iSola? Ali bi ne kazalo zahticvati vsaj dva razreda gimnazije, dokončana s prav dobrim uispehom, aH celt) osemletko Ln pogoj, da ima kandidat najmanj dobro oceno iz priro-dopisa, zemljepisa, računstva in sloveniSčine? Kaj bi k temu rekli naši gozdni delavci, ki so se do sedaj izkazali v soli skoraj vsi is prav dobrim in celo odličnim uspehom? Saj "imajo mogoče od vseh učencev prav oni najpra-vilnejSi odno,s do gozda. Morebiti bi kazalo preimenovati šolo iz istrokovne v delovodsko. Saj jc logar po svojem delu pravzaprav delovodja. Seveda bi morala potem postati Sola dvoletna. Kako pa naj bi v tem primeru gojenci opravljali prakso? Ali ne bj kazalo v U namen urediti poseben äolski revir za skupno prakso? Na ta vprašanja bo potrebno čimprej pravilno odgovoriti, zato pričakujemo od gozdnih gos^iodarstev in okrajnih ljudskih odborov, ki so jim naSi kadri namenjeni, tozadevnih predlogov in nasvetov. SODOBNA VPRAŠANJA PRIPRAVNIŠKA PRAKSA V GOZDARSTVU IN V LESNI INDUSTRIJI TcoretiSno šolanje in praktiten pouk med šoLinjem dajeta Ic osnovo za nadaljnji strokovni razvoj. Tudi počitniika praksa jc Ic dopolnjevanje teoretitncga znanji v času Šolanja. Namen pripravniške prakse pa je bistveno različen od rainovrstrtth oblik prai-fičnega strokovnega izpopolnjevanja med šolanjem. V času piipravniSke prakse se je mogoče temeljiteje poglobiti v raznovrstne smeri določene stroke. Pripravnik mora biti seznanjen s pravilnimi organizacijskimi prijemi, nadalje mora spoznati življenjsko okolje izbranega poklica ter utrditi v sebi pravilen odnos do delavcev in predpostavljenih. TemeljitejSe spoznavanje stroke v Časii prakse ima tudi namen, da s£ pripravnik odloči, kam bo v bodoČe usmeril svoje strokovno izpopolnjevanje ifi uveljavljanje. Skratka, namen pripravniSke prakse je str&kovno in organizacijsko vzgojnega značaja kot priprava za samostojno delo. A k o pripravniški praksi priznamo ta namen, potem je razumljivo, da pripravnik ac sme biti postavljen na delovno mesto, ki je predvideno 7.a strokovnjaka s samostojnim delovnim področjem, V nasprotnem primeru pripravniSka praksa ne bo dosegla svojega cilja in ne bo prisptvala b kvaliteti strokovnega kadra. Moremo reči, da ao doslej mnoga podjetja pri tem nepravilno ravnala. Za smotrno pripravniško prakso je potrebno urediti delo po določenem načrtu, Specififnost posameznik gospodarskih dejavnosti zahteva različne delovne programe. Tudi sistem teoretičnega in praktičnega Šolanja delno vpliva na trajanje oziroma na Časovno razdelitev programa prakse. Prav tako sta važna stopnja pripravnikove strokovne izobrazbe in delovnij področje, ki ga lahko posameznik prevzame po opravljeni pripravniški praksi. V skladu z navedenimi dejstvi je naše društvo sestavilo okvirni program za pripravniško prakso tako za gozdarstvo kot za lesno .industrijo. Predlog smo izročili Sekretariatu za gospodarstvo, ki ga jc v celoti sprejel in dodelil v nadaljnje preučevanje. V predlogu je program: I. za gozdarske inženirje z dejavnostjo v gozdarstvu; 2. za gozdarske inženirje, ki se nameravajo usmeriti v lesno industrijo; 3, za gozdarske tehnike in 4. za lesnoindustrijske tehnike. Predložena je b.ila naslednja časovna ra-zdelitev priprav«iSke prakse^ I. Za gozdarske inženirje, ki sc nameravajo usmeriti v gozdarstvo; 1. taksacija in ekonomika — 12 mesecev; od tega 10 mcsccev taksacija in 2 meseca ekonomika; 2. delo pri goidni upravi — 12 mesecev; od tega 6 mesecev eksploatacija. 6 mesecev gojenje gozdov; 3. gradbeništvo io hudoumiŠtvo — 4 mesece; od tega 2 meseca gradnje. 2 meseca hudourništvo; 4. žagarski obrati — 2 meseca; 5. delo pri OLO — 6 mesecev. II, Za gozdarske inicnirjc, ki se nameravajo usmeriti v lesno industrijo; 1. eksploatacija gozdov — 4 mesece; 2. delo na skladišču surovine in žaganega lesa — S mesece; 3. sušilnice in parilnice — A mesece; i. strojeslovje — 3 mesece; 5. delo pri osnovnih žaf^^rskih obratih z dopalitllnm v zabojarni, parketaroi, barakami, pri izdelavi lesne volne, lesne moke itd. — 6 mesecev; 6. pohištvena industrija — 6 intsecev; 7. vc/ani les in furnir — 3 mescre; 6. drobni finalni izdelki — 3 mesece; 9. ekonomika in organizacija proizvodnje — 5 mesecev, III. Za gozdarske tehnike: 1. taksacija — 6 mesecev; • 2. delo pri gozdna upravi - 12 mesecev; 3. praksa pri OLO — G mesecüv. IV. Za lesnoindustrijske tebnikei 1. eksploatacija gozdov — 3 mesece; а. delo na skladišču surovine žaganega lesa — 2 meseca; 3, delo pri sušilnicah in parilnicah — 2 meseca; strojeslovje (energetski stroji, eksliavstorji itd } — 2 meseca; 5, delo pri osnovnili žagarskih obratih z dopolnilom y ^tabojarni, parketarni, barakami, pri izdelavi lesne volne, lesne moke itd. —.4 mesecc; б. pohištvena industrija — 4 mesece; 7. vezane ploSče in furnir — 3 mestca; 8. drobni finalni izdelki — 2 meseca; 9. ekonomika in organizacija proizvodnje — 3 mesece; 10. poglobitev v panogi, za katero se bo po praktičnem izpitu odlotil (preuife-vaiije proizvodnih proccsov, nstreznega strojeslovja, organizacije proizvodnih procesov, kalkulacije, knjigovodstva itd.) — 12 mesecev. Pripravjiiäka praksa je torej predvidena na sploSno 3 leta, razen za gozdarske tehnike, za katere traja teoretiiSno in praktično šolanje 5 let V programu je diferenciacija med prakso lesnoindustrijskih tehnikov in inženirjev, ki se nameravajo usmeriti v lesno industrijo. Ta razlika je utemeljena, ker se od tehnika v jvezi z njegovim bodočim delovnim področjem zahteva speciali2iraoo in IconkretnejEe delo. Mnogi ac strinjajo s predlogom, naj bi se pripravniška praksa opravljala pri določenih, za prakso primernih podjetjih in ustanovah ter do hi se praktikant skladno s predvidenim programom premeščal od podjetja k podjetju, V tem primeru naj bi se praktikanti plačevali iz centralnega republiškega sklada, v katerega bi podjetja in delno tudi državni proračun prispevali ustrezne zneske. Drugi način opravljanja prakse predvideva, da bi se pripravniki vključevali v podjetja kot .stalni nameäüenci, podjetje pa bi bilo dolžno skrbeti za pravilno izvrševanje prakse, kot jo predvideva program. Cc pripravniku v okviru podjetja ne bi bito mogoče absolvirati celotnega programa, bi podjetje usmerilo pripravnika na drugo podjetje. Pripravtiiki bi prejemali plačo od podjetja, kjer hi bili stalno nameščeni. Vsak od teh načinov ima svoje prednosti pa tudi pomanjkljivosti. Prvi način zagotavlja sistematično prakso. Drugi način pa ima prednost v tem, da zagotavlja vodstvu podjetja neposredno odgovornost pripravnika, da je ob sistematičnem delu možna temeljitejia praksa in da je pripravniSka doba temeljiteje izrabljena, Razumljivo je, da bo drugi sistem uspešnejši od prvega le v primeru, če bo v celoti zagotovljena pripravniška praksa po določenem načrtu. Mislim pa, da oblika prakse ni bistvenega značaja, vaino je le, da se praksa po predvidenem programu dosledno opravlja. čas in izdatki, ki sc pripravniško prakso uporabljajD, se bodo kmülu izplačali, ker bodo s solidno prakso postavljeni č*'rsti temelji za strojtovni razvoj naäcga strokovnegu kadra. Dosedanje stanje nam v mnogih priinerih dojtazuje, da se nezadostna in ncnstreana pripravniška praksa pog^osto zelo maSčuje. Neredko so bili praktikanti do sedaj razporejeni na samostojno delovno mesto, ali pa so bili podrejeni uslužbcncu, ki ni bil strokovno zadostno usposobljen. Tudi načrtnega strokovnega usposabljanja iu strokovnega vodstva Se prbnanjkuje pri vjigoji prak-tikantov. Predlog za ureditev pripravniške prakse predvideva nadalje še razna določila, katerih narncn je, da sc zagotovi ustrezna praksa. Predvidevajo se sankcije, te pripravnik zaradi lastoc maloinainosti ali pa po krivdi delodajalca prakse ne opravi tako, kct je dolofena s programom. Nadalje, ako pripravnik po treh letih prakse ne položi strokovnega izpita, s« mu po prvi alternativi podaljša plačevanje prejemkov i» centralnega sklada za dobo, ki mu jo določi izpitna komisija. Predlog ureja vprašanje prakse tudi za tiste pripravnike, ki bodo ob uveljavitvi novih predpisov Se kot pripravniki v službenih odnosih. Važno je slednji? tudi vpraianje začetka pripravniške prakse. Zaradi proračunskih zadržkov verjetno ne bo možna v letoänjem letu praksa pri upravnem aparatu Vprašanje je, kdaj bo mOgOce praktlkantom iiplacevati prejemke iz ren-tralnega sklada, zbranega od prispevkov podjetij Tehniki in inženirji vedno znova prihajajo iz Sol. AH naj it odlaiamo s siä'lematicno pripravnilko prakso ter na ta način Še dopuščamo nciadostuo in zato škodljivo sLrtikovno vzgojo naše mlade kadre? V ta namen predlagam, da naj podjetja, kakor hitro sprejmejo tehnike in inlenirje v službo, takoj začno z izvajanjem sistematične prakse po navedenem načrtu. Pripravaikom, ki pa so niorehiti na samostojnih delovnih mestih, bi svetoval, naj skupno z vodstvom podjetja najdejo ustrezno rešitev, da vsaj na sploSno absol-virajo snov in delo, ki sta predvideni zn.pripravniSko prakso Prepričan sem, da je navedena oblika dela ostvarljiva, podjetjem in pripravnikom pa bo ta predlog pomagal na pravo pot za uspešnejšo strokovno vzgojo mladih kadrov. ^jj^j SUvnik KONFERENCA GOZDARSKIH IM LESNOINDUSTRIJSKIH INSTITUTOV FI..RJ Od 14, do 16. m&ja t. I. je büä. o prodorih Hrvaikega. gov.danhega drušioa D Zagrebu medmšiiiuUJ^a. konfarmcu, na ta/en je mdeloD-alo n&d iO predatürynikoü oseh (pei} gozdarskih inšiitu.ioo in iniiituta za hsno industrijo LR UionSke. Pobudo 2a to konferenco je dal Inštitut znansfj^ena gozdarska raziskomnja LR BH, skrb za organizacijo in uspešen potek deU pa sta prevzela oba zägrebika inštituta. Ko so prisotni določili dneoni red, sta bila prečitana dva referata, in sicer: 'A'loga in. p omet t inStituioi} » gozdarstvu in lesni industriji! (referent inž. M Brinar) in tOrganizacijska vprašanja inštifufooi (referent tuJ. N. MihajloDič). Razen tega so padali soreferaie Še sledeči udeleženci: inž, -L. iumer, inž. P. 2iani, inž. A, Postnikov, inž, 1. Podhorski, ini. M. Gjajič in mi. A. Panoo. Po ziuahni in plodni diskusiji so bili iprejeii sklepi ier je bil izooljen medinštituiski koordinacijski odbor. Na konferenci so udeleženci tzra2i7i željo, naj vsa g02dar&ka glasita D celoti objamjo sklepe konference, zato iudi mi z njimi sezjian/amo snojc čUstelje. U T e d n ii 11? o I. Skoraj polovica ozemlja nase države sodi med aeniljiŠča, ki so sposobna Ic za gozdno kulturo- Tbda s pomoJjo raiiflenitvc dtjanskega stanja moremo ugotoviti, da je od le^a le manjši del obrasel i gozdom, raiseine povrfine pa so neizrabljene. Hkrati pa je gozdni fond zaradi intenzivnih sctenj imanjSan na ok. 60'/o nornnalne zaloge. Toda dandanes je les v svetovnem gospodarstvu najvaSnejSa surovina ter cena lesa najhitreje raste. Uporaba lesa se venomer Siri, tako da se v driavah, ki so tehnično naprednejäe, proizvaja že nad 4QU0 izrasito ločenih lesnih proizvodov. Vkljub temu dejstvu uporabimo pri nas 72 °/o posekanega lesa v nepredelanem stanju in le 19 "/o lesne tvaritie gre v industrijsko predelavo. Vzrok za to ncsoražmerje, ki neprestano in z vtdno ImjSimi äkodJjivimi vplivi preti naSemu sploSncmu gospodarstvu, moramo ifkati v naSl gospodarski in kulturni zaostalosti ne glede na to, koliko so pri tem udeležene subjektivne ali pa objektivne okoltJEine, Bistvena je pri tem neskladnost med znanostjo in prakso ter od tod izvira posledka, da se je oficialna znanost umaknila v okvic rcEevanja teoretičnih problemov, nepovezano z življenjsko dinamiko, praksa pa se je omejila na nekritično empirijo in preprost prakticizem brez povezave z znanstvenimi dognanji. TakSno stanje, ki je bilo že poudarjeno v V. točki sklepov kongresa gozdarskih druStev FLRJ v novembru 1952. 1. v Sarajevu in na plcnumu Zveze gojdar.skih društev v marcu 1953, odločno zahteva, da se inanstveno-raziskovalrio delo v gozdarstvu iu lesni industriji preusmeri na potrebe prakse in tesno poveie 3 Činitelji gozdnogospodarske in industrijske operative. Učinkovitost dela je odvisna poglavitno od močne pövezave z-nanstvcnih pridobitev z realnimi možnostmi njihove uporabe. Pri nas je sedaj pod gospodarskimi resorji le S gozdarskih inStitutov (Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo in Skoplje) in samostojen inUitut za lesnoindustrijska raziskovanja v Zagrebu, Če upoJtevamo pomembnost in razsežnost naših gozdov ter obseg in gospodarsko vlogo proizvodnje, predelave iii porabe lesa glede na splošen razvoj narodnega gospodarstva, tedaj moramo ocenili sedanje Število institutov kot nezadostno ne glede na to, da imajo druge stroke neprimerno več inštitutov, Za nase gozdarstvo in našo lesno industrijo ni upravičena trditev, da imamo preveč institutov. Dosedanje varčevanje v tej smeri ni le neutemeljeno, ampak povzroča našemu gospodarstvu vsak dan velike izgube. Potrebno je ne le ohraniti vse dosedanje inštitute in jih okrepiti, ampak razen tega ustanoviti še nove, tako da bo vsaka republika imela svojo tovrstno ustanovo. Zato je potrebno čimprej osnovati gozdarski inštitut ia področje Črne gore, ki bo z obilico svojih gozdnih rezerv v bližnji bodočnosti zavzela važen položaj v gospodarskem napredku naäe driSave. II, Medinštitutska konferenca vseh znanstveno-razi.skovalnib loštitutov s področja gozdnega in lesnega gospodarstva je v zvezi z vprašanjem pomena, vloge in namena institutov sklenila in takole formulirala obseg dejavnosti: I, Razvijati znarjstveno-raziskovalno delo v vseh sektorjih gozdnega in lesnega gospodarstva; 2. nuditi gospodarstvu pridobitve ia ressulfate domačega in preizkušenega tujega raziskovalnega dela;. 3, uporabljati v praksi znanstvene pridobitve s pomočjo smernicj navodil in publikacij ter t izdelavo tehničnih predpisov biološkega, tehnološkega in industrijskega značaja; i. dvigati splošno strokovno raven posameznikov in kolektivov v operativnih enotah; okvir inštitnfskega delovanja obsega praviloma naslednja glavna delovna podroSja^ a) biološka raziskovanja, ki zajemajo vse izrazito gojdn-ogospodarske probleme ilo realizacije gozdnih proizvodov, h) fizikalno-mehanična raziskovanja lesa vključno vso mehanično predelavo z zaščito in oplemenitvijo, c) kemiČno-tehnološka raziskovanja vključno kemično predelavo skupno z onimi paTiogami predelovalne industrije,■ ki slonijo na lesu. kot osnovni surovini, č) ckonoinska razisko-vaiTLja, ki najemajo proble.me ekonomike i/i vseh naveJenih glavnih deJovnih. s-klepov, III. V zveii z vpraSanjem organizacije inSlitutov je koiifeirenca sklenila sledeče- Uspešno znanstveno-raziskovalno delo je na podlagi dosedanjih izkušenj mogoče pod pogojem popolne samostojnosti inSlitutov, izvzemSi le upravne in ekonomske aveze ' z ustreznimi organi pristojnega Izvršnega sveta. Vključevanje institutov v univerze ali akademije bi odtujib institutsko delo od potrebnega stalnega stika z operativo in ga zapeljalo na teorctiČno-pedagoško toriSče. Nasprotno pa hi pomenilo drugo skrajnost, čc bi vključevali inštitute neposredno na koristnike oziroma na operativne ustanove, 1. j. inštitutsko delo bi podredili heterogenim prakticističnim potrebam dosedanje nezdrave razvojne smeri. Na eni strani takšna samostojnost, na drugi pa raznovrstnost nalog v bližnji in oddaljenejši perspektivi narekujeta, da se instituti finansirajo iz dritav-nega proračuna; Ic tako bo mogoče zajamčiti nemoteno ia nepretrgano delo To ne izključuje, ampak celo poudarja potrebo, da gozdna gospodarstva in lesnoindustrijska podjetja osnujejo posebne proračunske postavke za znanstvena raziskovanja, s katerimi bodo inštitutom omogočila reševati specjfičnc probleme posameznega področja ali pa posamezne industrije. Ta samostojnost tudi ne preprečuje sodelovanja z znanstvenimi in šolskimi zavodi, ampak se tako sodelftvanje še posebno uveljavlja v vseh primerih, kadar bo to potrcbno. Iz teh postavk dosledno izvirajo v zvezi z organizacijskimi vprašanji sledeče potrebe: a) Da obravnava splošno znanstveno problematiko in tematske plane ter kontrolira njihovo izvrševanje poseben inštitutski svet, sestavljen iz predstavnikov gozdarskega inštituta, gozdarske fakultete, operativnih ustanov in strokovne organi-zaeije; b) da inätitutsko delo vodi kolektivno telo; e) da se inštitutski sodelavci izbirajo iz vrst najboljših predstavnikov prakse in znanosti in da se nastavljajo na podlagi javnega konkurza; č) da se pri razvrstitvi v plačilne razrede po predpisih Uredbe za uslužbence znanstveno-prosvetae stroke upoätevajo ne Ic objavljene teoretične študije, ampak tudi konstrukcijski elaborati in uspehi praktičnega dela kot (udi službena leta. Na podlagi teh kriterijev naj se določi inštitutskemu sodelavcu tisto mesto, ki ga zailuži; d) da se popravi Uredba o nalivih in plažah uslužbencev ziianstveoo-prosvctne stroke lako, da se ukinejo razlike, ki so med znanstveno-)aaislcovalnim osehjem na univerzah ia v opcrativi; e) da se za. izredne potrebe in posebne izdatlsc pri znanstveno-raziskovalnem delu (oprema, inStrumcntarij, dokumentacije, štipendije, pošiljanje v inozemstvo itd.) osnuje državni sklad za napredek gozdne proizvodnje. Ta sklad bi ustanovili z vplačili določenega odstotka od vseh prodaj g'ozdniti proizvodov; f) da se i^da okvirna uredba o inštitutih la vse področje FLRJ, ki bo upoštevala navedene demeritc glede pomena, vloge, namena in organizacije znajistvonega dela. Udeleženci mcdinŠtitutske konference pred stavbo, v kateri je bila svoječasno zagrebška gozdarska Fakulteta Konfercnca ngotavlja, da je bilo dosedanje delo inštitutov očitno plodno za znanost in prakso in je bito deležno prisnanja pri domači in tuji strokovni javnosti; to so inätituti dosegli kljub temu, da so še v začetnem stadiju In Čeprav se borijo s teikofami finančnega in organizacijskega značaja. Glede na dejstvo, da je za lesnoindustrijska raziskovanja le eden inätitut s sedežem v Za{;rebu, ki naj na podlagi mednarodne pogodbe naäe države z Združenimi narodi od 9. novembra 1951 raEŠiri svojo dejavnost na področje vse države, meni konfercnca, da ta inätitut vkljub izredni pomoči Zdriiženih narodov (FAO) in vkljub največjim prizadevanjem ioStltutskih sodelavcev ne bo mogel obvladati obsežnih nalog, ki mu jih nalagajo posamezne industrije. 2ato konferenca pozdravlja snovanje lesnoindustrijskih oddelkov pri gozdarskih inštitutili v Ljubljani, Beogradu in Sarajevu, ker bodo lahko k-ti v bližnji bodočnosti ob tesnem sodelovanju z zagrebškim inštitutom prevzeli del poslov sploSno državnega in tudi lokalnega enačaja. Konferenca meni, da jc takšna rešitev spričo tiaiih sedanjih možnosti edino mogoč način, da bomo ugodili perečim potrebam industrijske operative. Gledt vpraüanja povezave dela in medsebojne pomoti inštitutov je konfercnca pretehtala vse splošne in posebne pogoje in se je odlomila za naslednje stališče; Potrebno jc z vsemi sredstvi, zlasti pa z osebnim stikom uresniSiti znanst-veno sodelovanje med inštituti, Eden nafin ta dosego lega je osnovanje skupnega glasila, oziroma publikacij ea važnejSa dcU in aktualnejia poročila, podobno kot v drugih državah. Te publikacije bi izhajaje od časa do časa glede na vaünost in obseg obranega gradiva; 2. za splosno državne kljuSne probleme, zlasti ob pojavu Icatamit&t. in industrijskih zastojev Je nosilec naloge tisti inHitut, cigar ožje področje je bodisi ogroženo bodisi posebno prizadeto ali pa glede na posebne pogoj« najprimerneiäe za itudij, tigolovilve in uporabo učinkovitih ukrepov. Ostali inštituti delujejo v domenjenem obsegu kot sodelavci; 3. pri republiških In lokalnih problemih rešujejo posamezni inštituti oaioge samostojno, toda druge inätltute seinanjajo in obvc^^ajo o rezultatih z neposrednim stikom ali pa v rkupnem glasilu; iniEtitiiti sodelujejo neposredno s predstavniki znanosti in operative prizadete operativne panoge pri reševanju vseh nalog in, problemov, ki posegajo v območje drugih gospodarskih panog (km.eti]Stvo, vodno gradbeništvo, stavbeniStvo, rudarstvo, ladjedelništvo, železnice, industrija usnja, papirja, tkanin, kemičnih iidelkov itd.}; 5, naželoma naj bo medsebojno sodelovanje preko interinStitutskega odbora; le-ta kol padamentarni organ la koordinacija dela veie in spravlja v «klad medsebojne stike m naloge in vzdržuje potrebne zveze z organi zveznih oblasti, s pred-stavjiiki drugih prizadetih strok, po potrebi tudi s činitelji mednarodnega sodelovanja in tehnične pomoti. V. O vprašanju osnovanja in funkcije mcdinŠtitutskega koordinacijskega telesa sf sklene naslednje; a) Osnuje se medinštitutski odhor za koordinacijo dela vseh inštitutov gozdnega In lesnega gospodarstva s sedeicm v Beogradu; h) odhor je sestavljen od pod 2 predstavnikov vsakega inštituta; delo opravlja nepretrgoma; c) odbor opravlja tekoče delo preko sekretariata in komisij; stroške za delo sekretariata nosijo v enaki meri vsi inštituti, č) v zvezi z že sprejetimi sklepi se daje odboru za nalogo naslednje nujno delo; 1. Izdelati načrt okvirne uredbe in statuta za, inštitute v gozdnem in lesnem gospodarstvu, 2. sestaviti predlog za revizijo Uredbe o nazivih in plačah uslužbencev znanstveno-prosvetne stroke, 3, odbor je posebno dolžan, da takoj seznani ivezne organe s sklepi te konferet\ce. IZ PRAKSE GOZDAR RAFAEL BUENIK SEDEMDESETLETNIK r Sreča je dočakali Uko obletnico v idravju in delu, v prijetni zavesti, da je bilo tvoje dela koristno in da se lahko z zadovoljstvom ozreš na uspehe svojega polstoletneifa prizadevanja. Rafael Burnik se je Fodil 23, oktobra 1SS3 v Idriji. Tam je končal nižjo srednjo soId, dvoletno gozdarsko prakso ter gozdarsko šolo. Državno službo je nastopil S. septembra 1904 pri gozdnem oskrbniStVu v Idriji. Državni izpit za gozdnovarstveno in pomožno tehnično službo je poioSli v Trstu, V letih 19Ü9~I9i3 je služboval v Imotskem, od 1913 do 1919 pa v Supetru na otoku Brafu v Dalmaciji. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in služboval v Veli-kovcu na Koroškem do plebiscita, nato v Kočevju, Celju in Litiji, kjer je bil leta 1939 upokojen. Po upokojitvi je prevzel oskrbništvo gcidncga veleposestva J. Rudcža v Ribnici na Dol. Po osvoboditvi je bil najprej upravitelj gozdne uprave v Ribnici, nato pa je vodil gojitev in nego gozdov pri gozdnem gospodarstvu Kočevje, kjer le danes honorarno deluje. V služIli se je posebno posvetil gojitvi gozdov, t, j. pogozdovanju, ki je glavna naloga gozdarja posebno v kraEkih predelih Dalmacijc. Tam je tudi uvedel izviren sadiinilt, ki ga pod njegovim imenom poznajo danes po vsej Sloveniji, V letu 1951 in 1952 je "Burnik sam iivräil praktičen pouk pri vseh gozdnih gospodarstvih na terenu za pravilno uporabo svojega sadilnika. Konec leta 1952 je Burnik prejel pi.smeuo priznanje Gospodarskega sveta LRS za svoje požrtvovalno delo in denarno nagrado ,?0.000 dinarjev kot dar slovenskih gozdnih gospodarstev za njegov izvirni sadilnik. Čeprav je pri nas glede na metode nege gozdnih sestojev na sploSno Še nedavno prevladovalo staro gledanje, je bil Burnik med prvimi, ki io sodobni, bioloSko pravilni način dela razumeli in ga v praksi tudi pravilno izvajali. Se posebno lepa lastnost krasi našega slavljenca — pravilen odnos do ralajSih, ki pridejo z njim v stik ali ki so mu zaupani. Ob sedemdesetletnici ter v 50. letu nenehnega požrtvovalnega in uspešnega delovanja mu naše društvo čestita in kliče: Na mnoga leta! Ing. Vladislav Bel tram NEKAJ SPOMINOV NA RAFAELA BURNIKA V času službovanja Rafaela Burnika pri bi v, okr, načelstvih v KoSevju m Litiji v letih 1929—1939, ko mi je bil dodeljtn kot sodelavec oziroma pomočnik, sem ffä sposnal kot zelo vestnega, marljivega in zanesljivega delavca tako pri administrativnih delih v pisarni, kakor tudi v terenski službi. Kot zelo dober goidar je rad hodil po kmečkih goidovih, jih nadziral In obenem I živo besedo vedno poučeval gozdne posestnike o pravilnem gojenju, negi in izkoriščanju gozdov. Strogo je pazilt da so bile poseke, ki jih je skrbno pregledoval, pravočasno pog'Oidene. Ce se jc nabralo med tednom, ko Je bil po več dni na terenu, tolika administrativnega dela, da ga ni mogel opraviti v večernih urah ob delavnikih, ga je dokončal ob nedeljah. Brez naročila je ob nedeljah, poleti Je ob h uri suradoval« v pisarni — toliko Časa, da je bilo delo opravljeno in da ni bilo zastankov, kakor se je sam izrazil. Bil je ekspcditiven in ni mogel trpeti nereSenih dopisov ali zadev. Zato je bil tudi vedno ocenjen z odličnim uspehom. Burnik je bil tudi zelo marljiv in sposoben drevesniČar oziroma gojitelj in IjubiLelj -gozdnih sadik obenem. Lahko trdim, da je älo na milijone sadik skozi njegove roke iz raznih drevesnic v razne kraje ^irom naäe ojje domovine. Mogoče jc nehote nekoliko prevcČ proteziral ,^ojitcv smrekovih sadik, ker je bil pač v mladih letih tako strokovno vzgojen. Pri oskrbovanju gozdnih drevesnic je pokazal posebno vnemo in veselje v v Kočevju, v PonovJČah in Črnem potoku pri Litiji ter tudi na Ugarju pri Ribnici, ko jc bil žc upokojen. Vse te drevesnice so bile vedno vzorno oskrbovane in mi jih je s posebnim užitkom razkazoval. Ni Čudno, saj je sam osebno vedno pomagal pri vseh važnejših delih. Sam je n. pr. opravil notranjo razdelitev, setev, presaje-vanje, izkopavanje, sortiranje in oinotanje sadik itd. Pri teh delih je osebno sodeloval toliko časa, dokler se ni prepričal, da so delavke ta dela razumele in obvladale» nato jih je nenehno nadziral in popravljal. Vsi delavci oziroma delavke so ga lelo cenili in spostovali, čeprav je bil natančen, a hkrati vedno dobre volje in poln idrijskega humorja. Ohranil ga bom kot zvestega in vzornega sodelavca vedno v prijetnem spominu. 2a svoje dolgoletno in neumorno strokovno gozdarsko udejstvovanje v korist naiik gozdov pa zasluSi vse priznanje in zahvalo vse naäe gozdarske stroke. Ing. Bogoslav Žagar EKSKURZIJA ABSOLVENTOV LJUBLJANSKE GOZDARSKE FAKULTETE Pohvalnemu razumevanju delovnih kolektivov gozdnih in lesnih podjetij, ki so nas finančno podprli, se imamo zahvalili, da je nasa ekskurzija lahko uspešno dosegla namen, katerega si je zadala. Zato gre nase iskreno priznanje vsem, ki so nam pomagali v nasib prizadevanjih, da smo celoten program ekskurzije uspešno izvedli in si na ta način nabrali dragocenih vtisov. Namen ekskurzije je bil, da kot absolventi spoznamo gozdarstvo in lesno industrijo tudi v drugih republikah in na ta način čim vei^ pridobimo za prakso in življenje, kajti Šele s primerjavo tujih razmer lahko pravilno ocenimo io rivzu-mcmo domaČe. Pr! pripravah in organizaciji ekskurzije je bilo veliko težav, vendar smo jih z viEstransko pomočjo premagali tako, da jc ekskurzija potekla brez ovir. Fakultete v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu so na našo prošnjo izdelale podrobne programe, ki so bili v celoti in r uspehom izvedeni. PrcsriJrii sprejemi, ki Sfno jiti bili povsod deležni, izredna pozornost go?,darskiJi krogov in požrtvovalnosi strokovnjakov pri razlagi objektov sö napravili na nas globok vtis in nam narekujejo doISnosl, da tudi ob tej priloioosti izrečemo toplo zahvalo, Ekskurzije se je udeležilo 27 Študentov pod vodstvom prof. ing. KlemcnSica in ing Turka, Za organiitacijsko stran je skrbel poseben ekskursijslci odbor. Naša prva postaja jc bila Zagreb, kjer smu bili deležni prtsrinega sprejema s strani profesorskega zbora gozdarske faJtuUete. Ogled sarac fakultete je bil zelo zanimiv, kajti prostori, zbirke in uČila kanejo izreden napredek fakultete. Zariimaü smo se za probleme, za organizacijo pedagoSkega dtla ter za prakso Študentov. Posebno o slednji smo veliko govorili in bi, sodeč po rezultatih, ki so jih dosegli % uvedbo ifudijske prakse po posameznih predmetih, bilo dobro, da o tem načinu razmislimo tudi pri nas. Veliko vlogo pri razvoju zagrebEkc fakultete pa imajo tudi oblasti in podjetja, ki z velikim razumevanjem njena prizadevanja finan?no podpirajo. Fakulteta ima zaradi svojega široko zasnovanega dela velik vpliv na terenu. Drcvcsnica, katero jc fakulteta uredila, sluzi hkrati kot park in kol Studijski deudroIoSki objekt. Zanimivo pa je, da se zdržuje iz lastnih sredstev jn je celo rentabilna. "ZagrebaÜka gora« je v vegetacijskem smislu zf.lo zanimiva in združuje na majhnem podroiiju pestro sliko rastlinskih asociacij. Kljub bližini mesta je zelo dobro ohranjena, kajti zanjo skrbi in o njej odloča vse prebivalstvo Zagreba, ki je tudi pomagalo preprečiti uniJenje gozdov za Easa vojne. Danes služi kot prirodni park in prijetno sprehaja lisice. Avtomobilska cesta se v serpentinah vije na Sljeme, kjer stoji udoben planinski dom. Zagrcbai^ka gora je lep primer, kakSni naj bodo gozdovi v okoliši naäih mest in kako iiaj st iianje skrbi. Fakultetno posestvo v Lipovljanih nbsega 75ÜO ha v glavnem nižinskiii »posavskih« gozdov, ki so podvrženi rednim poplavam Save. Prav zaradi tega je gospodarjenje nekoliko otežkofeno, vendar pa odlifna tla nudijo vse pogoje za kvalitetno rast Največ je tam hrasta doba, pomešanega z gabrom, ozkolistnega jesena (Fraxinu,? angustifolia), vrb in topolov. Gozd je razdeljen na pravilne, pravokotne oddelke pa 35 ha. Obhodnja hrasta kot najvrednejše vrste znaJa HO let. Gaber je tamkaj samo kot polnilni sestoj in služi za lepše oblikovanje hrastovih debel. Tamkajšnji gozdarji namreč trdijo, da hrast takrat najbolje uspeva, kadar ima krošnjo na soncu, deblo v send i« korenine v vlažni zemlji. Prirastek hrastovine znaSa približno i na ha. Ker manjka zrelih sestojev in je potrebno Šele vzpostaviti normalni razpored starostnih razredov, izkoriSčajo sedaj gozd le z red^ctijcin Jesen dominira v močvirnatih predelih, kjer lepo uspeva, vendar pa ga v zadnjem času močno napada Cyonus fraiclni. Hlodovino prevažajo po železnici s konjsko vprego. Ta način je cenejši in jih stane le 26 din na t/km, medtem ko bi jih stal transport z lokomotivo GO din. Konjska vprega pa ima zato toliko prednost, ker prevažajo le manjše količine lesa in ker zahteva ta način znatno manjše stroSke za vzdrževanje proge. V Slavonskem Brodit smo si ogledali žagarski obrat za predelavo listavcev s furnirnico in tovarno pohištva. Zanimiv je bil tudi ogled impregnacije železniških pragov in telefonskih rlrogov. Pri Garčinu smo i^iddi znamcnifo »llijajisko äumo« kot redek ostanek starih gozdov s slavonsko hrastovino. Sestoj je star okoli 200 let in meri 30 ha. Manjka pa mu polnilni sestoj gabra, Ici je bil posekan, pač pa je v podrastju obilo raznega grmovja, Z odvodnimi kanalizacijami so zmanjšane poplave, toda znižanje talne vode Škodljivo vpliva na rast hrastovih sestojev. V tem predelu se borijo med seboj kmetijci in gozdarji, ker hoEejo prvi gozdove spremenili v kmetijsko obdelovalno povrSiiio. Pri tem pa se ne sme prezreti, kot to poudarjajo gozdarji, dü gozd nima te gospodarski, ampak tudi varstveai pomen. Dragoceni les prodajo tukaj na panju in Sortimente ocenjujejo na stoječem drevju, da bi industrija laliko bolj uspeSno izločala les glede na trenutne tržne potrebe in na ta naiin dosegla čim večji kakovostni izkoristek, Ogledali smo si tudi spailvansko področje pri gozdni upravi Otok, kjer raste najboljJa slavonska hrastovina, Z vuzmi smo se ure in ure vodili po krasnih nego-vajiih hrastovih sestojih, Id imajo izredno bogato podrasH gabra, ter napravjjajo iireden viis in nudijo pravi strokovni užitek. Starost teh sestojev je 100 let, višina pa 30—35 m. Pri tem pa niso redka drevesa, ki so 15 pa tudi do 20 m brez vej, V Beogradu se nismo dolgo zadrževali. Ogledali smo si fakulteto, ki kljub uničenju med vojno razpolaga že s itevilnimi zbirkami. Jma dobre materialne pogoje in si je ravnokar dogradila novo poslopje, kanior se bo v kratkem prc.?eiila. Zanimiv je bil ogled Avale, kjer so se gozdarji uveljavili s svojim delom, kajti njim gre zasluga i.a vse parkovne lepote in stavbe, ki jo krasijo. V Beo,gradu smo SI ogledaLi tudi »Tovarno pohiStva 20 oktober«. V Zavidovičih smo videli center žagarske in nove predelovalne industrije. Žagarski obrat dela z ogromno kapaciteto, vendar pa so nekateri polnojarmeniki 2C precej zastareli. Izkoristek lesa je 62 %. V tovarni montažnih hiS smo si ogle-Jali proizvodnjo in doumeli prizadevanje, da se uveljavijo na tcgu s pomoJjo izboljšav v proizvodnji in « kakovostnimi izdelki. V Ribnici, ki leži v gozdnem kompleksu ZavidoviH, smo si ogledali tovarno eteričnih olj in destilacijo borovih štorov, kjer surovine ne primanjkuje, saj je to področje bogato na iglavaih, posebno na boru. V gozdovih MaoČe v nižjih legah sraolarijo po francoski metodi, v viSjih legah pä ta način ni primeren, aato uporabljajo ncmSko metodo. Smolarijo -t-leta zapovrstjo, nato pa 1 leto prenehajo, da si drevo nekoliko opomore. Smolarskih lončkov ne pokrivajo. Ozkotirna železnica je v teh krajih edina komunikacijska mreža, po kateri se vrŠi ves promet. Tudi v Sarajevu so nas presrfno sprejeli. Ogledali smo si fakulteto in pri tem videli, da imajo dobre pogoje za delo ter vso materialno in moralno oporo oblasti, Druitvo inženirjev in tehnikov zelo vplivno zdruiuje vse strokovnjake-in sloätio rcSuje tekoča vpraäanja. Tudi mi smo uživali njegovo gosto)jubno.'it. Zelo zanimiv je bil ogled iivira'reke Bosne tn žgodovinskih znamenitosti Sarajeva. Nedaleč od Sarajeva, v Blažuju, je po vojni zrastla najmodernejša' tovarna vezanih plošč. S svojo odlično mehaniza-cijo in dovrJcno arhitektonsko obliko je naredila jia nas izreden vtis. Zmogljivost tovarne je 10 000 m® plošč na leto in za to potrebuje 25 00Ü m^ hlodovine za luSČcnje, V Dolnjem Vaikufu je pritegnila naSo pozornost moderna Švedska žaga, ki je izredno mehanizirana in avtomati tirana, toda namenjena Le drobni hlodovini, kar povzroča težave, ker imajo na razpolago največ debelih hlodov. Obrat ima 'tudi velika skladišča, moderno urejeno sortirnico ter mehanizirano vskladisčenje desk in nakladanje na vagone. Gozdno področje Janj je ogromno. Cest tukaj ni, pač pa sc vrši ves promet po ozkotirni gozdni železnici,, katera je tukaj nenadomestljiva in ekonomsko najbolj upravičena, saj stane t/km le 20 din. Zato imajo v načrtu, da- ves gozdni kompleks prepredejo t železnico, tako da bo možno enakomerno eksploatirati Icsuo zalogo. Žeikznica omogoča tudi izvoz hlodov izrednih dolžin, večinoma 3—m, in ima tukaj prednost pred kamioni. Velika lesna masa, ki jo izköriäSajo, pa prispeva znaten deleJ k pocenitvi železniškega prevoüa. Ogromni gozdni kompleks r veliko ifc neizkoriščeno losno zalogo ter pragozdovi dajejo železnici tudi za bodoJe najboljše perspektive in ekonomsko opraviSujcjo Jijen obstoj. Tu pokrivajo pragozdovi Se velike površine in so jib Jele v zadnjem času začeli izkoriščati. Prav gotovo pa je pravilna odločitev, da se nekaj površine, pokrite z gozdom, ohrani, kjer bo mogoče preučevati zakone naravne bioeenoze in bodo isledkl lahko uspeäno služili pri gospodarjenju z ostalimi sestoji. Zaenkrat je nadzor nad strokovnim delom v gozdu nezadosten, ko primanjkuje strokovnega kadra. Jakost prvega izkoriščanja v gozdu znaša 35—40 % lesne mase, kar je opravičljivo glede na veliko ksno zalogo In prczrela drevesa. Mnogo ožganega lesa s pogorišč ob železniški progi, ki so jih povečini povzročili kmetje, da si na ta naJin poveSajo pašnike, je ostalo neizkoriščenega in je zato v veliki merj it propadel. Pogozdujejo malo, pač pa se gozd naravno odlično pomlajuje. Spravilo lesa do goidoe žcleznice se vrš^ s konji. Pri tem uporabljajo »äumskü rudo« in tako debelo hlodovino laže iivlaČijo s parom konj, iikrati pa »rudo* s svojim zakrivljenim Železnim koncem zavira hlod na strmini. Veliko se greši s spuščanjem lesa po strmem terenu, ker na ta način močno poškodujejo pomladek in preostalo drevje. Zanimiva je železniška ipuičalka »čekrk«, ki na Jablanu veže železniški progi z višinsko razliko <100 m. Maksimalen padcc spuščalke znaša 60%, povprečni pa iS"/», Hitrost spuščanja je 34 km/ii. Spuščalne naprave 60 že precej zastarele in se zato včasih zgodi, da se jeklena vrv pretrga. Zaradi varnejšega obratovanja bi bilo potrebno izmenjati stare spuSčalne naprave i novimi, kar bi znatno zmanjšalo stroške vzdrževanja. Področje gozdne direkcije Banja Luka je zelo veliko, saj meri 600.000 ha. Temu primenno velike so tudi gozdne uprave, n, pr. Banja Luka 54.000 ha, tako da nastane vpraSanjc, ali je sploh mogoče iz enega mesta vse to upravljati. Komuni-kacij.^ka mreža (v glavnem so tukaj ceste), je zelo pomanjkljiva. Nepozabna nam bo ostala slika zgodovinskega mcsteca Jajce z znamenitim slapom in jezerom ter dolina Vrhasa, po kateri smo se peljali. Iz Banje Luke nas je pot vodila proti Splitu, kjer.smo si oddahnili od naporne poti in nemoteno razmišljali o bogatih vtisih, ki imo si jih na poti nabrali. V Splitu smo si še ogledali srednjo gozda«ko Šolo za kras in lepote Marjana. Tukaj, čaka gozdarje le ogromno dela, ker Še velike površine.golega kr^sa-čakajo na pogozdovanje. Gozdarski inštitut v Splitn si je zadal nalogo, najti za to.čim uspešnejše načine dela. Osnoval si je svojo poskusno postajo, kjer dela poskuse z raznimi rastlinami, ki naj pripravijo tla za uspevanje gospodarsko vrednejše rastlinske združbe. Vendar pa pogozdovanje krasa le počasi napreduje, ker je to delo povezano s splošnimi gospodarskimi problemi in bo treba Je mnogo naporov, da bo.širša javnost to nalogo pravilno razumela in ornogofila hitrejŽe uspehe. Oba zavoda prav zaradi tega zaslužita vso podporo, kajti s. svojim delom obilo prispevata k reševanju naloge, ki je v naäi državi eden najtežjih gospodarskih problemov. . Zadovoljni, polni novih vtisov in misli smo se vrnili na svoje domove, hvaležni skupnosti, ki nam ,je ekskurzijo omogočila, iii posameznikom, ki so jo napravili prijetno in nadvse zanimivo. Zavedamo se, da b6mo !e s solidnim delom v naši praksi opravičili zaupanje, ki smo ga med našim Študijem in na tej koristni ekskurziji uživali s strani delovnih kolektivov naŠih ustanov in podjetij Jože Kovač 20? IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA GOZDARSTVA ZAPISKI O NEKDAWJI GOZDARSKt ŠOLI V IDRIJI Prvo pobudo za zbiranje in objavljanje spiošnih zgodovinskih podatkov iz goidarslva jc dalo uredništvo Gozdarskega vcstuika na 36. strani leta 1952, in Hanek, ki ga je objavil Slovenski poro?evalec dne 9. VII_ 195S pod naslovom »Idrija — mesto, rudnik in gozdno gospodarstvo«, v katcrcrn ing. Vladislav Bel tram opisuje stare tradicije gozdarstva, in to predvsem nekdanjo gozdarsko Solo v Idriji. Ker ing. Beltram najbrž ni imel pri roki obiirnejJih podatkov o delovanju te 7nanc prosvetne ustanove, želim dopolniti tisti del njegovega ?ianka, ki se natiaäa na gozdarsko Šolo v Idriji. Po konfani drugi svetovni vojni, L j, v drugi polovici leta 19+5, sera naSel rued Izlofenitn arhivskim gradivom bivie italijanske gozdne uprave (v oeki leseni baraki oa skladišču, tako imenovanem »Lebnsfadtu-a v Idriji^ izpisek h matične knjige obiskovakcv gozdarske šale v Idriji (Matrikclbuch der K. K. Forsischule Idria). iz katere je bilo razvidno, da je v posameznih Šolskih lelih obiskovalo idrijsko gozdarsko Solo naslednje število gojencev- ]. šol. Icio 1892/93 S gojencev X. šol. leto 1901/190-2 5 gojencev 11. J, 1893/94 9 XI. J, 1902/1903 m. 1894/95 9 XII. J, 1903/1904 7 .. IV. 11 »1 1895/96 9 t* xin. p> 1904/1905 a v. Ii u 1896/97 6 t. XIV. t) p> 1905/1906 6 vt.. 11 11 3897/9S 6 »» XV. 11 tt 1906/1907 6 vil. T» 1898/99 7 XVI. I' ,, 1907/1908 S VIII. It IT 1893/19U0 9 XVII. 1908/1909 e IX. li If)00/1901 5 Skupaj: 121 gojencev Iz lapiskov ni bilo razvidno, koliko gojencev oi položilo konSnega izpita s pozitivnim uspehom. Polnih 19 let je delovala ta Joia in dala preeejinje število slovenskih gozdarjev. Nekateri so trdili, da je ta Šola obstojala do prve svetovne vojne 191 ■ 3. DovoijeDje po prednji ioiki izdaja svet za gospodarstvo okrajnega (mestnega) ljudskega odbora na utemeljen predlog lastnika (upravnika) venecianke in po zašli-■šanjii okrajnega gozdarja.. Dovoljenje za delo se laKko izda ob teh pogojih: a) £e ima vcnecianka trajuti ladostno lesno surovinsko laledje, vendar Ic tedaj, ic je lamkajŠTijim obstoječim žagarskim o.bratotn zagotovljena trajna alimentacija il istega zaledja; b) če dovoljujejo obratovanje vcnecianke take lokalne potrebe gospodarstev, ki narekujejo porabo lesa za potrebno vzdrževanje stanovanjskih in gospodarskih poslopij, i«ključiv5i prodajo lesa, kolikor bi teh potreb iie mogli kriti tamkajinji obstojefi žagarski obrati; č) da veoccianka ustreza ekonomskim pogojem ter gradbenim', tehniŽnlm', varnostnim, zdravstvenim in drugim zadevnim predpisom; Č) da ne nasprotujejo izdaji javni (urbanistični, regulacijski itd.) interesi. Organi iz 1, odstavka morajo ob vsaki vloženi prošnji najprej ugotoviti, ali obstoje za izdajo dovoljenja vsi pogoji, iiz prednjega odstavka. Ce se po tej ugotovitvi dovoljenje izda, tnora biti v njem izrecno in dovolj podrobno navedeno, da vsi ti pogoji obfitojijo- Ob enakih pogojih imajo prednost državni, za temi pa zadružni obrati. 4 Če niso izpolnjeni pogoji iz 3. toJ!ke, se prošnja lahko zavrne z odloSbo v upravnem postopku. 5. Po prejšnjih predpisih izdana dovoljenja za delo (obrtna dovoljenja) sc po 5. iilenu uredbe lahko zamenjajo z novim dovoljenjem, fe obstoje pogoji iz 3. točke teh navodil, te se proSnja vloži do 16. maja 1953. Ob zamenjavi se dosedanje dovoljenje odvzame in se izda ustrezno novo dovoljenje. 6. Zaradi izvedbe določb S. in 6. Člena uredbe morajo tajništva za gospodarstvo okrajnega (mestnega) ljudskega odbora sestaviti seznam yseb venedank, ki obratujejo na njihovem obmoiju. in ugotoviti, kateri od teh obratov nimajo dovoljenja za obratovaiije. Lastnike (upravnike) veneciank, ki nadaljujejo z obratovanjem hrez dovoljenja, je treba glede na S. člen uredbe brez odloga predlagati v kaznovanje. Prav tako je treba prijaviti v kaznovanje, kolikor nedovoljeno obratujejo, tiste lastnike (upravnike), ki bi v enem mesccu po uveljavitvi uredbe ne prosili za zamenjavo dovoljenja po 5. točki teh navodil oziroma katerim je njihova prošnja za zamenjavo dovoljenja pravnomočno zavrnjena. 7. Lastniki (upravniki) veneciank morajo o opravljenih žagarskih storitvah voditi po.sebno knjigo s temi podatki: 1. zap. št., 2. datum prevzema lesa, 3. vrsta in koliEina prevzetega lesa, 4, priimclt, ime m bivaliä^c lastnika lesa, 5. Itevilka iu datum sečnega dovoljenja ter kdo ga. jc izdal, 6. datum oddaje iSaga-nega leea, 7. ko-üMnä in vrsta oddanega žaganega lesa, S. namen uporabe ^agaiicga S. pripoinbe. Podatke od 1. do 5. morajo lastniki (upravniki) venečiank vpisati ob prevzemu lesa. druge podatke pa neposredno po opravljeni žagarski storitvi oziroma oddaji žaganega lesa. Poslovanje in obralovanjc veueciajik nadzira osebje okrajnega (mestnega) ljudskega odbora. 8. To navodila velja z dnevom objave-v Uradnem listu LRS. St. 1/1-7II/1-53. Ljubljana, dne 6. maja 1953, NadomeSČa driE. sekretarja državai podsekretar: Mara Dermastja 1. r, , . . ODLOČBA O ZAVAROVANJU DBEVOBEDOV, DREVESNEGA IN CVETLICNEGA PARKA TER VRTA GRAŠČINE BRBO PRI LUKOVKCI V Uradnem listu LRS št. 37^31 je bila objavljena odločba, n katere navajamo sledcJa najvaSnejSa določila; 1. Graščina Brdo pri Lukovici, od leta 1943 v razvalinah in okoli nje leječa zcmljišfa, ki so deloma obrasla s starim drevjem domaiih in eksoli^rjib vrst ter z lcpoti£nim grmovjem in cvetlicami,- ter tvorijo drevesni in cvetlični park, vrt, bajcr z lokvanji, drevored ob cesti in bajerju ter ipalir starih gabrov z rondojem, — Jtompilelts posebne naravne lepote, vaien tudi zato, ker je nekoč pripadal pisatelju Janezu Kersniku, ki je tam živel in se udejstvoval ter še družil s svojimi prijatelji kulturnimi sodelavci, -l Levceih, Žukljetbm, dr. Taytarjem, Starctom in zlasti Jurčičem', ki jc bil tam na večmesečnem oddihu, posedal v lopi na zavarovanem vrtu in tu zasnoval in pisal svoje »Rokovnjačc« — se zaradi estetskih in turističnih razlogov' ter tudi zaradi svojega kulturno- in literarno zgodovinskega pomena zavaruje kot pricodoa znamenitost in kiiUurbi spomenik. 2. Zavarovano območje obsega zemljiške parcele, ki leze v k. o. Lukovica v skupni površini pk. 2,05 ha. Meja zavarovanega ozemlja je na terenu vidno obeleSena. 3. Zavarovane nepremičnine so last Antona Kersnika, zasebnika na Brdu ŠL 1. 4. Na zavarovanem ozemlju je prepovedano sekanje dreves iti grmovja kakor tudi klrfčenje, trganje in lomljenje vej a!i kakrliiokoli drugo poSkodovanje nasadov, sprehodnjh poti' iji trat ter hoja izven obstoječih poti in steza. i. Posamezna drevesa in grmi se smejo posekati le iz tehtnih razlogov z dovoljenjem 2avqda za spomenisko varstvo LRS. Prav tako se smejo na zavarovanem območju gradnje novih cest in Jiovih stavb ter prezidave obstoječih opravljati le i dovoljenjem in po navodilih Zavoda za iipomcniško varstvo. 6, Ob prodaji zavarovanih nqirejnicnin jih je prodajalce dolžan poprej ponuditi v odkup Zavodii za spomeniško varstvo LRS ali ustanovi, ki jo Zavod določi. Zavod oziroma od njega določena ustanova mora najpozneje v 30 doeh izjaviti ali uporabi svojo predkupno pravico. ' Lastnik je dolžan zavarovane rtepremiČnine vzdrževati in negovati na svoje stroške. 7. Varstvo invarovanih objtktov se po prednjih predpisih izroKa lastniku Anionu Kersniku. Po predpisih sploJncga zakona o ljudskih odborih sodeluje pri varstvu krajevni ljudski odbor Lukovica, ki naj domaSc prebivalstvo scinani s predpisi te odločbe. Vrhovno varstvo in sploSno nadzorstvo nad zavarovanimi objekti iavajn Zavod li spomeniško varstvo LRS, STROKOVNI IZPITI IZ GOZDARSKE STROKE ZÄ g^ozdarskc inženirje in niijc g^ozdarskc tehnike bodo pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS v mesecu decembru 1953. NatanJni da^um bo objavljen naknadno, Kandidati naj predložijo svoje prijave najpozneje do 15, oktobra 195,^ na naslov: Izpitna komisija za gozdarsko stroko pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS. Izpitna komisija za gozdarsko $(roko LRS DRUŠTVENE VESTI NALOGE GOZDARSTVA V SUHI KRAJINI (Opis ekskurzije) NovomeSka sekcija DIT gozdarstva in les^ie industrije je uvrstila v svoj program razen drugih nalog tudi ekskurzijo v dolenjske nedržavne gozdove, kjer naj bi se udeleženci seznanili s posebnimi raamerajrvi v kmefkih gozdovih tega podroEja, zlasti pa s stadijem splošnega in gozdnega gospodarstva v Subi krajini. Ekskurzija naj bi po preučitvi razmer vsestransko ocenila položaj in daia priporoifila za čim uspešnejši razvoj gozdarstva v ozki povezavi z napredkom sploSnega gospodarstva, zlasti Še glede na stanje in smotrni razvoj kmetijstva. To svojo zamisel je DIT gozdarstva in lesne industrije prav uspešno uresničilo 10 je ^ pomočjo novomeške sekcije priredilo ekskurzijo, ki je razen Suhe krajine zajela tudi državne gozdove na Brezovi rebri. Ker se je za ekskurzijo prijavilo IZ vseh naših sekeij izredno veliko udeJcžervcev, se je le-ta vršila v dveh deJih, prvega, ki je bil iS. in 14. junija t.l., se je udeležilo 83 tovarišev, drugega, bi je bil teden dni pozneje, pa 65 članov. Izhodišče ekskurzije je bila Stična, kjer nas je pri rajtrku pozdravil društveni predsednik tov. inž. Z. Turk in na kratko pojasnil pomen in organizacijo ekskurzije. Po dobrodošlici, ki nam jo je izrekel predstavnik krajevnih oblasti, smo se vkrcali v tovorne avtomobile, ki so nas odpeljali do Zagradca. Od tu smo preko vasi Grin-tovcc pel nadaljevali nase potovanje do 'izvira potoka GloboČec, kjer smo si ogledali moderno urejeno vodovodno črpalno napravo, kateri je zaupana ena za Subo krajino najvažnejših gospodarskih nalog, t. j, oskrba biezvodne suhokraujske planote z vodo, Zmogljivost Črpalne postaje za sedaj 5e ni v polni meri izkoriščena, ker od 1200 l^mLn, ki bi jih mogla dajati glede na «edanje potrebe, oddaja Ic 8001/rain. Vodovudna črpalna postaja ima sodobne čistilne napräve, v katerih s pomočjo aluminijevega sulfata Čisti vodo in jo nat^i z ozoniziraajcm razkužuje. Vodovodno omrežje, ki meri sedaj ok. 9 km, bo potrebno povečati, tako da bo Se v ostale večje suhokranjske vasi, ki sedaj 5e nimajo vodovoda, pritekala zdrava pitna voda, da prebivalci nc bodo več navezani le na kapni«, kafere jim v suäl pogosto iinanjka in morajo s svojo borno živinico ure in ure dalet vozariti na Krko po vodo. Dr. Maks Wrabcr in ing, Marija Kodričcva sta v strokovnem pogledu podala udeležencem sploJno topografsko, geoloJko, ptdoJoSko In ekoluiko sliko Suhe krajine, izpopolnjeno 7 vegetacijsko oznako tega podroJja. I7, njunih .Izvajanj smo povzeli, da je Suba krajina valovita kraška, planota, ki se razteja med Krko (ud izvira do Dvora) in Ribnüko Malo goro v nadmorski viSini 350—700m, le predeli ab Krki'imajo nižjo lego (350^—300 m). Med gorskimi grebeni se razprostirajo 3—4 večje, äiräe, kotanjbke dolme in veij manjŠib kotlin. Geološko prištevamo Suho krajino v dinarsko območje, ki ga jc v jurski in krcdni tiobi Sc pokrivalo morje ter odlagalo apniiSke (ooiitne) kredne plasti, ki sestavljajo pretežni del Suhe kri-ijine, Lc manjSi del v nižjih predelih je iz jurske dobe (lias) in ga sestavljajo teinni, bolj .skrilasti apnenci z vei^jo primesjo glinastih delcev ter dajejo tlom nekoliko bolj nepropusten značaj in možnost iadrzavanja vode (11. pr. Globočec), Na ostalem predelu, ki ga sestavljajo zelo prepustne plasti oolitnega krednega apnenca, so deloma razviti značilni kraSki pojavi, ena od njih je izredno pomanjkanje vode, ki je dalo pokrajini tudi ime. PedoloSko ima Suha krajina preeej enotna plitka do srednje globoka, glinasto-peščena ali ilovnato-peS?ena tU tipa rjavih karbonatnih tal, bre2 ostrenje razčlenitve v sloje (horizonte), Suiia krajma.,je v območju podzolaste tsloe oblasti, zalo prav pogosto naletimo na inake izpiranja in zakisovanja. Spričo poletnih suitvib razmer tega področja srečamo v Suhi k-rajiiii nenavaden pojav. Medtem ko je navadno toplota odločilni tlotvomi Sinitelj, ki pospešuje proces razkrajanja stelje in humusa v tleli, je v Suhi krajini vlaga prevzela vodilno vlogo pri humifikaciji jn mineralizaciji tal, ta pa jsato, ker je ravno v odločilnem humifikacijskem obdobju, t. j_ v poletju, zelo malo padavin in so tla takrat navadno moČno izsujena, Medtm ko n, pr. v Alpah opazujemo boljSi razkroj humusa na toplejiih prisojnih legati, se v Suhi krajini stelja in humus hitreje razkrajata v senčnih, severnih, jamastib položajih in na vlaSnejSih tleh. Na sicer enotnem talnem tipu pa so dobro vidrie talne razlike, ki sta jib povzročila vrsta gozda in naČin gospodarjenja, zlasti prekomerno izkoriščanje stelje in nesmotrna gozdna paSa. Tako so n. pr. gradnovi gozdovi rahlo ali močneje Jakisani, cerovi pa pogosto k močno kisli. Ker pa se v le-teh navadno Ee močno stcljari, že itak kisla in siromašna tla ie bolj osiromašijo in postanejo ^bita, kar kislost 5c v veiji meri stopnjuje; zato se v večini primerov kaiejo "izraziti znaki iipiranja. Padavin v Suhi krajini v letnem povprečju sicer ni malo (ck. 1200mm), (oda njihova sezonska porazdelitev je neugodna, V dobi poletne vročine (juaij—september) je padavin najmanj in suSa zadržuje in uničuje poljsko in livadno vegetacijo, zavira pa v veliki meri tudi uspcvanjc gordi in preprečuje nekaterim drevesnim vrstam rast (domači kostanj, veliki jesen, gorski brest, jelka), nasprotno pa se toplotno (tcrmofilno) drevje močno uveljavlja (cer, črni gaber, mali jesen, brekinja, moko-vec) na raČun vlagoljubnih (mezofiilnlh) listavcev. 2ato ima vegetacijska odeja večjega dela Suhe krajine termofilno-kserofllni značaj, Livadno vegetacijo tvorijo na plitkih tleh pi.^anc koäeiiice tipa Xerobrometum, ki v suii najhitreje usahnejo. Kosijo jih le enkrat (po kresu). Na globljih tleh, ki imajo izprano (dekakificirano) zemljo, prehaja.jo koSenlcc v resavo ali restSčc (Calluneto-Genistetum), ki ga označuje veliko število acidifilnih jcliSč in majhnih grmovnih elementov (orlova praprot, vresje, koSeniČica, črni grahor, arnika, baloh aH pasika, kot jo Suhokranjci imenujejo). Nato je dr Wraber podal udeležencem ekskuriije značilnosti treh osnovnih tipov (združb) gozdne vegetacije Sulic krajine, ki so: mešani gozd gradna i ti g^ a b r a (Querceto-Carpiiietuni), bukov gozd (Fagetum m-ontanum. lypicum) in cerov gozd (Quercetum ccrris}. Kot poseben vegetacijski tip pa je oiiiaČil suhokranjske pašnike in koäcnice, ki s svojo polgozdno poltravniško vegetacijsko obliko mestoma precej spominjajo na belokranjske steljtiike in pokrivajo zelo vdike površine ter prcdočujejo skrajno prim.'itiven io 2clo ekstenziven način izkoriščanja zemljiSČ. Marsikje so taki paäniki in kostnice na globokih in rodovitnih tJeh, ki bi bila najboljša podlaga za dobre njive in travnike. Človek ima vtis, da so (o zanemarjeni, opuščeni pašniki in livade, ki jih vedno bolj zarašča grmovje in redke ali pa sfcnpinsko razporejene breze, trtpellike, ^radni. dobi in ceri, v grmovnem sloju pa se bohotno rairaSčajo zlasti leska, Sipek, brinje, glog, kalina, svib in dr, Zeliščna flora je pol gozdna pol travniška, Tu najdemo vse prehodne stopnje od koäcoice io paÜnika do goida. Nadaljevali smo naše potovanje in smo si na Kozeljevskem hribu ogledali zaseben gradnov gozd, ki predoiiije značilno sliko zaostalega gospodarjenja s kmečkimi gozdovi v Subi krajini. Na vzhodni, torej vlaznejSi legi, v višini okoli 450 m, je gradnov sestoj. To je tip mešanega golda gradila in gabra, toda gabsr jc skoraj popolaoma usekan, ker ga posestnik vjtrajno in korenito zatira v bojazni, da ne bi oviral v rasti gradna, ki je pri tamkajšnjih prebivalcih razen bukve najbolj upoštevano drevo. Gozd napravija vtis enomerne strukture, čeprav ni enodoben, Enoslojua zgradb.i jc nastala, ker debelejša in vladajoča drevesa sproti iüsekavajo. Gozd je prazen, brci podstojncga in grmovnega sloja, ki ga zaradi paše in steljar-jenja zatirajo, dasi bi imelo tukaj vsaj kakih 10 grmovnih vrst možnost uspevaiija, Graden je tu v svojem optimuinn, ima dobre biološke lastnosti in zdravo genetiČiio osnovo ter vkljub slabemu gospodarjenju Še razmeroma dobro uspeva. Očitno pa se maščuje nasilno odstranjevanje gabrovega podstojnega sluja na prirastku in kvaliteti gradnovih dreves. Pomanjkanje grmovnega sloja, paša in pretirano steljarjenje pa vodijo tla v degradacijo. Ing, Kodričeva je na mestu preizkusila re.ikcijo tal ter smo se prepričali, da je zakisanje rgornjcga talnega sloja Že doseglo pll 4, medtem ko bi smeli spričo apnene podlage in dobro razvitih, srtdnje globokih tal pn ustreznem gospodarjenju t. gozdom pričakovati v,';aj reakcijo pH 6, Gradnov gozd, ki smo sr ga ogledali, predočuje s Številnimi termofilnimi, rast-lioskirni elementi pravzaprav posebno varianto tipičnega gozda gradna in gabra. Značilne za to varianto so zlasti sledeče toploljuhne vrste: mokovec, mali" jesen, brekinja, Češmin, svib, kalina, Šipek in dr. Pričakovali bi tiikaj tudi klen, zvestega spremljevalca gradna, in robido, ki pa sta umetno zatrta; na mesto robide pa smo našli ostrožnico (Ruhus caesius). Glede na to, da smn se s poskusom prepričali, da so tla zakisaiia, uas niso presenetila številna acidif,i!na /elišČa. Zastopan jc najznačilnejši nakazovalec kislosti, vimfek (Epimedium alpinum), ki označuje ta gozdni tip po vsem Dolenjskem (Querceto-Carpinetuni epimedietosum) in sega tudi v spodnji, najnižji pas bukovja (Fagetum epimedietoiium). Nadalje smo našli v tem gozdu tudi fcisloljuboi zajbljasti vrednik — sklenik (Teucrium scorodonia), Udeleženci ekskurzije so nato, obravnavali gospodarsko perspektivo podobnih gradnovih kmečkih gozdov, ki je omejena ie na uporabo lesa za jamski les, kmcČki stavbni les in največ še za železniške prage. Nato nas jc pol pripeljala na Boljevsko brdo, kjer smo si ogledali bukov gozd, ki raste na vzhodni in severovzhodni legi v višini ok. 550 m. Bukev tu raste iia svojem optimalnem rastiSču v tipičnem bukovem področju, ki obvladuje severne in severovzhodne lege iznad iOO m. Bukev se dobro pomtaja, ima dobro g^enetično osnovo in ustreine ekološke pogoje. Sestoj ima precej enomerno obliko in jc nastal z neko vrsto oplojnc seifnje. Veliko je defektnih in gospodarsko manjvrednih dreves pa tudi panjevci niso redki. Vse to kaže, da se je z goidom prav slabo gospodarilo. S pravilnim gojenjem bi se dala biološka in (ehniaia vrednost bukve močno stopnjevati. Grmovne vrste so le maloštevilne in redke (voRin, kostenika i, dr.); Tudi zeliični sloj je razmeroma reven, največ do 40 vrst. Med zeliSči smo našli značilne spremljevalke bukovja: prvenec, gozdno lakoto, veliko mrtvo koprivo, ki V goidu nad Ambrusom klavrno cerovje očitno priča o nepravilnem ravnanju 1 gozdom pa ima svoj optimum v višjih legah, gozdni SaS, brslično konopnico, medeiiiko, ženi-kclj, niandljevolistni mleček, pomladansko torilnico (Omphalodes verna, ki je tipičen ilirsto-kraSki element}, tevje, veleevetni Setraj, gozdno gloto {Brachypodjum silva-licum)in dr. Ti vsi so bazifilni ali pa nevtrofilui zeliščni elementi. Našli smo pa tudi nekaj acidofilnili rastlin, kot n. pr. pomladanski čistnik, rajčico in dr. Razlago za pojav, da hkrati na istem tlu uspevajo kisloljubiia in bazlfilna zeiiŠča, nani jc dala pedološka analiia, s katero smo ugotovili, da je gornja talna ijlast bazična {pH = 7), kar nakazuje dobro razkrajanje humusa, ker tudi horizonta Ao praktično skoraj ni, medtem ko jc pokazala globlja plast kislo reakcijo (pH = 4,5—5), Do zakisanosti globljih slojev jc prišlo, ker se je na tem zemljišču svojeČasno paslo, pozneje pa je bukov sestoj popravljal tla in v zgornjem sloju dvignil vrednost pH na 7, Kisloljubne rastline, ki smo jih našli, imajo svoj koreninski sistem pretežno v globljih talnih plasteh, ki so zivkisane, bazifilnc pa bolj v površinskih, ki so bazične. Po akupnem kosilu, ki Jc bito prirejena v Ambrusu, smu si udeleženci ekskurzije ogledali gozdove in gozdne nasade v zahodni okolici omenjene vasi. Nalo pu-iornost je pritegnil nase posebno cerov log, tipičen predstavnik Stcvilnili suho-kranjskih ccrovih gozdov. Sestoj raste vrh griievja, na svetu, ki je prav doiSn« nagnjen proti jugu. Tudi v tem gozdu, ki ga sestavlja okrog 60 let staro cerovje, smo ugotovili že znani nam pojav, da v sestoju ni podrastja in tudi ne grmovja, kar je posledica iisekavanja teh vairrtli rastlinskih slojev, ki bi bili lahko spriJo tamkajšnjih ekoloških razmer prav izdatno in vsestransko razviti, če bi bili sestoj gojili po načelu prircidne gozdrie združbe. Razen tega sta Je steljarjenje in paSa pripomogla, da so glinasto-peSčena lla, ki so sicer bolj plitka, loda bioloJkn Se -precej aktivna, v gornjem sloju dckapitinma (obglavljena). Preizkusili smo reakcijo vrhnje plaiiti in ugotovili motno eakisanost {pH 4—5). Tudi zeliščni sloj je tu zelo slro-maSen in sestavljen le iz kisloljubnih. elementov, kot n. pr. beli ŠaS, krvavordeča krvo-močnica, orlova. praprot, prevezenka, navadni jetiČnit, iSajbljasti vrednik, koSenička, ikržolica tn dr. Tla preraEčajo mahovi, posebno oni, ki nakazujejo kisla tla, Cet ima na Ukem rastiSču sicer ugodno bioloSko nsriovo in bi prav dobro uspeval, če Iii sc mu s pravilnim gospodarjenjem omogočali normalni življenjski pogoji. Tako pa ta cerov log — Jn takSnih je v Suhi krajini zelo veliko —- daje kaj klavrna sliko nečesa, kar ni nc goztl ne pašnik. Slabo raKcno cerovje vkljub moČno raztrganem sklepu kroäcnj le skromno priraSča; njegova bioloSka aktivnost pa postopno upada m je spričo moSno pretiranega i^koriSčanja tal za paŠo in steljo namesto v bujnem razvoju že nekje na skrajnih rezervnih pol-o/ajih krčevite borbe za obstanek. Na splošno je lip ccrovega gozda (Quercctum cerrts) najhuje degradirana in degenerirana suho-kranjska gozdna združba. Pri nadaljnjem terenskem obhodu smo kmalu priŽli do 15 letnega smrekovega nasada, ki nam je nazorno nudil izredno poučno siiko KgreSenega dftla pri snovanju in negi na.sadov. Tla, ki so bila pogozdena, so za suhokranjske razmere izredno globoka in sveža ter tudi glede na svojo zložno lego izrazito primerna za kmetijske kulture. Udeleäcnc: ekskurzije so soglasno ugotovili, da je pogozdovanje takega sveta spričo gospodarsk-ih ra/mer in zlasti .^e pomanjkanja obdelovalne itmlje v Suhi krajini groba napaka, ki priča o ozkem gledanju odgovornega gozdarskega strokovnjaka — pogozdovatca. 2a tak postopek ne moremo najti ne pojasnila, kaj Jde opravičila, Medtem ko se suhokranjski krnet muČi t obdelavo kamenitnih zemljiSč, ki jim skoraj ne sinemo prisoditi naziva njive, in vodi svojo klavrno živmo tako lekoČ le na sprehod po površinah, ki so namenjene pasi, toda živino le mačehovsko nahranijo, si gozdar lasti in pogozduje najplodnejši svet in s tem dovaja v ie večjo stisko kmetijsko gospodarstvo, hkrati pa se mobieje ogroža obstanek subokranjskih gozdov, ki bodo zaradi takih negospodarskih ukrepov neizogibno še močneje obremenjeni s pašo in steljarjenjcm in ria ta način obsojeni na Še bolj pospešeno degradacijo in uničenje. To delo, kt ga je g02dar nesrečno lačel. gozdni pösestnik nič manj srečno ne nadaljuje. V smrekovem nasadu je bilo letos .^pomladi izvršeno »čiičenjen, pri čemer so lizsekali vse listavce, ki jih ni bilo malo, tako da sedaj Etrle mlade smreke po več metrov vsaksebi, rned njimi pa zijajo široke praznine. Smrekov nasad, ki ni bil ne spopuliijtvan m ne ČišČcn, odkar je bi! pred 15 leti osnovan, jc z letoinjim sčižčenjem« tako močno raiklenjen, da sc drevje nc bo strnilo 5e vcČ desetletij. Kakäna bo nekoč gospodarska vrednost odraslih smrek, ki rastejo pod takšnimi pogoji, in kaj se bo zgodilo s tlemi, s katerih so pospravili vse listavce, ni težko uganiti. Omenjeni poncsrcceni smrtkov nasad meji na enako star meSani nasad črnega, in gladkega bora s primešanimi macesni. Hkrati je bil napravljen tudi po-Itkuj z domačim kostanjem jn jelko fer 7, rdc?im lirastom. Tudi pri tem nasadu smo se udeleženci ekskurzije kaj kmaJu sporazumeli la soglasno ugotovitev glede nepravilne iibire pogozdovalne povrJine, kot je to bil primer pri smrekovem nasadu. Temu naäemu sklepu smo naSll potrdilo, ko smo se prepričalij da v neposredni bližini nasada kmetje s pridom uporabljajo la njivsko gospodarjenje podobno zemljišče, ki pa je ponekod telo precej strmo. Pri ogledu mešanega nasada smo se prepričali, da je ?rni bor popolnoma odpovedal, KrivenČasfa rast in polomljeni vrhovi ofito pričajo, da ta drevesna vrsta ne sodi na taka rastiSEa, ker ne more uspeSn-o kljubovati vlažnemu in težkemu snegu. Tudi poskus z domačim kostanjem ni uspel zaradi pomanjkanja vlage, ki jc značilno za Suho krajino posebno v teku močnib poletnih sušnih obdobij. Tudi jelka se ii istega vzroka ne uveljavlja. Gladki bor se je do sedaj prav dobro obnesel, tudi rdeČi bor dobro öbefa, slednjič tudi rdeči hrast prav lepo uspeva. Na rdečem in ifrnem boru smo opazili mestoma osip iglic (Lopho-dermjum pini). Pri pregledu zeliščnega sloja smo našli pretežno toploljubne in kserofilne elemente, kot n. pr.: krvavordeJo krvomočnico, arniko, koSeničico. resje in baloh. Slednji nakazuje močno zakisavanje, ki spremlja prehod sladkih košenic v zakisane resave. Po vrnitvi v Ambrus smo ae zopet vkrcali v tovorne avtomobile, ki so nas preko ZvirČ pripeljali v vas Pleš, V bližini smo si ogledati na PleSkem hribu 2j-Jcten nasad rdečega bora, ki prav dobro uspeva vkljub temu, da ga je pred 15 leti močno poškodoval gozdni požar. Vmes je prlmeSanih nekaj gladkih horov, ki s svojim rdečim sorodnikom prav uspeäno tekmujejo. Ustavili smo se ob robu nasada, kjer sc nam jc s položne rebri odprl pogled äirom Sulie krajine. Stopili smo ii borovja na pašnik, kjer se borna travna niSa v skalovitem svetu bori za vsako količkaj primerno ped zemlje, da se tam ugtiezdi v negotovosti, ali bo prestala hudo preizkuänjo v poletni suii in lahko opravila svojo nalojo, da ponudi klavrni Živini boren grižljaj, Zalostna slika, ki nam jo-je vtisnil siromašen svet, namenjen paüi živine, hkrati pa svojevrsten razgled preko razgibane suhokranjske planote, sta vzbudila v nas zaskrbljenost nad stanjem suhokranjakeg-a gospodarstva. Med udeleäenci ekskurzije se je ob takem razpoloženju sprostila živahna diskusija, v kateri smo se zedinili v ugotovitvi, da v tej deželi ni moči reševati gozdarskih nalog brez jstočasnih aH pa celo predhodnih splošnih gospodarskih ukrepov, zlasLi v območju kmetijstva. Suhokraojcu, ki živi poglavitno od živinoreje, bo potrebno najprej pomagati s kvalitetno gnvejo pasmo in r. melioracijo paSnikov in fcoienic; zaostali kmetovalec bo moral začeti misliti na sodobno ujjvsko pridelovanje krme. Le vzporedno z napredkom v živinoreji in kmetijstvu bo mogoče začeti s pogozdovalnlmi deli ter s sanacijo in melioracijo obstoječih gozdov. Pri tem pa se gozdar nc bo sme! omejevati le na svoje ozke strokovne naloge, ampak ho moral samopobudno in vsestransko posegati tudi v težavna splošna gospodarska vprašanja tega kraja ter z nasveti in materialno pomočjo podpreti zlasti melioracijo paSnikov in koŠenic, Spuščajoč se s. Plcškega hnba, smo si ogledali spotoma na južnem in jugovzhodnem pobočju cerov foid. Tokrat se nam je nudila popolnoma druga slika, kot smo jo videli v cerovcm logu nad Ambrusom. Pod srednje gosto sklenjenim cerov jem opravlja obilno podrastjc svojo koristno nalogo. Gaber, čmi gaber, mali jesen, sviba, brekinja, glog, trnoljica in gorski javor ter raznovrsten grmovni sloj blagodejno vplivajo na rast cerovja in rodovitnost tal. Tudi zeliščna flora je znatno bogatejSa, kot je bila nad Ambrusom. Razen vr.it, ki smo jih videli dopoldne v eerovem logu, smo (Ii naJli Se vimJek, krvavordeÜo krvorooiSnico, lasastl bcluš, skrlafno-modro ptičje seme in dr. Spričo rastiŠčnib razmer, ki so zelo podobne onim nad Amhrusom, tla tukaj [ic kažejo znakov zakisanosti in cerovje se krepko raivLja in izredno morno priraŠEa. Te pozitivne ra/like so posledica pravilnega gospodarjenja z gozdom, kjer se s paJo: steljarjcnjem in zatiranjem podrastja nad goidiio združbo ne iivaja nasilje, kot je to primer v cerovcm logu, ki smo ga dopoldne obiskali, V diskusiji Bmo prešli na vprašanje prevedbe ceroveja gozda v gospodarsko ustreznejso obliko, ker so bili nekateri mnenja, da bi moral cer odstopiti prostor gradnu kot gospodarsko vrednejši vrsli. Drugi pa so svarili pred takim ukrepom, sklicujoč se na tu, da mo-i'amo lipuslevati dejstvo, da med čistim ccTovjcm skoraj nilvjčr ni moči najti gradna, kar prav gotovo ni posledica umetnih posegov gozdnega posestnika. Znano je namreč, da Suhokranjri cer najmanj' cenijo in ga povsod zatirajo, zato se prav gotovo ne bi odločili za jicipotrio iztrebljenje gradna; če bi se bil le-ta po naravi tu naselil. Tudi zaradi boljše uporabnosti griidna za kmečke potrebe in- višje cene jradnovem lesu kmet ^ač ne bi posekal vs<:h gradnov, vsaj onih ne, ki sb slabo rašČcni m ne dajejo tehničnega lesa. Rastišče torej gradnu ne prija v taki meri Icot ceru, ki jc tu biološko mocnejäi. Pci izredno širokih branikah nä pan jib snio se' prepričali, da rastüEe izredno'dobro Ustreza ceru in da graden v proizvodnji lesne mase Se zdaleč ne bi mogel z ojim tekmovati. Tudi gospodarska plat ne govori danes več tako odločno v prilog gradrü, Se ga primerjamo s cerovino, ki ?, razvojem industrije in razširitvijo upoiabnostnega področja lesne surovirfe dobiva iz dntva v dan vse večjo vrednost iii v marsikaterem namenu ne laosfaja vfeliko sa gradriovim lesom. Zato mora pač gondar dobro premisliti, preden se bo v podobnih razmerah odločil za pr-emeno ce-ruvja v gradnov goad. ' ' Nato smo v Hin ja h zopet nasedli kamione, ki nas preko Dvora in Soteske prepeljali do Straže, kjer smo prenočili. f . ■ . . ■ ^ , ' ' - I ■ JS'a Brezovi, rebri , ■ v Drugi dan ekskurzije nas je pot vodila po gozdovih Br.eKove rebri. Po vzponu od Straže dojoba visoke planote, imenovane Brežovii leber, smo prispei,i do logarmce pri Nemcu.' Tu smo se zbrali zopet okrog tovarišev, ki so skrbeli za strokovno vodstvo ekskurzije. Dr. M-.Wrjber in ing. M, Kodričeva sta nam podala kratek topografski,^ geološki, pedološki, ekolo,^kl in vegetacijski oris revirja Brezova reber. Povzeli srao, da valovita kraška planota, na katero smo se pravkar povzpeli, leži v viSini 350—700 m in jo pokriva bliiu 2000 ha gozdov. Geološko podlago tvori srednje-triadni apnenec,, ki ga prekrivajo plitka do srednje globoka tla. večinoma ekstra-zonalna kraSka jeiovica (terra rossa), ki je zaradi humusa nekoliko potemnela. Tlanofa je brei vodnih izvirkov, vendar ni v tolikšni meri suha kakor Suha krajina. Sušni značaj področja brez dvoma omlljuje tudi gozd, ki pokriva vso površino. Vso planoto v višini nad 300—350 m poraŠČa bolj ali manj Čist bukov gozd v enodobni strukturi z op loj no sečnjo. Pribliiiio polovica vsega bukovja pa odpada na gošče in drogovnike (v starosti 10—50 let). Bukev ima fukaj zelo dobre pogoje za uspevanje in se odlično pomlajuje, toda vkljub dobri biološko-geni^tični' osnovi ne dosega posebno dobre kvalitete zaradi neustreznega gospodarjenja SploSna rai-iirjctiori bukve v' revirju Brezova' reber nas izredno pre.ieneča, ker bi spričo nadmorske višine fla največjem delu te planote pričakovali niešani gozd gradna in gabra (Quercetö-Carpinetum), bi pa ga najdemo le' v severovzbdduem delu revirja, v višmi 550—350 m. Za ta presenetljivi pojav bukve v višini pod 300 ni lahko najdemo pojasnilo v sledečih vjrokih; a) Relativno globoka, hladna in vlažna glinasto-iloviiata tla; b) v področju toplejšega pokrajinskega podnebja vUda na tej planoti litadncjla lokalna klima, ker se po iirokjh in plitkih kotanjah vlcga hladncjli ir^k z viäin, ki nima odtoka; c) gospodarjenje z gnzdom v enodobtii oglojni strukturi g-odl bukvi, ne prija p3 hrastu iii gabru. ■Vkljub zelo enotnem« videzu bukovega goida 7noremo glede na raiMJpe cko-loäke pogoje razlikovati, vsaj: tri tipe bukovega goida, ki imajo hkrati tudi.raznovrsten .goidnogospödarskvpomen, Najnižjo, stopnjo predočuje bukov gozd, ki je se precej pomešan s termo filuimi elementi hrastovega-ga brovega gozda (Fagetum sub-niontanum cpimcdietosum),. V njem se v precejšnji meri pojavljajo: graden (ponekod tudj dob), gaber, mokovec, čcni gaber, mali jesen, .brekinja, od lelišč pa ilaiti vimfek (Epimcdiuni alpinura). Zaravnice, blago nagnjena poboEja in plitke kotanje do viSine 50Ö.—60Ü m poraS?a bukov gnid z dlakavim Šateoi (Fagetum submoi^tanum caricc-tosum pilosac). Ta tip je razvit na manj kamenitnih, globljih in zmcciio: xakisanih tleh. Toploljuboib rastlinskih elementov je le malo, aH pa jih sploh iii, lalo pa se pojavlja vlagoljubnp, in imerno .acidofilno rastlinje. Tukaj bi torej lahko uapeSng gojili jelko in rdeČi hrast. Najviije lege (nad 6Ü0 m) okrog vrhov, veJje strmine in iclo skalnat svet piokriva tipičen bukov gozd (Fagetum moiitanum typicum), kjer se pojavljajo v večji meri gorski javor, brest, lipa jn .planinsko kostenicevje, V sestojih te ,gozdne zdnižbp so marsikje podsejali jelko, ki tvori že podstoj.ni sJoj. Tudi smreka je v fistih ali mešanih sestojih močno razširjena, zla.sti po jamsh, kotanjah in vrla^ fah, kjer tvori mestoma že zrele sestoje ter lelo lepo uspeva, toda pogosto jo ogrožata rdeJa gniloba ia lubadar. Končno se na izoliranih manjSib povrilnah pojavlja tudi mešani gozd gorskega javora in gorskega bresta (Acereto —XJlmeLum), Čigar rastišče so globlje jame (vrtate) z zelo bogaLi'm zeliščnim slojem. Toda ta gozdni tip je zaradi pospeievanja smreke skoraj povsod izmaličen. Rastišče te gozdne združbe je bazično m mofno humozho ter ima veliko proizvodno sposobnost, je pa zelo občutljivo in se pod smrcfco kaj rado ^akisa in celo podzoiira. Zato jc vnalanjc smreke v ta gozdni tip za trajnost gozdnega donosa zelo kvarno. y živahni diskusiji, ki je nato sledila, smo. obravnavali možnost vnašanja jelke v bukove, gozdove na Brezovi rebri. Jelka uspeva prirodno najbri le v najviSjib legali (650—700m), Driigod so jo umetno vnaSali in ppnekod prav dobro uspeva, tako. je n.pr.v 17,«ddelku lep, 70—-SO-letrii jelov nasad, toda žal brez, potrebne primesi, listavcev. Na rastiščih, ki pripadajo tipu bukovega gozda z dlakavim SaJ.cm (Fagetum submonlanum caricetosum pilosae), bi mogli, jelko s. pridom vna.^ati kot skupinslfO primes, kjer bi ji bukev lahko odst-opila vsaj 25—30»/o prostora. Tudi zeleni bor in rdefi hrast bi mogli na tem tipu uspešno gojiti kot primes in tako dyigniti doiMsnost gojtdov. Iz istih razlugov bi se obnesla tudi skupinska, primes smreke na območju te gozdne združbe, , Natp smo se. dotaknili .vpraJairja, v; kakšnem,obsegu kaže gojiti iglayee, in smo se zedinili, da bi biltj primerno razmerje listavcev in iglavcev od 70:M,do nnjveč 60^40. Končno smo v,diskusiji prešli na vprašanje, tehničnih laitnosU bukovine, ki na Brezovi rebri ni kaj prida.. Dlsk\i{anti so poudürili, c o visokih predelih Nanosa, kjer je rdeči bor avtohton {po izjavi prof. Tomaziža), Orel s svojo sploSno ugotovitvijo in Tschermak, ko priporoča in našteva razne avtohtone vrste, ločeno na razne vi.5inske pasove. Bodo naitetc tuje vrste res resile kraäki problem? Nehote, samo od sebe se mi vsiljuje vpraäanje, ali ne bomo s takim del&m zahajali iz ene pred-kulture v drugo. Iz posameznih primerov dobrega uspcvanja nekaterih vr.U tujega drevja, zasajenih raztreseno tu in tam po krasu, se Se ne smejo delati splošni zaključki. Mnogo je primerov, ko je kako tuje drevo v določenem kjrajiu dobro uspevalo, gozdovi od te iste vrste pa so projpadli. Za koliko tujih vrst je danes znano, da na krasu dobro uspevajo, oziroma da so tam naSIe novo domovino? Samo dve sta: pajesen in robinija. Pa Še za to slednjo se čujejo mnogi pomisleki. Z eksotami delajmo samo dobro zasnovane, načrtne posku.ije in uporabljajmo jih Šele takrat, ko bodo končni rezultati zajamfili njihovo uporabnost. Enako se lahko vprašamo: Bo nekaj naštetih avtohtonih vrst reSilo vprašanje pogozditve krasa? Katerega avtorja naj torej vpoSte-vamo, oziroma kateri je svoje predloge postavil na trdne temelje? Kateri je predložil in napisal jasno: takim tlom s tako klimo ustrezajo te drevesne in grmovne vrste, torej določeni tip gozda? Nobeden! Danes je ze vsem strokovnjakom jasno, da trajnega gozda ne predoČuje ena ali več po naši volji izbranih drevesnih vrst, bodisi tujih ali avtohtonih ali pa medsebojno pomešanih. Mnogi poskusi in neuspehi, ki jih je doživljala naša stroka v zadnjih stoletjih, so na koncu dokazali, da predočuje trajni gozd naravni skupek vseh živih bitij na določenem riistiSčii, tako rastlinskih kot živalskih, ali kratko — hiocenozo. Da pa ne bi morali iskati in ugotavljati na terenu biocenoze, katerih sestava je zelo komplicirana, uporabljamo tisto njeno, komponento, ki je najočitnejša in je obenem njen jasni indikator. To je rastlinska združba ali fitocenoza. Tako smo torej po logičnem zakljuSku prisiljeni, da se seznanimo z delom fitocenologov in da z njihovimi ugotovitvami skušamo poiskati pot k reSitvi problema. Rezultati filocenoloških raziskovanj Kaj je nauk o rastlinskih «družbah ali filocenologija in zakaj je važna, se je v naiem listu že precej pisalo {Treubov (7), Wraber (8, 9). Kljub, temu navajam zaradi lažjega razumevanja dve definiciji priznanih prvakov te vede: »Fitocenologija preučuje naravni in degradirani sestav oaSlh gozdov in raziskuje odvisnost rastlinkih združb od tal, klime in činiteljcv živega okolja. Uatt - 1 > fma i fiaä lea» So o iae < Joe 0 ^ 1 ? ^ ' i ' J «4 S '.S 1 lohriač lanifoLr ; i Sond. čtnSčsJjjo Z Jij^keset i SaiO. cr/nf^ ffajiit} t/a j'ej 4a Az^a" i^uAot ja s/^Joteir^e. ÄiÄ tcjJiije /a.je^Me Stika 1, Razporeditev go2dnib idružb na ju!-nili pobočjih kratkega sveta- (Višine so približne) Raziskuje raavoj in razprostranjenost zidruiib tei jth skuäa zajeti v sistem. Prihaja do spoznanja, da se v vsaki zaiJjučcoi združbi razvija zagrizen boj za prostor, tla in klimo in da se v tem boju ohranijo samo tiste vrste, katerim rastišče ustreza« (Aichinger (10)). »Pod imenom asociacija se razume v Braun-Blanquctovem smislu rastlinska združba, ki se odlikuje z doloSeno floristično sestavo in določenimi življenjskimi pogoji, označujejo pa jo kairaktcrističoe vrste« (Horvat (H)). Temelj rastlinske združbe torej ni posamezna rastlina, nego skupek rastlin, ki jih je narava zedinila v asociacijo. Te asociacije iäcc in odkriva fitocenologija za vse tiaSe ozemlje. Na kratkem terenu so preiskani mnogi predeli, asociacije so odkrite in dokazane, pa lahko vzamemo, da je tam opravi j eno pionirsko delo, ki idaje zanesljive smernice 'za gozdnogospodarsko ukrepanje. Po vsestranskih raiisk&vanjih -se jc ugotovilo, da je na kt-aäkem terenu od morja pa do najvišjih vrhov, ve£ rastlinskih asociacij. Te bi bile nä idealno zarniSljenem pobočju s konstantnim vzponom razvrSi^ene, kot kaže to siika 1. Ker tako idealno -zamišljenega pobo£ja v naravi tako rekoÜ ni, si oglejmo ■podrobnejšo razporeditev navedenih asociacij na preseku, vjetem iz narave. Slika 2 predočuje profil kraškega terena, ki poteka od morske gladine pri NabreSini pa preko kraške planote mimo Komna na Trstelj, se spuSČa v Vipavsko dolino do Branika in sc pri Sempasu zaSne vzpenjati v Trnovski gozd. ^HBi inoiau Ml HI nil iÄjtf i/öj-Weya ga^to m ^ J/i^tf/ia i Äijcf czn^pa ^.ajTa r-a /if fif- ii Äiu' SwiJre n /iWte • + fni-y SJ-ac^oa Ja oat^aHratsga ^oAra Slika 2, Razporeditev gozdnih združb Slovenskega Primorja od Nabrežijic do Trnovske planote Združbi I in 2 sta na Tržaškem ozemlju in to v razpravo prav.zaprav ne bi sodili, toda zaradi popolnosti pregleda kraškega profila si oglejmo tudi ti. Združbi 4 in 5 sta na flišni podlagi, katero označuje posdina vcgetacija, pa jih tu izpušČam, Združbe prikazujem v kratkih, sajno najznaŽilnejŠih potezah. Od rastlinskih vrst naštevam samo tiste, ki so za gozdarstvo najvažnejše. (Obširnejši prikaz je dostopen vsakomur v navedeni literaturi.) GOZD CRNIKE AU ADRA5A (Quercetum IHcis Br. — BI.) Gozd črtiike zavzema najtoplejše položaje ob morski obali.* Sestavljen je skoraj izključno iz zimzelenih elementov. Primes listopadnih vrst se pojavlja šele ob zgornjem robu njegovega areala. Pečat mu daje Črnika, najvažnejše drevo, pod katerim je bujno raizvit sloj grciastih vrst. Ako je sklep stalno * Gozd črnike (Quercttum llicts) se okrog Trsta ne pojavlja kot samostojna gozda združba, marveč je prlmeSana Ernika z nekaterimi zimzele-nidi elementi gozdu (ffrmišiu) kraikega (belega) gabra, tako da bi mogli govoriti le o posebni subasodatiji te gozdne združbe (Carpinetum orientalis guercetosum ilicis), U r e d n i ä t v o prekinjen, posebno na skalovitem terenu, se primešajo beli bor (Pihus hale-pensis) in piramidna cipresa (Cupressus sempervirens). Glavne drevesne in grmovne vrste so: Črntka (Qercus ilex) Beli bor (Pinus halcpensis) Cipresa (Cupressus sempervirens) Divja oljka (Olca oleastrum) Lovor (Laurus nobilis) (Arbutus unedo) Mirta (Myrtus communis) Zimzelena brogovita (Viburnum tinua) Rujevina (Pistacia terebinthus) (Phillyrea media) GOZD KRAŠKEGA GABRA (Carplinetuni orientalis H-ii) Nad zimzelenim pasom trnikovih gozdov je razvita zdruzba listopadnih vrst, Dobila je imt po svojem najznačilnejšem predstavniku, kraSkem gabru, ki tvori gost podstojni sestoj pod viSjim puhavcem. Ta goz;d se razprostira po pobočju vzpetine vse do njenega prehoda v kraško planoto. Tu kraški gaber počasi izginja, dokler ga popolnoma ne nadomesti Črni gaber. Od prejšnje združbe se loči po povsem različnem florlstičnein inventarju: Puhavec {Quercus pubescons) Kraški gaber (Carpinus orientalis) MaJi jesen (Fraxinus ornus) Maklen (Acer monspessulanum) Ger (Quercus cerris) Rdečepbdni -brin (Juniperus oxy-cedrus) Kopi-ivovec (Celtis aushralis) RaŠeljika (Prunus machaleb) V spodjem, toplejšem območju te zdruifbe uspevajo Se nekateri ele-meati iz zimzelenega pasu, kot beli bor (Pinus halepensis), piramidna ci-presa (Cupressus sempervirens), lovor. {Laurus nobilis); GOZD ČRNEGA GABRA IN JESENSKE VILOVINE (Ostryeto — Seslerietum autummalis Honv. in H-ič.) Ta z drevesnimi in grmovnimi vrstami zelo bogata združba naseljuje ves teren našega preseka od tržaške meje pa do prvih bukovih gozdov na robu Trnovske planote. Njen areal prekinja le Vipavska dolina s svojo fHšno podlago, na kateri rastejo večinoma drugačne združbe kot na apncncu. Ker sta razvita spredaj opisana dva gozdna tipa v sedanjih mejah naäe Primorske Ic na redkih mestih in še tam samo fragmentarno, je ta združba, lahko rečemo, ozko povezana s pojmom našega, ogolelega krasa. Karakte-rizirajo jo termofilni elementi, prilagojeni submediteranski klimi, opaža pa se tudi prisotnost nekaterih vrst notranjih predelov: Črni gaber (Ostrya cairpiiiifolia) Puhavec (Quercus pubescens) Cer (Quercus cerris) Graden (Quercus scssiliflora) Klen (Acer campestre} Mali jesen (Fraxinus ornus) Ostrolistni javor (Acer platanoides) Topokrpi javor (Acer obtusatum) Lipovec (Tilia cordata) Upa (TUia platyphyllos) Poljski brest {Ulmus campestris) RaŽeljika (Prunus machalcb) Ruj (Gotintis coggygria) Dren (Cornus mas) Koprivovec {Celtis australis) Mehurka (Colutea arborescens) BUKOV GOZD (Fagetum) Ko se vzpnemo po naŠem profilu iz Vipavske doline na rob Trnovske planote, pridemo v cono oblakov' in megle. Podnebje se naglo spreminja. Padavine so obilnejäe in trajnost snega v zimskem Času jc dokaz, da smo preSli h tople submediteranske klime v kontinentalno. Kakor klimatska, tako jc nagla tudi floristitna sprememba. Predstavniki taplega in suhega podroCja izginjajo, pojavlja pa se bukev. V tem prehodnem pasu med obema klimatičnima podroČjima se razteza areal najtoplejše bukove subaso-ciadje: BUKOV GOZD Z JESENSKO VILOVINO {Fagetnm seslerietosom autumnalis Horv.) V zgornjem drevesnem sloju tvori buJcev dominantno vrsto, v zeliSJnem sloju pa dominira trava jesenska vilovina. Očiten je prehod med obema podnebnima ipodročjima. Z ene strani bukev, predstavnik kontinentalne klime, z druge strani jesenska vüovina, ki jo sledimo že na vsej naäi poti od morske obale.* Zalo je razumljivo, zakaj je tu bukev tako slabo razvita. Njena kratka, stožčasta debla in majbna kroEnja že na prvi pogled kažejo, tJa je na skrajni južni meji svojega uspevanja. To potrjujejo tudi primesi hladnejših in toplejših predelov. Z ene straoi jelka, z druge Srni gaber komaj livotarita in igrata povsem podrejeno vlogo. Od drevesnih in grmovih vrst opažamo: Bukev (Fagus silvatica) Malt jesen (Fraxinus oimus) Gorski javor (Acer pseudoplatanus) Ostrolistni javor {Acer platanoides) Topokrpi javor (Acer obtusatum) Lipa (Tilia p!atyphyl)os) Jelka (Abies alba) Klen (Acer campestre) Cmi gaber (Ostrya carpinifolia) Graden (Quercus sessihflora) Nad tem, praviloma ozkim pasom, se podnebje že toüko ohladi, da izginejo vsi toplejSi elementi. Pogoji 7.a rast bukve in jelke postanejo optimalni — prešli smo v ohmoČjc mešanega gozda bukve in jelke {Fagctum abietetosum) in tako zapustili področje golega krasa. Čeprav je .pregled zelo kratek, je pokazal, da so izsledki fitocenologije za razliko od zastarelih gozdarskih natanCni, jasni in da temeljijo na naravnih zakonih, Jasni so, ker natančno navajajo, kam katera vrsta sodi, zanesljivi, ker podajajo kompletno floristično sestavo, a ker so vzeti iz tiarave, dokazujejo prirodno zakonitost. Zaključek Preden začnemo s fcakirn delom, moramo najprej vedeti za končni cilj-Ko ga poznamo, si moramo biti na jasnem, katera pota vodijo tja, ali s kakšnimi metodami dela pridemo do njega. V našem primeru je končni cilj ponovna vzpostavitev trajnih gozdov na kraškem terenu. NaglaŠam trajnih, ker samo taka oblika gozda lahko * Jesenska vilovinn (ScsJeria aut\ininiilis), ki jo imenujejo Primorci ojstrico, je omejena v glavnem jia pas Črnega gabra (Ostr>'etQ-Seslerietum), segajoč tudi v nižji pas bukovja, v abeli prejšnjih zdmibali (Qucrcet. iiicis in Carpinet orientalis) pa k v manjäi meri in ni veČ tako značilna. Uredništvo jfimčl trajno zaščito in izboljäevaaje tal. Iz katerih drevesnih vrst naj bodo sestavljeni, je, mislim, iz dosedanjega prikaza že precej jasno, Fitocenolo-gija nas je iz sveta domnev privedla v svet naravne stvarnosti. Avtohtone gordne sdruäbc so edino zagotovilo trajnosti; saj do danes še ne poinamo posameznih vrst ali celih zdTuab, ki bi Jahko trajno nadomestile naravne. Ko vemo za vrste, bolje rečeno za floristične tipe grozdov, je tudi lahko najti metode dda. Na naäem kraSkem svetu se niso tla v splošnem nikjer toliko spremenila, da naravne vrste ne bi mogle veČ uspevati. Edino to je, da jnestoma zemlje siploh ni več. Tja jo ibomo morali pač prinašati ravno tako, kot so jo iprinaSali, ko so sadili črni tor. Za primer, kako lahko uporabljamo fitocenologijo In kakSna naj bo gozdnogojitvcna struktura določene gozdne združbe, sem izbral gozd Črnega gabra in jesenske vilovine, ker zavzema na nažem profilu največji del in ker se vršijo v njegovem območju glavna pogozdovalna dela, ], Izbira vrst. Že bežen pogled v popis rastlinske združbe nam poda jasno sliko. Zaradi čim hitrejle vzpostavitve biocenoze in čim hitrejše tvorbe humusa bomo sejali in sadili vse omenjene vrste. To velja posebno za drevesni sloj. Odstotni delež posamezne drevesne vrste je odvisen do neke mere od njene splošne gozdarske vrednosti. 2, Gozduogojitvena struktura. Strukturno nam diktirajo drevesne vrste. Velika večina je heliofilnib in termofilnih, Prebiralna struktura .torej manj ustreza. Nekatere zrastejo v visoko drevje, druge v nižje. Iz tega sledi, da bo struktura dvoslojni gozd. Gornji sloj zaradi moinosti uspevanja spodnjega ne bo smej biti popolnoma sklenjen, a sestavljen bo iz puhovca, cera, lipe, bresta, ostrolistnega javora, V toplejših predelih se bo pridružil 5e koprivovec, v hladnejših pa graden. V spodnjem sloj^u bodoi črni gaber, mali jesen, klen, raäcljika itd. So le druge možnosti, panjevski in t. i. srednji sc.stoji, katerih posledica pa je manjviredcn gozd. 3. Vprašanje primesi tujih vrst^ Za primer bom razmotril dve naši vrsti, bukev in jelko, in dve inozemski vrsti, grJko jelko in ccdro, ker se tam te vrste že gojijo, ali pa jih nameravajo gojiti (Rejic (6)). Iz predočenega profila je razvidno, da prihaja bukev Šele na robu Trnovske planote, v coni oblakov in hladnejSi klime. Rastiščni pogoji v tej združbi zato zanjo ne morejo biti ugodni. Najlepši dokaz za to je, ker je od narave tu ni. Morebitni pomisleki, da je bila iarinjena ali uničena, ali pa da ni imela odkod priti, odpadejo. Prvi iz razloga, ker bi kot senčna vrsta prej izpodrinila heliofilne elemente kot pa oni njo, £e pa bi bila temeljito uničena, potem bi ^današnja združba lahko zasedla njeno rastišče samo s svojimi najhladnejšimi vrstami, nc pa s popolnim floristiČnim inventarjem. Drugi pomislek, da ni imela odkod priti, ravno tako ni utemeljen. Proti njemu govorijo dejstva, da je zavzela bukev vse okolne fliSne {Senožeče, Rodik) in viŠje kraške terene (Slavnik, Cičarija) v legah, ki ji ustrezajo in da bi se s teh mest lahko Širila na druga rastišča, če bi bila zajijo primerna. Za jelko velja isto, le s to razliko, da jc še občutljivejša za toplo klimo, Z grško jelko in cedrami Še nimamo zadostne skušaje, da bi jih mogli z gotovostjo uporabljati kot glavne drevesne vrste. Zelo uspcH poskus z gräko jelko na hribu Čuku pri Rodniku velja za bukov gozd na f lis nem terenu, ne pa za kraški teren z gozdom črnega gabra. Zavedati se moramo, da je to šele začetni poskus. Kako se bo ta vrsta obnesla aa večjih površinah, je Je nereSeno vpraSanje. Na koncu bi omenil Se pajesen (Ailanthus glandulusa) in robinijo (Ro-binia pseudoacacia). Dosedanje izkulnje so pokazale, da uspevata povsod na Krasu. Prirastek in zdravstveno Stanje imata zadovoljivo. Toda tudi zanju Je ni jasno, kako se bosta o-bnesli v tiodocnosti. Ne mislim trditi, da eksote niso uporabne in da ne smemo z njimi delati. Nasprotno, naia dolžnost je, da stremimo za tem, da uvedemo vrednejSe vrste od naših, paE pa ponovno nagiaSam: Uporabljajnio jih Sele takrat, ko bodo dobro zasnovana raziskovanja in načrtno iirvedeni poskusi jamčili za uspeh. Do t.akrat jih lahko uporabljamo samo kot posamezne primesi, nikakor pa ne kot glavno drevesno vrsto. 4. Metode dela pri tehnični izvedbi. načinih dela, od nabave semena pa do saditve in nege gozda, se je v literaturi it toliko pisalo, da je odveč, da bi Se to vpraSanje obdeloval. Pripomnil bi samo; Ako je uspela setev in saditev mnogih eksot na gotera terenu, potem bo to uspelo brez dvoma tudi z domačimi vrstaini, kakor nam to na krasu narava sam.a na vsakem koraku dokazuje. To zimo son pregledoval z okrajnim gozdajjem v Sežani, tovariSem V, Orlom, goadove od Rodika do Ležeč. Razkazofval sem mu razliko med gozdnimi združbami na fliSni in kraški podlagi. Proti večeru, ko sva bila že na podnožju Vremičice, mi je rekel; »Meni je to vse jasno, ali prvo morate vi v LjvibVjani med seboj rešiti to vpraSanjc, da sc ne bo äe naprej dogajalo, kot se je do sedaj, da dobivamo mi na teren vsak Čas drugačna navodila, Šefi se menjajo, s spremembo vsakega šefa se spreminjajo tudi navodila. Mi, terensko osebje, smo popolnoma zbegani, ne vemo več, koga naj poslušamo in kdo ima prav. Ni dolgo tega, ko sem na tem istem mestu stal z enim od naših taksatorjev. Pokazal mi je z roko na tisti greben, kt je, kakor vidiS, zaraŠeen z grmovjem črnega gabra, in rekel, da to posekam in dam posaditi smreke.« Tovariš Orel je imel popolnoma prav. Sedanje stanje pri današnjem napredku znanosti se ne more in ne sme veČ trpeti. Če izdajamo za pogozdovanje velike vsote denarja, mislim, da je naša dolžnost, da razčistimo tudi način njegovega izvajanja. Upam, da sem s tem člankom nakazal dokončno rešitev tega problema in na stežaj odprl vrata najSirSi strokovni polemiki. Literaiuia 0) Rubbia K., Fünfundzwanzig Jahre Karstaufforstun^ in Kraiii, Laibach 1912. (2) Beltrara ing. V„ Po^ozJovanje krasa nl pToblem. Gojidar.^ki vesttiik 1946 It.1,2. (3) Orel v., Obnova slovenskega krasa in vpraäaoje pašnika. Gozdarski vestnik 1947 Št. 8. (4) Beitram ing. V, Obnova gožda na krasu. Goidarski vestnik 1948 St. 3. (5) Tschcrmak dr. L., Waldbau. Wien 1950, (6) Rejic inß. H,, Obnova goidov ua sJavcoskem ]trasu. Gozdarski vestnik 1952 St, 8-9, (7) Tregubov dr. V., O gojenju gozdov v SlovEniji. Gozd, vestnik 194S Sf. 7. (8) Wrabcr dr. M,, Oskrbovanje gozdov na tioloäVi podlagi. Les 1949 sL 1-2. (9) Wraber dr. M., O pomenu filosoeiologije za goidarstvo, Gozd. vestnik 1950 st. 2. (10) Aichinger dr, E,, Gesammelte Vorträge über forstliche Pflanj.ensozi&logie, Klagenfurt 1952, (11) Horvat dr, I., Nauka o biljniro zajednicama. Zagreb 1949, (12) Horvat dr. 1., Sumske zajednice Jugoslavije. Zagreb 1950. IZMERA SESTOJEV PO BITTERLICHOVI METODI Ing. Franjo Sgcrm (Ljubljana) Junija leta 1917 jc ing. Walter Bitterlich iz Zeli ajn See v Avstriji objavil popolnoma novo metodo delne premerbe sestojev, ki jo je sam imenoval (kotno) števno metodo in je pod imenom »WinkeUählprobe« uvedena v Avstriii ir Nemčiji v gozdarsko prakso in literaturo. V bistvu je to krožna primerjalna ploskev, ki sc avtomatično izkoliiluje, a že doloeeno Število štetih dreves na tej povrlini nam da sestojno tonelj-nicö po ha. Delo s to metodo je zelo preprosto in hitro, kar zelo znižuje stroške terenskih in pisarniäkih del. Točnost te metode tudi ne zaostaja za drugimi podobnimi metodami. Zaradi teh prednosti si je kaj kmalu pridobila eno od prvih mest pri invcntarizaciji gozdov v Avstriji, ki sc sedaj tam opravlja že dve leti. Edina in hkrati tudi velika pomanjkljivost te metode je v torn, da nam Štetje ne daje sestojne temcljnice po debelinskih razredih na 1 ha, kar je za ureditvena dela pri sestavi gospodarskih načrtov nujno potrebno, 2 dodatnimi merjenji oziroma s posebnim preračunavanjem res pridemo do želenih podatkov, vendar je ta pot precej zamudna. Ce bo tudi ta problem tako preprosto reJen, kot določanje sestojne temeljnice po ha. sem prepričan, da bo v bodočnosti izključno ta metoda uporabljana pri delnih premerbah sestojev. Zaradi tega ne bo odveČ, da se tudi naäi strokovnjaki natančneje seznanijo s to metodo in jo po možnosti začno uporabljati. 1. Uvod Pri uporabi metode delne premerbe sestojev smo po dosedanji praksi na primerjalnih površinah (progah, krogih, ploskvah) najprej ijimerili vsa drevesa nad določeno debelino in določili njihove temeljnice. nakar smo Šele s pomočjo računa ug-otovili število drevja in temeljnico po hektaru, k teh podatkov smo izračunali lesno zalogo po ha. Te rezultate za enoto površine (1 ha) imenujemo z novo uve^lenim izrazom relativno Število drevja, relativno temeljnico oziroma relativno lesno zalogo. Bitterlichova metoda nam daje relativno sestojno temeljnico: ki ni nič drugega kot razmerje dveh povrSin, izraženo v m^ na I ha. Rezultat pa ne nastane iz kvocienta dveh ločenih površin, kot je to navadno pri vseh do sedaj znanih metodah, ki uporabljajo primerjalne ploskve, temveč na osnovi neposrednega merjenja s posebno pripravo in navadnega ätetja. Naslednji teoretični primer bo ta princip najbolje pojasnil. Ce si zamislimo na površini 1 ha tnako debela drevesa s premerom »d-,, razporejena v ogliSčih enakostrani2nih trikotnikov, v medsebojni razdalji s>r«, potem pripada temeljnici vsakega drevesa (g = d^j ) točno določena stojiščna površina (pj) v obliki šesterokotoika v velikosti p ^i/ä* Razmerje med temeljnico in fripadajoSo stojišSno povrSino enega drevesa znaša .„ir 3 / d V = -ft Slika 1 in predoEuje relativno temeljnico vsega sestoja. Mcrüna enota relativne te--meljnice pa je na ha. Zaradi tega preide gornji izraz v obrazec Q: ■ar 2». laooü.........1) Iz tega obrazca jc ra.avidno, da je relativna temeljnica sestoja odvisna le od razmerja mad debelino (d) in medsebojno razdaljo drevesa (r), ne pa od njihovih dejanskih absolutnih vrednosti. To razmerje (d : 2r) daje metodi veliko prednost in vrednost, ker namreč razmerje d ; 2r lahlto neposredno meri.mo. Iz slike 2. je razvidno, da je ^ = sin Na sliki 1. zamiSljeni sestoj merimo z zornim kotom a, pod katerim vidimo deblo debeline »d« iz razdalje »r«. Na podlagi tega merjenja lahko oepo- ^ p h = Če uvrstimo vrednost la »h« v prvo enafho, dobimo, da je p^ = 2 ^ r=£3 _ r=£3 "sredno iz spremenjenega obrazca Stev. 1 izračunamo relativno temcljnico po obrazcu: „ . , a 2n O-sin---— 10.Ü00........2) Kot a, ki velja po obrazcu ätcv. 2. za relativno temcljnico določenega •sestoja, imenujemo »temeljni kot«. Določimo ga na temelju večjega Števila, meritev. Na podlagi mnogih poizkusov na konstruiranih in naravnih poizkusnih ploskvah so empirično opazovali in prišli do predpostavke o strogi pravilnosti razmerja med številom štetega drevja in relativno temeljnico, ki se je konSno tikristaliziralo v temeljno pravilo te metode oziroma v novo odkriti zakon, da je namreč: J t evi I o v krogu se oahajajoČih debelejSih drevcs.ki jih vidimo preko stalnega zornega (imejnega) kota, sorazmernoz relativno temeljnico. 2. Karakteristika m teorija Bitterlichove metode Bistvo Bitterlichove metode je v posebnem preprostem postopku združeno optično izkoliČevanjc krožne variabilne primerjalne ploskve z istočasnim štetjem dreves. S končanim štetjem določenih dreves na tej primerjalni ploskvi dobimo že končni rezultat — relativno sestojno temeljnico. Pri tem pa se šteje v polnem krogu vsako drevo, ki je zaradi svoje debeline ali pa zaradi bližine raerilca debelejše od meril-nega polja naše merilne priprave. Tako določeno Število, dobljeno s posebno Širino merilnega polja, nam da jia ravnem terenu relativno temeljnico po ha v m^, v nasprotnem primeru pa jo dobimo s pomočjo množenja s posebnim števnim količnikom — kg' Najpreprostejša merilna priprava za tako Štetje je kotna vi zirka, ki ^e bila hkrati tudi prva merilna priprava pri uporabi te metode, Ic-ta ima 1 m dolgo palico, na kraju katere je pritrjena plošča iz lepenke ali pločevine. PloSča ima več različno širokih merilnih polj — izrezov — io sicer IC, H,I, .20, 28,3 ali pa 40 mm. S tako konstrukcijo nastane kotno merilo, ki ustreza n. pr. za merilno polje 20 mm razmerju h : 1 = 2 : 100 1 : 50, oziroma l = 50b, Naravno je, da velja isto razmerje tudi za vsako drevo. Čigar debelina lezi točno v vizurah mejnega kota o. (Slika 3). Dejanski premer debla je sicer nekoliko večji "od merjenega, vendar lahko to razliko zanemarimo, ker je zelo majhna, saj znaša pri merilnem polju 20 mm le 0,05 mm, pri merilnem polju 40 mm pa te 0,2 mm. Tako velja za drevo s premerom in za razdaljo od merilca rj razmerje dj : r, — I : 50 oziroma r, = 50 . d,, r, = = 50 , dj, . . . , rn = 50.d„, kar pomeni, da je v tem primeru razdalja od merilca do osi drevesa enaka petdesetkratnemu premeru debla (. . . kratni drevesni debelini) oziroma r = 50 d.* " Za. gornjo trditev vdja naslednji dokaz: Ir slike Itev. 3. jt razvidno, da velja ra^merje ^^ ž^L' d^ . . d^ premere poljubnih dreves, katerih terncljoice ležijo natanJno v vizurah mejnega kota, r,, r, . , . r„ pa njihove razdalje od vrha kota, potem je ^ = ^ = ^ ^----= WatialjoTntije opomb« os alt. 30r) Cc iz določenega stojiS6a v sestoju viziramo na poljubno deblo v prsni ^iSini s kotno vizirko, lahko skoraj vedno dovolj natančno ugotovimo, ali je drevo bliže, enako ali pa bolj oddaljeno od merilca kakor njegova SOfcrat-na debelina. To je odvisno od tega, ali je drevo debelejše, enako debelo ali pa tanj še od merilnega polja — izreza. Vsako drevo, ki je debelejše od merilnega polja, mora ležati v krogu, čigar polmer znaSa žOkratno prsno debelino opazovanega drevesa. Kadar pa debelina drevesa sovpada s širiijo merilnega .polja, tedaj os (drevesa) debla leži natančno na krogUi tigar polmer r je enak 50 d oziroma premer R = 2i-—lOOd. Povräina tega kroga oziroma krožne ploskve je enaka desettisočkratni prsni temeljnici. /rV /100 dV lO.OOO~= 10.000 g. Ta krog imenujemo mejni krog. Pri takem štetju sc ta krog vedno sam i/Jcoliči za vsako obstoječo debelino v sestoju. V sestoju imamo' torej vedno Slika 3 0 \ i ..........Lt----J Slika 4 ioliko mejnih krogov, kolikor različnih premerov — debelin je konkretno v dotifncm delu sestoja. Pri tej metodi torej ne moremo govoriti o enostavno omejeni primerjalni krožni ploskvi, temveč o kolobarju podobni krojni ploskvi, ki je znotraj omejena z mejnim krogom najtanjše, zunaj pa z mejnim krogom najdebelejJe štete debeline. Vsak premer si sam poišče 2 merjenjem ono krožno ploskev, za katero je njegova temeljnica desettisočl del njegove površine g __p_. to pa pomeni I m^ po ha. 10.000' Nazorno je ta metoda prikazana na sliki Stev. 4 Drevesa štev. 1, 2, 3 in 4 leže sedaj natančno na svojih mejnih krogih s polmeri r^, r,, r^ in r,, drugič pa v samih krogih in jih zaradi takega položaja Štejemo. Drevesa s, b, C in d pa leže izven svojih mejnih krogov in jih zaradi tega ne Štejemo. Pri merjenju oziroma Štetju drevja pa ni važno, v katerem krogu leži opazovano drevo, temveč je važna le ug-utovitev, ali je debelina debla večja ali manjša od merilnega polja. Ker pa je kot a la praktifiie namene navadno zelo majhen, lahko trdimo, da je tg-j = sin~ in dobimo tako splošno veljavno razmerje Jl^Tt brL — d!r = 1 : .SO oziroma r = 50 d. 3. Izvedba metode Ce označimo z « mejni kot, z »d« poljubni premer drevesa, z .R = 2r tej debelini pripadajoči premer mejne krožne ploskve, dobimo po Sliki št. 2 razmerje (1 R r: 2 ■ 7 = 7- Razmerje Icmeljnice do površine njenega mejnega kroga je potem (I) = in to izraženo v m® po ha jc Ce naštejemo znotraj mejnega kroga »Nn dreves, anaša relativna scstojna temeljnica »G«, izraicna v m^ po ha, G = 10» . sin-|.N........3) To je temeljni obrazec Bitterlichove metode. Izraz »10^ ' sm- -j" sc imenuje Itevni koll£nik (kj). Poenostavljeni obrazec se glasi; O - N ■ kš......3 a), in pomeni, da je relativna temeljnica določenega sestoja enaka produktu števila dreves, naštetih znotraj mejnega kroga, in štcvnega količnika. Stcvni koliünik pa je na podlagi poprej postavljenih lazmerij enak Iz gornjega obrazca je razvidno, da je ätevni količnik odvisen samo od razmerja med Širino merilnega polja in dolžino palice »L«, To razmerje pa lahkfl vedno napravimo brez vseh težav. Za praktične namene je zaželeno, da so Stevni količniki vedno majhna cela Števila a!i pa najpreprostejši ujomki, da bi si olajšali in skrajšali množenje po obrazcu 3a. "V praksi se uporabljajo količniki; U 2 in 4-, katerim ustrezajo širine merilnih polj lO, 14,1, 20, 28,3 in 40 mm oziroima tem merilnim poljem razmerja: 1 ; 100, I : 50 /2, 1 : 50, I : 25 ]/2 in ) : 25. Kvadratni koren iz števnega količnika jc 50kratnik razmerja med debelino debla »d« in razdaljo od merilca »r«: m*-sina 2 Nasprotno pa lahko pn uporabi poljubnega mejnega kola dobimo pripadajoči Števni količnik, če njegovo SOkratno razmerje kvadriramo. -J Primer: b = 2cm, L =100 cm, razmerje se glasi 2:100 = 1:50, pet- 50 člesetkratnik tega razmerja je ^ ■ 50 = 1, Kvadrat od 1 pa nam zopet da i kot Stevni kolitnik, Drugi primer: b = 1 cm, L = 100 cm, razmerje jc ■ 50 = ^ ■ Kvadrat 100 2 od Vz je kot števni količnik. Kadar želimo zorni mejni kot izračunati v stopinjah in minutah, mora želeni Slevni k-olicnik ustrezati pogojem obrazca k ^lO-i-sin^^, s 2 Iz tega obrazca se izračuna kot o za k; = 'A. y-i, 1 itd. Za u = I^IO' je sinsin 35'= 0,01; sin- | = sin^ 35' = 0,0001, zato je 10^ . 0,0001 = 1. Do secJaj obravnavana teorija Bitterlicbove metode bazira na predpostavki, da je zcmljišce ravno. Na nagnjenih terenih pa je dobljeni rezultat prenizek in ga je potrebno terenskemu nagibu ustrezno povečati. Tz posebne tabele prečitamo dodatne odstotke za določen terenski nagib v stopinjah ali pa v odstotkih. Dodatne odstotke lahko preČitamo tudi iz posebnega padomera. 4. Uporaba Bitterliehove metode Kakor pri vsaki primerjalni ploskvi, tako se tudi pri Bitterlichovi metodi postavlja vpraSanje: v kateri velikosti. Številu in prostorni razporeditvi moramo ploskve uporabiti, da bodo čira natančneje predočevale ves sestoj, oziroma da dobimo čim pravilnejSo relativno sestojno temeljnico. Primerjalni krogi te metode lahko zelo variirajo, kar je pat odvisno od zornega kota, ki ga uporabljamo. Majhni zorni koti imajo velike, veliki pa majhne ploskve. Kor je želja merilca, hkrati pa to zahteva tudi praksa, da dobimo čim natančnejše rezultate, bomo izbrali skoraj vedno večje ploskve in merilne priprave z manjšimi zornimi koti, t. j. merilnimi polji. V gostih sestojih na velikih ploskvah pa naletimo pri delu na težkoče. Posebno viiiranjč na večje razdalje je nezanesljivo, pokrivanje debla po deblu je večje in število opazovanih dreves se poveča sorazmerno s poviŽino ploskve, kar povzroča večjo izguba Časa in večjo možnost napak. Tudi pomlad ek in podrast je laJiko ovirata ali pa sploh preprečujeta vsako delo. 2a praktične namene jc zato bolje izbrati srednje velike ploskve, t, j. zorne kote, njihovo število pa povečati; na ta način bodo ploskve hkrati tudi natančneje predoČevale razmere vsega sestoja. Kot splošno navodilo bi veljalo, da uporabljaino manjSe zorne kote z merilnimi polji 10 in 14,1 mm pri redkih sestojih z jasami ter v lahko prehodnih in preglednih sestojih s Stevnim količnikom % in Va. Za navadne povprečne razmere pa se priporoča merilno polje 20 mm s štev-nim količnikotn 1. V izredno gostih sestojih s slabim pregledom, gostim pomladkom in podrastjem na vrtaEastem in valovitem terenu se priporoča merilno polje 28,3 in 40 mm s Stevnim količnikom 2 in 4.' Za ureditvena dela se pri uporabi k^ = I za starejše sestoje priporoča naslednje najmanjše število primerjalnih ploskev s pogojem, da so te že vnaprej enakomerno razporejene po vsej povrlSini: zä. sestoj I ha .... 2—5 ploskev Pri števncm kolifniku 4 3 ha 5 ha 10 hA 20 ba 30 ha 40 ha 6 „ za sestoj 3 ha .... 12 ploskev S „ 5ha . , . , 16 „ 15 „ lOha .... 28 „ 22 20'ha .... 48 ,. 25 „ 50 ha ... . 50 26 „ Ce uporabljamo Ic^ = 2 namesto 4, st lahko število ploskev amanjSa za ^^ do Tudi samemu merjenju in štetju moramo posvetiti vso pozornost. Napake opazovanja, ki nastajajo zaradi majhnih meriinih priprav in zaradi bolj ali manj slabe ostrine viziranja, so lahko zelo občutne. Pri večini merjenih -dreves lahko zanesljivo določimo, ali so debelejša ali tanjša od merilnega polja. Okoli iO% dreves pa lezi na mejnem krogu ali pa v njegovi najbližji okolici — v mejni zoni in je pri le-teh potrebno za pravilno odločanje precizno viziranjc in dobro oko. Nekaj primerov pa bo ostalo vedno dvomljivih. Večkrat se bo tudi pripetilo, da kako drevo leJi ravno na mejnam krogu. V takih primerih se priporoča, da se vsame v račun vsako drugo tako drevo. V večini dvomljivih primerov pa gre le za t, i. dozdevna mejna drevesa, ki navadno leže popolnoma v majhnem krogu ali pa izven njega. Takim dvomljivim mejnim drevesom določimo njihov .pravi položaj na ta način, da jim izmerimo debelino in jo pri kj = 1 množimo s 50, da dobimo polmer mejnega kroga, ki ga nato Izmerimo z .merilnim trakom. Ce je izmerjena dejanska razdalja od nicrilca do drevesa manjSa od izračunanega polmera mejnega kroga, se tako drevo šteje, v nasprotnem primeru pa ne. Taka poizkusna, kontrolna merjenja so od časa do časa nujno potrebna, da si pridobimo in utrdimo zanesljiv občutek za pravilno določitev položaja mejnih dreves. Na osnovi do sedaj znanih izkustev daje ta metoda navadno previsoke rezultate. Zato moramo pri merjenju brezpogojno izpustiti vsa drevesa, k! so tanjSa od (10 ali pa 15 cm) spodnje meje merjenja, kakor tudi vse suSice. Pri delu naj se tudi pazi, da se izvrSita merjenje in Itetje v polnem krogu. Za izracuna'vanje rejativne lesne zaloge po ha je potrebno poznati poleg relativne temeljnice k temeljnico (g^), debelino (ds) in višino (hj in tudi obličnico (fj) srednjega sestojnega drevesa, včasih pa tudi relativno Število dreves p-o ha. Za hitro določanje dimenzij srednjih sestojnih dreves je Bitterlich konstruiral posebno pripravo, »kotno vizimo merilo« (Visiermcsswinkel), ki pa jo je kmalu izpopolnil in razüril njeno uporabno področje ter jo imenoval »kotno tarifno merilo« (Tanfmesswirikel). To merilo ima 66,7 cm dolgo zložljivo bazo, na kateri je nekako v sredini pritrjena Četrtina krožnega loka, tako da tvori z levim delom baze zunanji kot 135®. Na notranji strani loka so prilepljene tri. skale z vedno ožjo razdelitvijo. Zgornja skala je centimetrska od 10 do 100 cm. {Slika 5.) V sredi je skala temeljničnih težiič-nic od Stev. 1 do 31, ki je izum ing, Wannerja. Temeljnična težisčnica nI« je v mejah od 0,5 do 1,5, tezišČnica štev. »2« v mejah od 1,5 do 2,5 itd. Pod njo je tretja skala, t. i. tarifna skala, ki daje telesnino drevesa brez lubja. Na desni zgornji strani baze je pritrjena 'posebna plošča, na kateri je v krogu izvrtanih 15 luknjic z vedno manjšimi medsebojnimi razdaljami od leve proti desni. Za uporabo prve in druge skale se mora v luknjo štev, 8. postaviti posebna igla, -preko katere viziramo na desni rob drevesa in na skalo, kjer na prvi «kali Eitamo premere v cm, na drugi pa temelniČne težiSS-nice. Pripravo držimo pri merjenju 3 levo roko s podprijeraom mad ploSčo in lokom, preko igle pa viziramo na -desni rob debla. Ostale luknje na ploSSi služijo za določanje debcljave brez lubja za .posamezne vilinske razrede. Debelino srednjega temelj ničnega scstojnega drevesa najhitreje določimo na ta način, da v določenem krogu s kotnim tarifnim merilom, ki pa je v tem primeru pravzaprav le navadna kotno vizirno merilo, izmerimo vsa drevesa iznad določene debeline. Temeljnične težiSčnice sproti seštevamo, z desnico, ki je prosta, pa štejemo na prste izmerjena drevesa. Dobljeno vsoto tcSiSčnic (40) delimo s številom izmerjenih dreves (10) in dobimo srednjo težiščnieo prsnih temeljnic s točnostjo ene dedmalke (48 : 10 = ^,8). To vrednost (4,6) poiščemo na srednji Wannerjevi skali temeljničnih te-SifiČnic, nakar z ozirom na to mesto prečttamo na centimetrski skali debelino-srednjega temeljniČneiga drevesa do 1 cm natančno (39 cm) [ig] ; u = g^ —j dj. Debelino da določimo navadno ze!o natančno vkljub velikemu zaokroževanju tcžiŠčnic. V sestoju poiščemo nato nekoliko dreves s to debelino (dj in jim izmerimo višine. Število dreves po ha izračunamo tako, 'da delimo iOkratno relativno temeljnico s srednjo težiŠčnico Z = 40 . G ; gj. Drugi obrazec za računanje števila dreves po ha se glasi: N Z =—* N = število izmerjenih dreves na ploskvi, ga = temelj niča s red-Ss njega sestojnega drevesa. Iz podatkov vseh izvršenih merjenj določenega sestoja potšČemo nato. srednje vrednosti, n. pr. lEl n G ■d. Z h -48 10 10 4.8 39 83 30, 28, 32 40 8 8 5 •10 64 33, 29, 31 36 12 12 3 31 160 26. 24, 27 Vsota . . 30 Srednje vrednosti 10 36,6 102 28,8 Na podlagi tako izračunanega srednjega sestojnega premera (36,6 m) irr srednje sestojne viSine (28,8-m) lahko iiz deblovoic za določeno drevesno vrsto prcčitamo tclesnino srednjega sestojnega drevesa (v), iz Krennovih oziroma Laerovih tablic pa tudi oblično višino (hf). Po obrazcu m=Z,v oziroma * Ta obrazec je izveden iz obraaca; , „ 10.000 ^ „'^'n Z = Z--- " 10.000 " 4 o Z„ = Število dreves na primerjalui ploskvi d„ = premer naj debele jleg-a drevesa d, — premer srednjega temeljni^nega drevesa in = G . hf pa izračunamo les d o zalogo po ha in končno lesno zaiogo vsega sciLoja s površino ha po obrazcu M = P , m. Ni potrebno posebej naglasiii, da moramo na ta tiačin v meSanih sestojih obračunati vsako drevesno vrsto zase. Lesno ^zalogo po debelinskih stopnjah oziroma razredih lahko razdelimo na dva natina. Pri prvem načinu izmerimo pri merjenju in Štetju na ploskvi s premerko aii pa Se bolje s kotnim oziroma tarifnim viziroLm merilom vsa Šteta drevesa in jiJi po želji raz,poredimo po dcbelimkih stopinjah ali po razredih, V ta namen je potrebno centimetrsko skalo na vizirnem merilu primerno prirediti, t, j. najzmenično posamezne stopnje bolj poudarrti in jih primerno Slika .5 oštevilčiti, podobno kot so naSe taksatorske premerke. Na ta način dobimo relativno temcljnico, razdeljeno po debelinskih stopnjah oziroma razredih. Vse potrebne podatke razvrstimo in o-bračon lesne zaloge nato opravimo po idebclinskih razredih. Po drugem načinu razdelimo relativno lesno zalogo po ha po debelinskih stopnjah oziroma razredih s pomočjo posebne razdelitvene tabele, ki jo je sestavil Prodan in ki velja «a enodobne i^iste .lestoje za vse drevesne vrste, (Tabela I.) V ta namen je potrebno določiti ,le srednji scstojni premer in uporabiti ustrezno kolono neposredno ali pa z interpolacijo. 5. Merilne priprave Osnovna in hkrati tudi pi-va merilna priprava, ki so jo uporabljali pri tej metodi, je bila že piej opisana kotna vizirka oziroma relaskop. L. R. Grosenbaugh je uvedel zaradi zanesljivejšega viziranja Se okularnt diopter. V ta namen lahko služi tudi navaden diopter, v katerem se pod nit-nim križem vdelata dve nasproti si ležeči konici v razdalji 3,3 mm. Pri viziranju in Štetju pa mora biti.oko čira bliže okularju, ker le tak položaj ■očesa da pravilne rezultate. IzboljSani tip relaskopa je t. i. nihalni relaskop, ki je v bistvu «estavljen iz navadne palice, na kateri je na kraju pritrjena merijtia ploŠČa, povezana s posebnim nihalom.._ S stoSČastim vijakom lahko premikamo merilno ploSČo poševno k vizumi smeri, Ln sicer za toliko, kolikor znaša naklonski kot vizure. Na ta način smo zožili mejni zorni kot (merilno polje) oziroma povečali ploskev za toliko, da njeno poSevno površino spravimo 'v sklad z njeno vodoravno projekcijo. Zrcalni relaskop je najnovejša merilna priprava za to metodo.* Zrcalni relaskop je mnogo zanesljivejši od vseh zgoraj imenovanih priprav, ima povečano merilno območje in zelo priročno izdelavo. Zožcvanje • h.delujc in dubavlja ga firma »Optimar«, Fabrik für O.ptik und Feinmehanik, .Sahburg, Ksrolm^erstrasse. TnerilDih polj za cosinus naklonskega kota je avtomatično. V zgornjem delu jc vizuma odprtina — mala okulama in večja objektivna. Na objektivoi odprtini je loČni zasenČevalec, ki služi za iboIjSanje opazovanja. Pod oku-larno odprtino jc pomikat (potiskat) za sprostitev oziroma utrditev nihala, ki naj bo .prosto le za Časa opazovanja, da se mu občutljivi ležaji ne kvarijo.. V srednjem delu rclaskopa so na obeJi straneh in spredaj tri okrogle zaste-klene odprtine, ki služijo za osvetljevanje merilnih polj in skal v notranjosti. V vidnem polju je vodoravni merilni rob, od katerega potekajo v Si;ka 0 :srcdini trije beli trakovi, ki z vmesnima temnima poijima omejujejo različne zorne kote oziroma merilna polja, ki so na sliki U. 6 označena s Številkami od O do Merilna polja Ol, 02, 03, 04 in 05, katerim ustrezajo .števni količniki 1/4, Vi. 1, 2 in 4 oziroma razmerja ! : 100, 1 : 50 . 1 : 50. ] : 25 . \f2 in 1 : 25, služijo enkrat za Štetje dreves po Bittcrlichovi metodi, drugič pa za merjenje baz pri merjenju viäin. Na obeh straneh teh belih polj so skale viSin in obllčnih višin. Leva skala pripada merilnemu polju 03 in 05, Za boljSe razločevanje posameznih skal so Številke za prvo merilno polje v rombnih, za drugo pa v kvadratastih okvirih. Desna skala s številkami v trikotastih okvirih pa pripada merilnemu polju 01. Na skrajni desni strani je Še ena dvojna skala za merjenje % naklona oziroma naklonskega-kota v stopinjah (slika 7). Vse skale so vidne le v spodnji polovici vidnega polja. Skale Čitamo natančna na ■ merilnem robu. Zareze na skalah med dvema Številkama rastejo v smeri večje vrednosti zaradi zanesljivejšega čitanja številk. Višino drevja določimo z zrcalnim relaskopom tako, da postavimo v podnožje 66,7 cm dolgo Ictvo, palico ali pa na premerki krak odpremo do 66,7 cm in jo obrnemo navzgor. Nato se pnmikamo ali odmikamo od'dre-vesa tako dolgo, dokler se vizura enega od izbranih merilnih polj 03, 04 ali pa 05 ne ujema z gornjo dolžino. Na \istrczajo£i skali preBtamo prvi del višine drevesa, ki je ponavadi negativna {na skali), nakar viziramo z merilnim robom še na vrh drevesa in obe številki seštejemo. Srednji sesloinf premer v cm If) IS i 20 25 30 3S 40 45 SO 5 0,38 0,03 10 45 38 0,06 0,01 15 15 41 33 09 0,02 0,01 — — — 20 Ol 17 37 30 11 .04 0,01 — — 25 — 03 19 31 27 1-2 04 0,01 — 30 — - 04 19 29 '21 13 04 0,01 35 ■ — — 01 03 18 24 19 12 04 40 — — — 07 09 19 22 19 12 Ab — — — — 03 11 IS 22 ■ 19 50 — — — — 01 05 12 le 22 55 —■ — — _ — 02 07 12 18 60 01 03 07 12 65 ' 01 01 07 70, 01 01 03 lb 01 01 30 ! i 1 01 Cevka sa Štetje dreves"* {Stevna cevka) je najnovejša priprav.! za delo z Bittcrlichovo metodo. Sestoji iz 15 cm dolg^e medeninaste cevke, ki. ima na enem kraju majhno okularno odprtino, na drugem pa je vdelana v spodnji polovici nekoliko odmaknjena merilna prizma v obliki klina. Na, ta način je omogočeno, da nastaneta v vidnem polju dve ostro ločeni jasni sliki, ki pa sta na sredini odmaknjeni ena od druge za velikost mejnega kota. Ta odklon slik ostane praktično nctzpremcnjen tudi pri nemimi drži telesa , ali roke. V tem pa je tudi velika prednost cevke pred vizirkami in relaskopi, ki te lastnosti nimajo. Pri delu Štejemo vsa ona drevesa, pri katerih ugotovimo^ da je debelina večja ali enaka od mejnega kota, kar jc razvidno na sliki Št. 8 pri primeru 1 in 2. Primere 3 ne štejemo, V dvomljivih mejnih primerih (primer 2) ali pa v gostih sestojih, sc priporoča obračati cevko nekoliko okoli njene osi, da lahko čim natančneje opredelimo dvomljive mejne primere. Dobljene * Dobavlja jo firma Nciihofer, Wien I. 3\4 podatke je potrebno pomDOziti šc z ustreznim števnim količnikom in jih na nagnjenem terenu reducirati. Razen tega je cevka uporabna Se za merjenja razdalj in gornjih premerov. 6. Natančnost metode Zaradi preprostosti te meto'de in merilnih priprav se pojavljajo pogosto dvomi v njeno natančnost oizifoma njeno praktično uporabnost. To negotovost in te dvome pa lahko''odpravimo, če poznamo vse izvire napak, te lahko ocenimo njihovo velikost in če poznamo m-ožnost njihove odstranitve. Napake, ki prihajajo v poStev pri tej metodi, so: 1. Štetje ali izpusJanje mejnih dreves, 2. medsebojno zakrivanje dreves, 3. reprezentančna napaka, 4. napaka nehomogenosti sestoja. '{EE Slika 7 1. Po teoretični izvedbi te metode se morajo pri Štetju tipoStevati vsa mejna drevesa in se ne bi smelo dovoliti nobeno izpuščanje. Dejansko pa ne bomo nikoli mogli količkaj oddaljenejša drevesa v bližini mejnega kroga dovolj natančno oceniti, ali so v mejnem krogu, na njem ali pa izven njega. Temu sta krivi pomanjkljivost naŠih oči in "hcpopolnost merilnih priprav^ Razen tega poveča napako vsaka vizura izven prsne višine oziroma ipoäevna drža merilne priprave. Po Bitteriichu znaša srednja vrednost te napake okoli + 4%. 2. Napakam zaradi medsebojnega zakrirvanja dreves se lahko izognemo na ta način» da začasno menjamo stojišče. Pri tem pa moramo paziti na to, da ostane razdalja med mcrilcem in drevesom nespremenjena. Zato lahko napako praktično zanemarbmi, sicer pa znaša okoli +2%. 3. Reprezentančna napaka ali naipaka predoKevanja pa je zelo spremenljiva. Odvisna je predvsem od tega, kako se nam je posref.iio iztbrati primerjalne ploskve, ki naj bi l večjimi aH manjäiml razlikami reprezentirale — predotevale ves sestoj. Ta napaka se gibJje v mejah od ± 2 do 15%, povprečna napaka pa je ±8%. 4. Napaka nehomogenosti — neenakomernosti sestoja. Nehomogenost sestoja lahko poviroči na primerjalni ploskvi velike razlike v sestojni temelj-oid, ki lahko dosežejo do + 16%, medtem ko znaäa povprečna napaka + 1 -do 8%. Ta napaka nastane, £e so drevesa glede na stojišče merilca tako razporejena, da ležijo v veČini primerov pod ali nad mejno vrednostjo, in lahko doscžc do +20%. Iz tega sledi zaključek, da je Bitterlich ova. metoda praktično uporabna le pod pogojem, da je sestoj statistiEno homogen, to se pravi, da mora vsaka uporabljena ploskev predočevati ves sestoj. Na tej ploskvi pa morajo biti srednji premeri v posameznih kolobarjih približno enako veliki, Var pomeni, da morajo biti zastopane v vseh kolobarjih — pasovih — primerjalne krožne ploskve vse debeline. Posamezni kolobarji morajo biti torej brez bistvenih razlik. Ce bomo hoteli -v praksi zmanjSati to napako, ki je slučajnostne narave, na 2—3%, bo ,potrebno vedno izbrati več primerjalnih ploskev. Ce n. pr. želimo to napako zmanjkati na 2%, moramo opraviti p = -i, 2 = -^ = 16 merjenj na razHEnih stojiSČLh oziroma iz-n / n brati moramo IS primerjalnih iplaskev. Istočasno s povečanjem Števila primerjalnih ploskev zmanjiSujemo poleg napake zaradi nehomogenosti sestoja tudi .reprezentančno napako. Natančnost Bittcrlichove metode izračunamo po obrazcu: p-l/'pr + p: + pr+ PiKer je napaka mejnih dreves pj = i%, napaka zakrivanja p^ = O, napaka reprezentance p, = S%, napaka nehomogenosti p^ = 1—8%, inaSa gornja meja povprečne napake p = 4- + + 8=1 = V'TH =4-12 % Ta največja možna povprečna napaka Bitterlichove metode se lahko bistveno zrnanjSa na ±2—5%, če povečamo Število primerjalnih krogov. Za natančnost 2% moramo izmeriti /rT = 6, n--36 krogov. Take natančnosti pa ne moremo doseči z nobeno drugo podobno metodo v tako kratkem Času in s tako nizkimi stroški. Vkljub temu, da zahteva razdelitev relativnih temeljnic ali lesne zaloge nekaj dodatnih merjenj oziroma preračunavanj, je vendar ta metoda mnogo hitrejSa, cenejSa in poleg tega Se natančnejša kakor ostale podobne metode. Literatura: Bitterlich, W.: »Die Winkelzählprobe-.. Forstwissenschaft], CEntralb. 1952. aOptische Zählmessung in der Bcstaodesaufnahme«. Jahrbuch der Hochschule für Bodenkultur in Wien, 1948. 3iö »Der TarirmesswinlceJ«. Österreichs Forst- und Holzwirtschaft, 1952. »Der Tarifmesswinkel«: Allff. Forstzciiiinf 7/8, 1953. »Das Spicgcl-Relaskop«. Osterr. F. und Hw. 1, 1952. Mölfer G,: »Das Baumiählrobr«, Allgemeine Forstzeitang, FoIg^e 19/20, 1953 Prodan, M.: »Genauv^keit der Winke i zählprobe nach Bittcrlkh.« All, Forsti, 7/8, 1953, Wanner, J.: »Die Probefläche ohne Probefläche«. Allg. F. H, Z. 11/12, 194S. »Formiahl und Baumhöheruiiessungcnn, Allg, Forstzeitung 9/10 195.^. Grosecbaugh, L.; »PloEles Timber Estimates«, New Fast, Easy. Journal of Forestry, January 1952. SODOBNA VPRAŠANJA IZVEDENEC FAO O GOZDNI TRANSPORTNI MREŽI Letcs, v času od 3. do 17. avgusta jc obiskal Slovenijo fJr, ing. Alfred Hubev-Meyer kot iivcdenec mednarodne organizacije FAO. Sklenili smo, da ga popeljemo na dva tipična slovenska terena; alpski in kraški, da nam nato pove svoje mnenje o najbolj ekonomični gozdni transportni mreSi. Obiskal je gozdove, pregledal transportno mrelo in dajal nasvete za novo gradnjo pri Gozdnem gospodarstvu Nazarje v gozdovih Huda goša, Haduha - Sedelee, Kolarica, Lučka Bela in Planica. Ravno tako oam je svetoval Ludi pri Goadnem gospodarstvu Slovenj Gradec v goidovih Smrekovec in Bistra ter pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto na Gorjancih in na Rogu. Podrobne uasvete je dajal takoj na terenu, glavne misli pa je podal ob laključku svoje misije v Ljubljani, pred tridesetimi gozdarji. Podajam kritlEno njegova opažanja in navadila. Dr. Huber, rodom Svirar,* je priiel v Jugoslavijo z nalogo, da pomaga naJi vladi pri mehanizaciji gozdnega Iransporta, posebho Se pri uporabi skidrov in traktorjev v goratem svetu, hkrati pa da vodi letaj, v katerem naj bi se jugoslovanski tehniki nautili uporahljati mehanična tran&portna sredstva. Zaradi budžctskjb ovir pri FAO je bi) prvotno zamišljeni čas za njegov obisk skrlien od devetih na tri mesece. Ko je dr, Huber priSel v Jugoslavijo, je najprej obiskal Hrvatsko, nato pa Slovenijo, kjer je posebno pohvalil odlično gradnjo žičnic. Po njegovem so naŠe žičnice zgrajene zelo solidno in preprosto. Ugaja mu, da so vse postaje pokrite, da varujejo delavca in naprave pred soncem in dežjem. Po njegovem mnenju bi se dale nekatere SiČnicc ceneje zgraditi glede na malo količino lesa, ki ga letno spu-Sčajo v dolino, Nadajjc meni, da bi mo^li biti naši strokovnjaki drugim narodom v pomoč pri gradnji žičnic. Omenili smo mu naSe odlifnc rtrokovnjake, kot so inienirji: Delak, Kafol, KlanjSKek, Kostenapfel, Kosiceva in drugi. Tudi praktiki so znani pri nas, naj omenimo le nekaj Jičničarskih mojstrov, kot Podgornika, Grudna in Kemperleta, Pri obisku Makedonije je dr. Huber občudoval gradnjo Ukm dolge žičnice ob grŠki meji, ki jo grade slovenski strokovnjaki in delavci, " Dr. Huber je končal gozdarstvo na 2;vczni tehnični viso.ki äoli v Zürichu. Nekaj let je bil asistent pri prof. Knucblu, ki predava eksploatacijo gozdov. Nato se je posvetil specializaciji gozdnega transporta na Gozdarski fakulteti v Vancouvro v Kanadi. Po končanem Študiju je dobil laposlitev pri raznih kanadskih podjetjih. K-o je stopil v ivezo z znanim Švicarskim iznajditcljem nove žičnice Wyssenom, po katerem nosi žičnica ime, je ostal neJtaj let v njegovi službi in gradil njegove žičnice po Evropi in AmerlM. V zadnjem času pa oskrbu e večje celulozno podjetje v Švici s celuloznim lesom, ki ga dobiva predvsem iz Kanade..Kot izvedenec organizacije FAO je bil posla:n preteklo ziino v Indijo, da preuči moznosLi in da nasvete za etksplioata-cijo gozdov v predelih, ki leze južno od Himalaje, v višini okrog 2000 do 300G m. Rad je poudarjal, da se je pri ogledu naSiK gozdov in naSe trartS[>ortne mreže tudi sam spopolnjeval Meni dalje, da je dolžan uaveiati Eim tesnejse stilce med oaSimi in mednarodnimi znanstveniki in gozdarskimi institucijami ter organi. Gozdar naj bi lim več potoval po rainiK drŽavah, da se pri tem aii na dobrih In na slabih pri-merib. Pričakoval je, da bo našel v Jugoslaviji g-oidarje, ki streme za kolonialtiim izkoriščanjem gozdov. Prijetno pa je bil presenečen, ko je na Hrvatskem m v Sloveniji ugotovi!, da gozdarji varujejo gozd in ga gaje po vseh sodobnih nafelib trajnega gospodarjenja. Jugoslovanski gozdovi so dali ogromne žrtve. Tuja podjetja so jih izkorišJa-la na kolonialni način dolga desetletja. Trpeli so rned vojno, po vojni pa so dali izreden prispevek Ka obnovo pöruäcne domovine, tri se z občudovanja yjedno hitrostjo obnavlja. Tako so dospeli gozdovi iiia rob prepada, zalo moramo osiromašeno in izErpano lesno glavnico povečati To pa je mogoi^e doseči le z obifutnim imanjSarijem sečcnj. ^a bodočnost naj velja pravilo, da morajo dosedanje koncentrirane sečnje nadomeslitj le gojitvene sečnje. Ker je povsod odločna volja Jta obvarovanje gozdov, jili bo mogoče rešiti propada, čeprav bi pri tem naleteli na številne ovire. V razvoju gozdarstva latiko ločimo tri razvojne stopnje: stopnjo grobega izkoriščanja. gozdov^ stopnjo izkoriščanja in pogozdovanja in stopnjo gojenja sestojev s teJnjo povečati prirastek po količini in kakovosti. Posamezne države so v raznih razvojnih stopnjah. Stremeti moramu la tretjo ttcpnjo kol najnaprednejšo. Pri kolonialnem izkoriščanju gozdov grade take transportne naprave ta na ta način, (ia omogočajo odvoz velikih količin lesa v kratkem roku. Transportna mreža služi le kratko dobo svojemu namenu, nato propade, ker je več ne uporabljajo. Uničijo jo rastlinstvo in atmosfcrilije. Drugače pa je pri gojenju gozdov. Tu je nujno potrebna trajna transportna mreia. za kar so posebno primerne poti in ceste. Transportna mreža mora biti sestavni del gozda' Dolgoročnost proizvodnje zahteva tudi dolgoročne naprave. Za pravilno izgradnjo mreže, ki zahteva daljäo dobo gradnje, moramo imeti naČrt, ki je plod skrbnega študija o ekonomičnosti in gostoti celotnega transportnega sistema. Na temelju takega generalnega načrta gradimo -posamcjne (ransportne žile glede na njihovo nujnost, eno za drugo in se s tcrn bolj in bolj bližamo končni optimalni mreäl. Slovenija tio morala nujno izdelati za razne svoje gozdne komplekse generalne naiJrte o izgradnji transportne mreie. Investicije brez teh načrtov bi bile dražje in mreSa slabša. V teh načrtih ni potrebno predpisati nobenih roJtov, do kdaj mora biti gradnja posameznih krakov mreže gotova, dovolj je določiti vrstni red izgradnje posameznih delov mreže, življenjska potreba bo sama doioČila roke, ko bomo izvajali podrobno izgradnjo. Če pospeJeno investiramo, ne oziraje se na gospodarstvenost, nastajajo izgube. Vzporedno z razvojem dežele naj gre tudi odpiranje go-zdov. Mudi se le z izdelavo perspektivnega načrta, ki naj ga izdelajo gozdarski inženirji, Geo-nietri in gradbeni inženirji naj se pritegnejo k nadrobni izdelavi načrtov in k njihovemu izvajanju; popolnoma napačno pa bi bilo, če hi Ic-ti sestavljali perspektivni plan. Ta mora biti izključno delo gozdarjev. Generalni otvoritveni načrt ali perspektivni načrt lahko predvidi izgradnjo raznih transportnih naprav, kot so ceste, železnice, žičnice, žtČni žerjavi, konjske poti, .vlake itd. Vsaika naprava je lahko v določenem primer« v primerjavi z ostalimi najboljäa. Seveda pri sestavi načrta ne smemo gledati le na današnje stanje. Predvideti moramo uporabo onih napr.iv, ki bodo v bodočnosti najbolje slutile goiadarstvu, predvsenv gojenju gozdov. 'Za naš gorati teren predvideva dr. Hubcr sledeče transportne naprave; Po dolinah in v spodnjih predelih gozdov naj teko glavne odvoznc žile' la dolge * transporte, zgrajene za kanoionski prevoz. Konjske poti naj se odccpljajo Icv-^ in desno od glavne gozdne žile in naj zajemajo gorska poboŽja. Žičnica naj sc uporablja le izjemoma kol glavna odvoina naprava, ko }c potrebno zvezati i dolino goadove, ki lele zelo visoko. Ži^oi ierjav naj se uporablja le pri malih gozdnih povriinah, kot lokalna naprava, če ni mogoče zajeti g^ozda bolj gospodarsko, n. pr na visoki planoti, ki leži nad strn\o steno. Kot lasntcc (kapilare) naj se grade sankarske poti s padom 12% do 15%, äirokc 1^50 m, ki so zelo poceni in imajo veliko storilnost. V alpskih predelih Avstrije in Svice so se tc poti odlično obnesle, ker so zelo gospodarske naprave. Zemeljske drče naj uporabljamo te izjemoma v predelih, kjer na boljSi način ne moremo spraviti lesa v dolino. Lesene drče se ie cesto uporabljajo in se 5e bodo uporabljale v dosledni dobi. Pri perspektivnem načrtovanju pa naj se jih predvidi Čim tnarij. Dr. Huber svari pred pretirano mehanizacijo. Prihaja torej do istih jaključ-kov kot prvi kongres gozdarskih druitev Jugoslavije v Sarajevu. Ta je lani, po izčrpnem referatu prof. Begoviča o strojih za izkoriščanje gozdov, ki so nabavljeni v tujini, sklenil, da naj se v^sako sredstvo nabavi šc.le potem, ko se je na naših terenih dobro preizkusilo in ko se je v naSih razmerah -pokazalo ekonomično. Dr. Huber navaja, da nam manjka za večjo mehanizacijo izvežbanih ljudi, deviz za nabavo strojev, velikih gozdov s starimi sestoji, kjer pride stroj Šele do svoje prave storilnosti ter terenov, primernih za široko mehanizacijo. Z druge strani pa imamo dovolj vpreine živine In delovne sile. Skidre in kalerpilare za gorate predele odsvetuje. Katcrpilar se odlično obnese v onih kanadskih pragozdovih, ki Itžt na mehkih tleh, i debelo plastjo humusa in v m-oČvirnib predelih. Zaradi Širokega traku se traktor na takem terenu ne pogreza, kot bi se pogrezal konj, nasprotno ga mehka podUga varuje pred poškodbami. Kak-o zelo jc torej napačno, da te drage stroje včasih razbijamo po kamenitih kraikih gozdovih! Dr. Hubcr pričakuje, da bodo v bodočnosti priile v uporabo spusčalkc, ki bodo po strmih pobočjih spuSČale na krajše razdalje posamcine hlode s pomočjo vrvi in vitla v dolino k potem in cestam. S tem bomo obvarovali stoječe drevje pred poäkodbami, ki jih povzroča danaänje rorno spravilo in preprečili razpoke na hlodovini, ki naslajajo pri takEnem spravilu. Za transport so primerna cim preprostejša sredstva. Ročno spravilo uporabljamo na kratke raadaljc in po strmih pobočjih. Vendar ima ta naČin pri prcbiralnih gozdovih to slabo stran, da ranjuje drevje. Zato bo uvedba prenosne spuščalke upravičena- Kjer teren ni dovolj nagnjen, so za spravilo primerni konji. Prvi transport do avtoceste ali do železnice jc najholj primereo za konje, Zboljšamo ga lahko ^ gradnjo dobrih cest in boljših vozil, kot so ona z gumijastimi kolesi. Avstrijsko voiilo uMotormuli« naj se temeljito preiizkasi, preden se narnČt v vccjem Številu". Transport na dolge relacije se lahko opravlja le s kamioni in z žele/nico. Za ta transport je konj neprimeren. Zaradi pospešene gradnje hidroelektrarn , postaja plavljenje in splavarjcnjc lesa vse manj možno. Pri omenjenem načinu dela bomo uporabljali predvsem domača sredstva in domaČe prebivalstvo, ki bo tako priälo do zaslužka, kar bo imelo ugodne posledice na vse gospodarstva. Vendar pa moramo pri načrtovanju misliti na bodočnost. Razvoj bo äel verjetno po poti, kakor je äel v .Švici, Tudi kmetje bodo začeli z mehanizacijo. Konj bo za gozdna dela vse manj na razpolago. Kamioni bodo morali prevzemati njihovo deto in prodirati vse globlje v go.zdove. Zato moramo že sedaj pri gradnji gozdnih cest upoätcvati bodoči razvoj, da nam ne bo težko pozneje cest prilagoditi za kamionski prevoz, Pri trasi moramo misliti predvsem na dovolj velike krivine v vodoravni id navpični smeri. Koristno bi bilo issfieJati navodilo za sestavo perspektivnega načrta in tioloKiti norme za gradjijo gozdnih cest v Sloveniji. Pri načrtovanju novih goidnih ccst naj se ne dela radika med državnimi in kmečkimi gozdovi. Vsi gozdovi so narodno dobro in potrebujejo za svoj pravilni razvoj dobrih transportnih žil. Gesta naj fimbolj zajame vse gravitacijsko pod-dročje ne glede na lastniätvo. Pri Icm jo moramo položiti tako, Ee je to za gozd primerno, da slnJi tudi ostalim gospodarskim panogam. Poleg glavne žile gradimo vzporedne v obliki poti in cest, ki dek pobotja na bolj ali manj enako Široke pasove. Ti pasovi pa aaj ne bodo preširoki. Spravilo naj se ne vrJi nikjer na večjo razdaljo kot na nekaj sto metrov. Dr. Huh er ni dal natanäncjSih navodil o gostoti trajisportne mreže. Poudarili pa jc, da se v perspektivnem naftrtu gostota dok)6a po kakovosti lemljiSJa, ne pa po trenutni, mogoJe zelo nizki lesni zaUgi. Problem gostote transportne mreže je v svetovni literaturi- še želo slabo obdelan. Po dosedanjih računih bodo verjetTvo za povprečje Slovenije primerni pasovi okrog 400 m široki, v dolinah oiSji, v gorah pa širJi, tako bo znašala spravilna razdalja povprečno 200 m. Seveda moramo pri taii gostoti graditi predvsem poti, ki dele goid -aa omenjene pasove, ne pa dragih cest. .V tem primeru bj imeli na vsak hektar gozda okrog 35 m transportne mreSc. Generalni načrt naj Izdela predvsem gozdar, ki je zaposlen na priiadctEm področju. Najprej doloi?i konzumna središča, transportne srneri in lesno količino po sortimcntih ter omeji gravitacijsko področje. Meja gravitacijskega področji je slej ko prej razvodnica, predvsem v goratem svetu. Splošne smernice za gradnjo ccst, kot so nagib, kri vinski polmeri, norme, SirJna gozdnih pasov, doloČi gozdar, po posvetovanji: z ostalimi strokovnjaki. Na vsem področju izmerimo obstoječo transportno mrežo. Deli te mrtSe, ki so uporabni za novo, se vnesejo v karto kot bodoča mreža. V karto vnesemo tudi vse pozitivne in negativne točke. Po njej preučimo vso transportno mrežo. Nato izkoličimo traso na terenu. Ce je trasa slaba, jo popravljamo z raznimi variantami. Pri končnem izkoJičenju in gradnji saj sodelujejo tudi tehniki in gradbeni tnienirji, ki so za ta dela posebno primerni, Prejšnja dela, kot smo ze omenili, pa so t/kljuČno gozdarjeva dolžnost. Ko je dr. Huber razlagal razvoj eksploatacije o Združenih državah Amerike, je naglasil, da so gradili v začetku Železnice kot glavne transportne naprave. Te so odpirsle v glavnčm le gozdove v dolinah raznih rek. Pobočja so Se naprej ostala zarasla s pragozdovi. Sedaj Je nastopila doba eksploatacije teh pobočij. Odpirajo jih s cestami, ki lahko premagajo večje viäiiiske razlike kot žclczoice. Za prevozno sredstvo sluiži izključno kamion, po možnosti s priklopniki. V težko dostopnih predelih grade tudi žičnice. Kamioni so urejeni na nafto. Nafta zmaguje nad bencinom po vsem svetu. Med vojno je v mnogih državah sluJil kot pogonsko gorivo tudi lesni plin in so nanj preurejevali vsa jvoja motorna vozila. Pri tem so dodali razne izpopolnitve. Kljub temu pa so takoj po vojni, ko je bila zopet mogofa nabava nafte, lesni plin opustili. To pomeni, da je lesni plin le nepopolno nadomestijo za nafto. Dr. Huber je prinesel v Slovenijo najnovejSe nazore o gozdni transportni mreži ter navezal sttke z mnogimi nagimi strokovnjaki. Njegovo delo je bilo vsestransko pozitivno, V poročilih za Beograd in za FAO se pohvalno izraža o dejavnosti naSih gozdarjev in hkrati tiiročn, da se jim ponudi pomgč z najnovejšo literaturo, s strokovnimi ekskurzijami v inojiemstvo, z brezplačnim poJiljanjem novih strojev, ki na,j služijo za demonstriranje, in podobno. Prof, inž. Ivan K 1 e m e n č i č