.......... Ithaja vt«k da« tesan »«bot, aeddj in prssnikov. I.sucd daily escapt Satordajrs, Suodajra and Holiday». PROSVETA aMm ——....... GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradallki In upravnllki praitori: 8S6? 8. Uwndala Ava. Offica of Publlcatlon: , MA7 South Lawndala Ava. TaJaphona, Rockwall 4»04 IJJTO—YEAR XXVIII. C«. H.U » »JO Ktttorrd M arruad^lMi matUr Ja»i»ry 1«. IM«. at Ua puaUoffl«« und«r Ua Act uf Cuacm ut Marali >. Ii7t. CHICAGO, 1LU ČETRTEK, 24. JANUARJA (JAN. 24), 1IM. SiutoicripUon 90 00 Yrariy. STEV.—NUMBKR 17 Accaptanca for mailing at special rate of pontag« provided for ln aaction 1103, Act of Oct. 3, m?, authoriiad on Juna 14, ISIS. Upor med demokrati v kongresu proti mršavi socialni podpori Sam senator Wftgner omahuje in pravi, da nima nič proti temu, če je zakonaki načrt aocialnega zavarovanja "liberaliziran." V apodnji zbornici ae je uprlo 39 demokratov. Rooaevelt naklonil zmago časnikarskim magnatom VVashinfftoo, D. C„ 23. jan.— V kongresu je včeraj završelo. Upor proti skopim točkam Wag-ner-Lewisovega načrta za socialno zavarovanje se je pojavil v vseh kotih kapitola. Med demokrati iz južnih in zapadnih držav je velika nezadovoljnost in za-pretili so s poplavo amendmen-tov. Predsednik nižje zbornice Byrns je bil pozvan v Belo hišo, da informira predsednika, kako stvar stoji. Popoldne so se demokratski konjfresniki zbrali v konferenci za zaprtimi vrati in Byms jih je obvestil, da Roosevelt ne mara nikakršnega "monkey busines-sa'\ nobene revolte in zavlačevanja. Načrt relifnega delj, ki nosi štiri milijarde in 80(Tmili-jonov izdatkov, mora biti takoj sprejet brez kakšne večje izpre-membe in nato mora priti na vrsto načrt socialnega zavarovanja. Izbruhnile so ostre debate in kritike, toda voditelji so končno ugnali upornike. Sklenjeno je bilo, da relifni načrt pride danes na dnevni red v nižji zbornici in sprejet bo v vaeh glavnih točkah, kakršnega hoče Roosevelt. Dovoljene bodo le tri ure za debato. Devetintrideset demokratov je glasovalo proti temu. Glede Wagner-Lewisovega načrta je bilo včeraj precej pričkanja v odsekih. Senator Wag-ner, ki je s kongresnikom Lewi-som vred prevzel odgovornost za BOSSI PRIČELI Z NOVO KAMPANJO PROTI UNIJAM New York. — (FP) — Kakšnih metod naj se podjetniki poslužujejo v boju proti unijam, je razvidno iz posebnega buleti-na Narodne podjetniške asociacije. Razposlala ga je podjetnikom v svrho instrukcije. Podjetniška asociacija svetuje svojim članom, naj ne odklanjajo sestati se z delavskimi zastopniki. Sestanejo se lahko vsak dan desetkrat, če hočejo, toda ne smejo pristati na kakšen sporazum. Ce to store, pravi buletin, jih ne more nikdo prijeti, češ, da kršijo sekcijo 7a. Ta publikacija tudi pravi boa-som, da jih noben delavski odbor ne more prisiliti, da bi prišli na zagovor radi kršenja te sekcije, ker nima za to legalne moči. Podjetniki lahko vsak poziv ignorirajo; v slučaju pa, če hočejo igrati "gentlemana", tedaj nsj pa odbor odrivajo—»lično kakor delavce. Večja opreznost je potrebna le v slučaju, če imajo zgubiti plavega orla ali pa, če jim grozi proeekucija. V takem slučaju naj se poslužijo drugih metod, toda v nobenem slučaju ne smejo kazati oklevanja in bojazni. Narodni delavski odbor je sicer v slučaju Houde Engineering kompanije naglasil, da "konfe-riranje" z delavskimi zastopniki varovanja, je sam rekel, da nima nič proti temu, če se načrt nekoliko ''liberalizira". Tudi delavska tajnica Perkinsova je rekla, da je načrt le "skromen, toda pameten začetek", ki se pa "jfredoč izboljšuje". Med zaslišanjem o starostni pokojnini je prišlo na dan, da bo vlada dovolila le 125 milijonov dolarjev kot svoj delež v prvem letu s^rostnega zavarovanja. Navzoči so brž izračunali, da je omogel do lepe zmage časnikarskim baronom. OdrediJ Je, da mora federalni delavski od-j W držati roke proč od sporov v industrijah petroleja, mehkega premoga in časopisov. V glav-| nem- je šlo za spor med repor-b*rsko unijo in časnikarskimi »nagnati zaradi točke 7-A. Delav- Rooseveltov načrt socialnega za-!te ne pomeni kolektivnega pogajanja. Slednje avtomatično predvideva pogajanje za sklenitev pogodbe ali sporazuma. In če se podjetnik sestane z delavskimi zastopniki z rezervacijo, da je vse skupaj itak le farsa, to ni nobeno "kolektivno pogajanje" v smislu točke 7a. Ampak odbor ne more enforsirati svojih odlokov. Lundeenov načrt izzval opozicijo v kongresu Gibanje za ta načrt je močno Wa*hlngton, D. C. — (FP)— Kakor hitro je bila prečitana Rooseveltova poslanica, v kateri je podal svoja priporočila glede socialnega zavarovanja, so šli njegovi svetovalci na delo, da ubijejo načrt brezposelnost nega Hki ,M Zr jr: \Zr i I »varovanja in starostne pokoj-d ds m,i! ? ^'J^ nine, ki ga je predložil kongres-n' vsTn P, "°P Lundeen in katerega je odo- IwsW rfLf «J!n!!2ut* ^ Rooseveltovi svetovslci so spo- veljavna. 200 fašistov aretiranih v Avstriji I>unaj, 23. jan. — V Riedu, na trnjem Avstrijskem, je bilo v<«*raj aretiranih okrog 200 av- 'rijMkih nscijev, ki so bili v '"•"».zvezi' z naciji na Bavfr- «ni kem. Rudarji zastavkali za več plače Helena. Mont.—V zlatem rud-K »-.Spring liill je zastavkalo »d 70 delavcev, ki zahtevajo ___________ »•anje plače na $4.26 na dan.Lem načrtu ve za uveljavljenje Townaendo-vega načrta, ki določa $200 mesečne pokojnine za stare ljudi In so se sedaj pričeli vpraševati, ali ne podcenjujejo tudi gibanja, čigar cilj je uveljavljenje Lun-deenovega načrta. Njih bojazen se je povečala, ko so W. P. Connery« načelnik delavskega komiteja nižje zbornice in ostali člani tega komiteja. pokazali svojo nejevoljo, ker ni bil načrt, katerega Je predlo* žil kongresnik I>. J. I>ewi* in katerega Je odobrila administracija. izročen temu komiteju kakor zahteva običaj. Komite j je potem naznanil, da bo v kratkem otvoril zasliševanje o I^undeeno- irja v i trm iiai i tu in drugih propozl-drugih rudnikih Je pol cjj.h aocialnega zavarovanja. V prizadetem rud- lundeen. predlagatelj načrta. Je izkopane te veliko, t udi član delavakega komiteja nižje zbornice. bik "rebrne rude. Domače vesti Pri nas tudi Chicago. — Pri družini Frank Sterniša ml. (oba sta Člana društva 181 SNPJ) se je tudi oglasila "štorklja" in pustila krepkega sinčka—en član več za SNPJ. Nov grob na zapadu Pueblo, Colo. — Tu je umrla Roaie Križman, stara 52 let in doma od Metlike v Beli Krajini. Bila je Članica SNPJ in tu zapušča moža Franka in dva brata. Pogreb je bil civilen. Pionir umrl Thomaa, W. Va.—Dne 12. t. m. je umrl pionir Frank Suder, star 68 let in doma iz Soče na Primorskem. V Ameriko je prišel leta 1887 in v tej naselbini je bival čez 40 let. Bil je član SiN"PJ in JSKJ in tu zapušča ženo, štiri odrasle sinove ter tri brate (eden je nekje v Mo.). Poroka Hartshorne, Okla—Tu sta se poročila Jimmie Barlo in Ana Kosmatin, hči Terezije Kosma-tinove in članica društva 68 SNPJ. Novoporočenca sta odpotovala v Californijo na "medene tedne". Obilo sreče! Peru&kova slika za Ljubljano Cleveland. — Odbor za nabavo ene najboljših Peruškovih slik za Narodno galerijo v Ljubljani je dovršil svoje dela Vsota $600 je nabrana, slika plačana in zdaj je na ogled v Slovenskem narodnem domu. Slika, ki predstavlja l48imfonijo ameriškega zapada" in ki je bila pred leti ocenjena $800, bo kmalu poslana v Ljubljano. r Nov grob v Penni . opolnoma premagano, kar pokazujejo politične obravnave pred posebnimi fašističnimi tribunaii. Zadnje mese-ce so bili ti tribunaii na delu vsak dan in mnogo delavcev v Torinu, Milanu in severnih distriktlh Italije je bilo obsojenih na več let joče, ker ao skušali oživeti svoje stare politične organizacije. DRŽAVA ZAKLJUČILA SVOJE DOKAZOVANJE Flemington. N. J., 23. jan. — Državni tožilci so včeraj nazna riili, da bo ptollnganje dokazll-nega materiala proti Brunu R Hauptmannu z njihove strani za kij učeno danes popoldne. Zago-vornlštvo Je pripravljeno za svoj nastop. Vae kaže, da prvj^pnČjLk bo Hauptmann sam; nadaljFšof poklicanih okrog ftO prič, s katerimi se bo nemški mizar skušal razbremeniti težke obtožbe. Dve državni priči sta včeraj povedali, da sta videli Haupt-manna v bližini Lindberghove hiše enajst dni in osem dni pred ugrabljenjem otroka. Država skuša dokazati, da je Hauptmann delal prijtiave za zločin mesece poprej. Priči sta vztrajali, da je bil človek, ki sta ga videli v okolici Hopewella, Hauptmann. iPorota je včeraj zapustil« dvorano in si zunaj ogledala Hauptmannov avtomobil in lest-vo, po kateri je ugrabitelj odnesel otroka iz spalnice. Lestva je domaČe delo in iz treh delov, ki se lahko razlože; vsi trljo deli se lahko polože v Hauptmannov avto. Danes Je pričal lesni ekspert Arthur Koehler, ki |e povedal, da je bil les za lestvo kupljen v decembru 1AS1 pri lennl tvrdki v Bronxu. Ta les je kupil Hauptmann, ki je delul pri oni tvrdki in za les je plačal $0.32. Ena deska, ki Je bila porabljena pri gradnji lestve, je bila vieta Iz podstrešja Hauptmannovega stanovanja. strijskih pravilnikov, toda med temi jih je le nekaj nad ducat, ki določajo reprezentacijo delav ! akih organizacij v odborih za iz , vajanje pravilnikov. Letala v federalni obrežni službi pozdravljajo obrežno ladjo Pandoro v lukl Mlamlia. Kis. , Huda zima v Evropi; dvajsei ljudi zmrznilo London* 28.' Jan. — Dvajset oseb je postalo žrtev mraza evropskih državah. Celo v Rimu je padel sneg, prvi od 1, 1929; vlaki Iz severnih pokrajin so imeli več ur zumude. Močni snežni viharji so včeraj divjali na Balkanu, V Jugoslaviji In Kumunijl Je padel debel sneg. Hud mraz Je oviral reševalna dela v Jugoslovanskem premogovniku v bližini ZaJečara, kjer Je eknplozije zadnji pondeljek ubila 11 rudarjev, ranila 12 drugih in nekaj drugih še |>ogre-šajo. Nevarnost novega spora med Rusijo in Japonci Sovjetaki vpliv narašča v kitajski provinci Sinkiaiii padec fašističnega režima v bolgariji ______ k Kralj Boris izsilil ostav-ko vlade, ki mu je hotela odvzeti oblast VELIKE SPREMEM-BE PRIDEJO Sofija, Bolgarija, 23. jan. — Georgijeva fašiatična vlada, ki je prišla na krmilo v maju preteklega leta, je včeraj podala o-stavko. Resignacijo kabineta smatrajo za velik politični tri-umf kralja Borisa, ki se je uprl zahtevi, da se odreče vsem svojim pravicam. On je bil nekakšen jetnik fašistične vlade In moral je mirno gledati priprave, du se mu odvzame vsak vpliv in da bi ostal le privesek fašističnega režima. Kralj je oaebno sprejel resignacijo premlerja Georgijeva in Instrulraf1 generala Petka Zla-teva, vojnega ministra v fašističnemu režimu, naj sestavi novo vlado. Pričakuje se, da bo ta vlada pod popolno kontrolo kralja Borisa. Poleg Zlateva sta nadaljnja dva Člana nove vlade mllitari-stlčna voditelja. Vse kaže, da je bil Izveden milltarističn! puč, ki bo prinesel dalekosežne spremembe v notranji in zunanji politiki Bolgarije. Konflikt med kraljem In premlerjem Oeorgi-jevem se je stolno ostril, odkar Je prišel slednji na vladno krmilo. Nedavno Je polkovnik Veltčev, vodilni fašiat, zahteval, naj se kralju vzame vsa oblast in vpliv pri usmerjsnju notranja in tu-nanje politike, da ne bo Imel nobene besede pri odstavljanju In imenovanju članov kabineta. Temu se Je Boris uprl In posledica je padec fašističnega režima. Nov val mraza prihaja; sneg v južnih državah Chicago, 23. jan, — Vremen-ski urad Je napovedal nov val mraza, ki bo zajel mesto danes, ki pa !>o kratke trajnosti, Mrzli val, ki je prišel iz Kanade, se je raztegnil daleč ua Jug, na Florido, Tezas in Mehiko. V doli-ni Rio Grande je mraz napravil občutno škodo na sadnem drevju In v Tezasu Je zmrznilo več tisoč glav goveje živine. Sneg je pobelil tudi južne države —> Alahamo, Florido, Louisieno, (Jeorgio in Mississippi. Najhujši mraz se občuti v Kanadi. V mestu McMurray, Alta., Je temperatura padla na 60 stopinj pod ničlo, v Pasu na 46, v Kegini na .IH in v VVinnipegu na 3M stopinj pod ničlo. Hud Tokio. 23. jan, — Izgleda, da bo prišlo do novega s|iora mvd Japonsko in Sovjetsko unijo injmras Je tudi v Minneaoti; v sicer zaradi province Kinklang,! Thief 1(1 ver Fallau je včeraj velikega teritorija v severno- temperatur* padla na 4A sto-vzhodnem delu Azije, ki je pod pinj pod ničlo, v Mooreheedu na nominalno kontrolo kitajske via- 28 in v Duluthu na 24 stopinj. Komaj je bil preteči konflikt i/nijski voditelj o med Japonsko in sovjetsko Itu- u____s__ .1 jO v Mandžuriji odvrnjen, ko1 "earstovi propagand, je idednjs pristala, da proda Chicago. — "Hearst se s avo- svoj delež lastnine Kitajske jim I kolegi vred lahko še bolj vzhodne železnice In Je bil med p ni radi dozdevne komunistič- obema državama že sklenjen do- ne nevarnosti, ne bo pa s svojo govor v tej zadevi, že Je nastal propagando uspava! delavstva, > rto% spor. Kovjeti sicer zanikajo trditve Ja|*onnke, ds sovjetski politični vpliv prodira v provinco Hin-kisng, priznavajo pa. da je rko* I nomaki vpliv sovjetake ItuaiJe I «talno naraščal, odkar je bila zgrajena TorkeNtan-albirftka že* l«*znica. Pred*tevnik ja|M>fi*k<-ya ura- da l>o po/uMlo ua delo in zaslužek," pravi K. K llogan, |mmI- prednednlk unije Railway Car-men, "Družiiirtkl oče, ki je brez dela in ne mor«* dobiti mleka za avoje otruke, ae ne bo doati zanimal za tako zvano nevarnost, ki pr**t| našim Inatitucljam. Kar hoče in kar ga akrbi Je. kako priti do dela in zaalutka, da bo da ra lunanje zadeve Je dejal, lllhko hu|l|, mlriia Unlonlati ae da Hlnkiang. teritorij, ki meri nr j**!«, 550,00" itirjašklh milj, rapidno prehaja |»»d dominacijo novjet ke Vlade In da Mitični vodite- 4|m odvrneta delavstvo od li preslepiti ILsrstu In Cfiicago Tribuni, ki v avojih kolonah kuhata namišljene strs- Iji v tej provinci aled«- navodi lom u Moakve. razmišljanja o reiničnih problemih". IM s v prosveta THE ENLIGIITENMBHT CLA4ILO IN LASTNINA iLOVIKAM NABOONB JIDKOTS OrK.. ef Mi eUM by »Sa SW«ao KMIm N uro« n le« t* ZAraitrc dri««« UMI Cfclwea) la Killll |iN aa M*. M-M «a pol IIS >a M leta. m Ckua*« I« Cleero |7M u e*lo Me. M "I »NllMiH lnoa«ae*e H.M. Sakecriptloo mitil far »fce Ualtod luui i**m»< ckimf) •ad Conada MN p*r r*ar CMcaeo aad ClMra $1M par r—r. (ordu eouatrlaa S.M par reor Cm eclaoe« pa iorv Inlii« ia nanarodenlS t lan k o* aa — »radaK literarna eaaMaa llnioe. po- vaetl, dram*, ptoi »Id I aa »rarjo polUJatelJa la v atola*, la >a prtlatli po« talna- * Ad*ertlelt« ratea oa esreaaaeaC- Maanaertpte of communl-eatioae aad uaatdirttod arttajao «UI M W rotor »ed Oih#r manuvrlpu. aorti aa etorlea. plere. purtoa, ete.. »ill ba rotaraad to aoodrr oolp akta oo^impanlod br aolf adiltaaaad aad etamped Naa lov aa *ee. kar lata etlk a IMoaai PKOHVETA MIHI So. Uaadolo Aro, Cfcl««*, UUaole Glasovi iz naselbin Zanimive beležke is raznih krajev MIMIll of the rebBBATSD r Data« v oklepaj«. na prl*.»r (Doa. II. 1114), pole* liaena na naalovu iKMaeal. da vam Jo a Uai datumooi potakla rololua 1'ooovHe Ja prevotaano. da aa vaai I let ae nrfari. Drobiž Hrvatska še ne bo svobodna tako kmalu. Voditelji "Hrvatskega Kola," organizacije v Združenih državah in Kanadi, ki si je nadela nalogo, da izvojuje neodvisno hrvatsko državo v starem kraju, so se sprli med seboj. Zdaj se grizejo javno v tisku in njihove sestanke— kakor poroča newyorški "Svijet"—mora stražiti ameriška policija pred spopadi z orožjem. To je zanimivo. Lahko si mislimo, kakšna bi bila svobods, kakšen red in kakšen bi bil mir v neodvisni Hrvatski, če bi jo ti voditelji dobili v roke . .. e e e Federalna policija je zadnje dni ubila mladega bandita in njegovo mater v Floridi. Hears-tov tisk opozarja javnost, da ne sme biti nobene sentimentalnosti zaradi uboja te ženske brez vsakega procesa. To je po.trebno! Na drugi strani se Hearstov tisk grozovito zgraža nad ekaekucijami v Rusiji, ki so bile odrejene brez javnega procesa. To ni potrebno! Ruski oblastniki pravijo, da je potrebno. Mi nimamo nobenih simpatij do ameriških banditov, niti do ruskih teroristov, pa naj so kdorkoli, kljub temu pravimo, da je vsako ofi-cielno ubijanje ljudi, s procesom ali brez procesa, nepotrebno in barbarsko. Oblast, ki to dela, se poniža na stopnjo terorista in bandita. 0 0 0 - "Gospodarsko uspešni dušni pastir ne more biti danes dober kristjan." Kdo je to rekel? Kakšen ateist? Ne—sam dušni pastir C. B. Rice iz Seattla, VVash., protestant, ko je bil na nekem cerkvenem zborovanju v Chicagu, Rekel je, da noben podjetnik—in semkaj spadajo tudi dušni pastirji, ki prodajajo verske obrede —ne more biti hkratu dober podjetnik in dober kristjan, kajti današnja gospodarska etika Je nekrščanakal—Nadalje je rekel, da cerkev ne more iskreno protestirati proti tej etiki, kajti njeni dohodki prihajajo iz istih neetičnih virov .. . • a a Iz Dublina v Georgiji, na blaženem jugu A-merike, kjer najbolj molijo in linčajo črnce, je prišla vest, da je neki John McDanicI zapustil oporoko, kakršne še ni videla zgodovina tega mesta, kakor Je pripomnil uradnik zapuščinskega sodišča. McDanicI Je zapuatil vse svoje premoženje "Jehov!, najvišjemu in vsemogočnemu bogu." To pomeni, da zapuščino dobi cerkev, h kateri je pripadal. Oporoka nI zanimiva, ker ni prva te vrste. Zgodovina rimske cerkve kar mrgoli takih testamentov. Zanimiva pa je pripomba sodnega uradnika, ki |>omeni. da ameriški jug marširs nazaj v temo arednjega veka. Vprašanje, kje Je diktator Hitler dobil znak svaatike, s katerim Je nadomestil krščanski križ in vse uradne Insignlje v Nemčiji, je rešeno. "Znak svastike ae nahaja na vratih samostana v Avstriji v bližini hiše, v kateri je Hitler stanoval še kot deček.-49vastika (kljukasti križ) je starodavno fallčno znamenje, ki Je bilo v rabi v Indiji In po orientu pred več ko 2000 leti kot jtalUman ali "medicina" za oploditev jalovih Žensk . . . • • ♦ Zanimiv dogoiii k beležijo iz Ne« Vorka. Katoliška trnu A. l.ymano\H je Aia v židovkko porodlšnlro, kjtr jr |>or odškodnine proti židovski bolnitnici. . Kar je pri trm zanimivega, je to. da bo "oskrunjeno" katnltAko dele |N»polnoma v redu, ^e oče dobi $7&.(KKi. Denar, zlasti velik denar, t »pere vse! Ali ni prej omenjeni dušni pastir iz Seattla rekel, da )e današnja goapodaraka etika nekrščenska?! o a a Hurbonci menijo, da bi George Vtashiugton • silno protestiral proti vstopu Zdruienih drtav > nitdnarodno raseodište. ««• ifil |>riM nataj. "'aahingt on bi morda silim protestiral tudi proti modernim dolgim—hlačam On je nosil dokolenke . . , Demagogi na dela Mllwaukee, Najžalost- nejl pojav v našem javnem življenju predstavljajo po mnogih naselbinah delovanja raznih demagogov, kateri nastopajo pod krinkami kričavega rtarodrtjn-štva. patriotizma ali pa kot ustanovitelji raznih plitkih, brezpomembnih organizacij, ter se navdušujejo za razne ustanove. Taki ljudje poznajo dobro ideje, za katere se ljudstvo ii&J-rajše navdušuje, ter taka na-vduševanja izrabljajo v svoj prid, iz golih koristolovskih namenov, ne oziraje se niti naj-man je na interese ljudstva ali naroda v splošnem. Prav radi se taki demagogi vsiljujejo v razne podporne organizacije, kjer razširijo svoj strup pod krinko navduševanja za organizacijo, dasiravno so jim njeni interesi deveta briga. Posledice nevednosti se Izražajo med našim narodom, kakor seveda tudi med drugimi narodi, predvsem v tem, da ae to zatirano, trpeče ljudstvo vedno rajše navdušuje za stvari, katere mu nikakor ne morejo prinesti tega, kar najbolj potrebuje; izboljšanja bednega položaja, dosego pravic, boljšega življenja in več osebne svobode. Mnogokrat vidimo, kako se ljudstvo ali del istega nenadoma navduši za neki "ideal," recimo za to ali ono podporno organizacijo, za to ali to "dično,'1 katero se skuša dvigati v deveta nebesa. Nihče ne vpraša glede temeljne vrednosti takega delovanja, nihče se ne potrudi pogledati v bodočnost, upoštevati možnosti izvedenja "velikih" ciljev; nihče ne računa vsaj za pet let naprej ln si ne stavi vprašanja: Kaj potem? Kake možnosti so nam dane? Ker nihče ne upošteva danih razmer in okolščin, katere včasih kar bliskovito podirajo načrte storjene še le včeraj, ter zahtevajo nove orientacije. . Demagogi se zavedajo, da ljudstvo ne zna računati, da se vdaja trenutnim vtisom ln pod takimi vtisi deluje, drveč v neko smer brez cilja, brez konkretnega načrta. Pripeti se večkrat, še celo v sedanjih časih, da se mahoma pojavi, kakor slamnat ogenj, na-vduševanje za to aH ono, drugače brezpomembno organizacijo. Nekoč je bila ustanovljena, nekoč, ko so bile dane Še prilike in možnosti za dosego velikih ciljev. Ustanovitelji so bili vse-' lej možje z globokimi ideali ln resničnim navdušenjem sa dobro atvar. Leta so minila in ti ustanovitelji so zbrali okrog sebe večjo ali manjšo skupino ter tem svojim tovarišem vlili v srca in duše veliki del njih pristnega navduševanja, njih iskrenega prepričanja do njih ustanove V teku let se je ukorenl-nila v tej skupini neka globoka lojalnost, lojalnost do imena, do po njih započetoga dela, do zastave, ki visi v kaki omari. Za ta svoj ideal ao pripravljeni žrt vovati vae, ae trudijo ln mučijo, pri tem t« pozabijo na vsako praktičnost, da pri tem pregledajo vae kar se je dogodilo, na vae izpremembe, na vse zahteve novega čaaa. Med take ljudi atopl potem demagog. Vidi prilike za zaalu Aek. vidi bogato blagajno, obenem pa lepo priložnost za raz širjenje svojega osebnega vpli I va. kar smatra za predpogoj ab-l sulutnega domlniranja nad do-Učno skupino. Nekdaj, pred leti. so taki demagogi porabljali za svoje tem ' ne namene razna (tatriotična oziroma narodnjaška društva, kjer se Je ljudetvo navduševalo za razne narodne ideale. Fraze o narodnih interesih "v tujini so Jim služile kot izvrstno orodje lahkoverno ljudstvo, ki spozna vse drugo prej ko avoje lastne Interese, Je ploskalo In ae navduševalo, dokler ni končno prišlo spoznanje še vsled gnilobe prirojene dotičnemu gibanju aH pa vsled vztrajnega delova nja tresno mislečih ' nasprotni kov Po nekateffft naselbinah so zavzemala taka gibanja globo čje •memtce; v mnogih Sluča Jih je bilo dejovanje oaredotoče no na gospodarsko polje—usta novile so se gospodarske organizacije na tej ali oni podlagi. V mnogih slučajih je ostalo vodstvo v rokah iskrenih ljudi, kateri so obenem znali brzdati demagoge, ki so se skušali vtihotapiti v organizacijo, da potem zasledujejo svoje osebne cilje. V takih naselbinah je ostal uspeh trajen in to tako dolgo, da se jc organizacija utrdila na podlagi idealov svojih ustanoviteljev, da je postala krepka, krepka, ker je znala svoje clan-stVo vzgojiti tat napraviti iz njih misleče bojevnike s trdnim prepričanjem, mole, kateri so zhali sami misliti in niso dopuščali, da bi mislili za njejrazni. demagogi. 1 V mnogih naselbinah pa se je vsled nepažnje in tudi mehkužnega vodstva, ki se je balo zamere na levi in desni, vgnesdila v take organizacije sebičnost demagogov in s tem takoj prvi bacili bodočega razpadanja, ki je v tem trenutku postalo neizbežno. Demagog pomeni notranjo gnilobo vsake organizacije in gniloba pomeni razpad ter končno smrt . . . Zato je potrebno, neobhodno potrebno, da se članstvo vsake organizacije vsposobi za zdravo in temeljno presojanje danih razmer, danih prilik in okolščin. Najsibo organizacija te ali one vrste, pogled vsake mora biti usmerjen v bodočnost. Časi se bliskovito hitro spreminjajo, posebno se hitro spreminjajo razmere našega naroda v Ameriki, razmere, proti katerim bi bil vsak odpor zaman. Karkoli ustanovimo, vse je podvrženo velikim izpremembam pod pritiskom neovrgljlvih, nepremagljivih razmer. Podporne organizacije bodo stale Že v prihodnjih petih letih pred velikimi življenskimi vprašanji, katera bodo morala biti rešena logično in na zdravi pod- obsoditi na smrt. Socialne postave, katere bodo izvedene,, če ne letos pa v bližnji bodočnMti, pa bodo govorile drugo, odločno besedo. Baš v tem pa temelji celotno vprašanje bodočnosti teh organizacij. Socialna po-stavodaja najsibo tudi v mali, nezadostni obliki, bo pomenila vsekakor velikanske izpremembe, ne samo celotnega zavarovalnega sistema te dežele, temveč tudi v gotovih merah celotnega gospodarskega udejstvo-vanja v bodoče. To so dejstva, katera bi si morali staviti pred oči oni, kateri še vedno žrtvujejo vse svoje moči za nekaj, kar končno nima bodočnosti in je obenem tudi sekundarno s stališča splošnih interesov delovnega ljudstva. - He malenkostna vprašanja posameznih organizacij, temveč splošni delavski interesi, to bi moralo predstavljati oni veliki ideal, vreden našega popolnega požrtvovanja, našega najvztraj-nejega delovanja. V teh velikih čaaih, ko se je začel vladajoči razred s tako veliko silo združevati proti vsemu, kar pomeni tudi najmanjšo oslabitev njegove moči. v teh odločilnih čaaih bi moralo delav-stvo Imeti vse drugačne naloge, kakor pa poslušati demagoge. JLL U ljudje, seblčnežl, zavajale! Utva, katerim je trpljenje tega ljudstva deveta briga, se trudijo na vse načine, da odvrnejo ljudstvo odrazmišljevanja, da bi osredotožiib svoje zanimanje na svoje lastne interese, na pereča dnevna vprašanja. Doki/ drvi to ljudstvo za praznimi ideali, dokler se navdušuje za razne malenkosti, pomembne mogoče za njih ožji krog, tako dolgo ne bo tO ljudstvo spoznalo svojih pravih interesov in bo služIlo sebičnim namenom de-magošktfi voditeljev. Toda kakor hitro bi začelo to ljudstvo misliti, bi spoznalo resnico ter takoj tudi obračunalo z zajedal-ci ter jih pomedlo iz svoje srede. Se nikdar ni bilo tako potrebno, da delovno ljudstvo strne svoje sile, Še nikdar niso bili časi tako resni. Tudi v tej deželi stojimo pred odločitvijo—ali bo zqdivjal v bližnji bodočnosti ou*utni fašizem in poteptal vse pravice delovnega ljudstva, aH pa se bo to ljudstvo predramilo ter nastopilo odločno, dokler je Še čas. Vsaki dan, v vsakem kapitalističnem časopisu lahko čitamo, odkrito pisano, ali pa med vrstah mi prikrito, kako se združujejo vse reakcionarne sile, kako se dviga sila, za katero stoje miU-jardska premoženja, da prepreči vsako postavodajo v prid ljudstva, da razbije s silo in brutalnostjo vsak napredek in končno tudi vsako priliko za delovanje v smislu vsakega napredka. Ne samo en pojav vaaki dan nam priča o resničnosti tega, pač pa akupine takih pojavov—to je jasno vsakemu, ki zna misliti in presojat!.. - - In v teh resnih Časih mora gledati človek, kako ee skupine ljudi navdušujejo za malenkosti, kako žrtvujejo svoje moči, svoj Čas, svoj denar, kako se vdajajo slepemu navduševanju ki je brez vsakega globočejega pomena in kako so brezbrižni za svojo lastno ueodo, za usodo njih samih, posebno pa svojih otrok—otrok, katerim pač vsi t____. . . . . - želijo boljšo bodočnost, toda ne- lagi. ee se ne bodo hoteia sama čej0 ,fanltl g prgtom, da bi jim tako boljšo bodočnost tudi za KOtovili. Ce bi to revno ljudstvo ne bilo tako zaslepljeno, če bi ne poslušalo teh svojih demagogov, bi se otreslo teh ostankov nazad njaštva, bi posvetilo svoje moči, svoje zanimanje gibanju in delovanju, katerega uspeh pomeni boljšo bodočnost za nas prole-tarske trpine in lepše, svetlejše življenje za naše otroke. Ako bi to teptano ljudatvo spoznalo resnico, bi pometalo iz svojih hiš predvsem časopisje, ono bur-žoazno gnilobo, katero nas dnevno in tedensko zastruplja z naj-ogabnejšim duševnim blatom ter posvetilo vso pažnjo samo resnično delavskemu, to je socialističnemu časopisju, obenem pa takim organizacijam. Kadar bo delavstvo storilo to, ne bo med njim več prostora za demagoge in zavajalce. F. Novak, (16). Konferenca JSZ ln PM Lis bon. O.—Vsa pota držijo ali peljejo dne 27. januarja na Power Polnt, O., kjer se bo vršila konferenca JSZ in Prosvetne matice ob 10. dopoldne, po konferenci pa domača zabava. Vabljeni ste vsi somišljeniki in ostali rojaki, d* se udeležite konference in zabave. —Feiavated Mainraa Zvezni senator Roben Vfag. ner Is New Yorka, ki je predložil antlHnčaraki zakonski osnutek v kongresu. Kakor sem izvedel, bo naše novoustanovljeno angleško poslujoče društvo št. 746 SNPJ priredilo svojo prvo zabavo dne 9. feb. ob 7. zvečer v Kaplanov! dvorani na Power Pointu. Ta zabava obljublja biti nekaj posebnega. Slišal sem, da bodo imeli dve godbi in obilo druge zabave, tako da se bomo lahko zabaval! stari in mladi. Kdor se zanima za napredek naše mladine, naj gotovo p: ide 9. februarja ha Power Poir.t in mu ne bo tal. Jacob Bergant, 358. Trije važni datumi La Salle, IU.—Soc. klub št. 4 JSZ priredi domačo zabavo dne 26. januarja zvečer v Slovenskem narodnem domu v spodnjih prostorih. Ves dobiček od te zabave je namenjen agitacij« skemu fondu Proletarca in JSZ. Zato se vabijo vsi sodrugi in prijatelji delavske politične organizacije, da se udeležijo v velikem številu. Gre za dobro stvar, zato jo podpirajmo. Dne 11. februarja obišče našo naselbino dobroznani delavski vodja Norman Thomas. Govoril bo v avditoriju srednje šblfe. Thomas je glavni voditelj socialistične stranke v Ameriki, je dober govornik in poznavalec razmer. Spisal je že več knjig, iz katerih sije njegovo globoko poznanje ekonomskih razmer v tej deželi. Delavci, ne zamudite te prilike, da slišite delavskega bo-ritelja! : Na Lincolnov rojstni dan, dne 12. februarja, priredi gospodinjski klub SND kartno in domaČo zabavo. Pridite Frank Martinjak. ■...ČETRTEK, 24. Jantap,, Jedro naše zemlje Notranjost našega planeta je 8 do »krat t^u od vode i J i ' i Kakor se zdi na ptvi pogled malo neverjetna da bi nam bili potresi v kakšno korist, veoJl je resnično, da so nam zelo pomagali pri z.navanju sestave zemeljske notranojsti, v jT tero bi'drugače ne imeli nobenega vpogled* V napornem raziskovalnem delu so učenjaki ugotovili brzino tHrtreshih Valov in so pri opazili, ds se t| valovi proti Računom na svojih progah razširjajo hitreje ali počasneje. Ti poj4t ima eno sarflo preprosto razlago: to na«, reč, da zemeljska notranjost ni povsod enaki gosta, zato pa je potrebni valovi tudi ne morejo! prebrzeti z enako hltrbstjo (podobno kakor m zvočni valovi v vodi razširjajo drugače nes» v zraku)« Iz brzine potreenih valov pa je mo. goče sklepati o rfostotl v ražličnih zemeljskih globinah ih s teto o njih sestavi. | Tako Je izginilo davilo naziranje, da je no. tranjost zemlje žareča tekočina. Pokazalo k je marveč, da mora biti jedro zemeljske krogi« iz zelo trdega materiala, iz kovin pod siloviti* j pritiskom. Danes domnevamo, da je to jedi* pretežno iz Železa in nikla ln za to domnevo dobimo vsakovrstne indlce tudi ne glede na po Jave pri potresnih valovih. 2e davno so ia* čunali, da tehta zemeljska obla okrog 6000 tri-lijonov ton in je petkrat težja nego enako veliki vodna krogla. Ce bi pa upoštevali težo zum. njih kamenjn zemeljske skorje, bi prišli d« zaključka, da bi bila zemlja iz teh kamenin u. mo trikrat težja od yodne krogle enake veliko« sti, torej mora biti zemeljska notranjost osem do devetkrat težja od vode. Tej zahtevi ustn. ža teorija o železno-niklastem jedru zemlje Drugo potrdilo za to teorijo je dejstvo, da » stoje kovinski meteoriti, ki so po današnjem naziranju vendar drobci iz notranjosti razbiti! teles, iz nikla in železa. Brzina, s katero se fr rijo potresni valovi v notranjosti zemlje, na uči, da leži zun&nja meja jedra nekako v glo. binin 2700 km, 1700 km nad njim so debele prehodne plasti, 1200 km nad prehodni*! plastmi je plast iz gostih kamenin, med kit«, rimi imata silicij in magnezij glavno vlogo, nad to plastjo je grosta tekoča plast, nad katero ji spet kakšnih 70 kilometrov debela zemeljib skorja. In vsa ta spoznanja izvirajo po veli* kem delu iz spoznanja, kako se širijo potresu valovi. Čeprav takšna teoretična spoznanji gotovo ne odtehtajo škode, ki jih potresi po. vzročajo, vendar po njih ne moremo več red, da bi bili brez vsakega haska oziroma v sam škodo. Možno je tudi, da bodo ta spoznanju daljni bodočnosti imela praktičen pomen Koliko je železa t jedeh _ Železo je važna sestavina v nafti hrani, ~ ustvarja krvno barvilo hemoglobin —m*. eoSorotoa rtatjiaa Risba, ki kaže porast ren navadnih delnic % zadnjih treh letih. Seja federacije zapadne Penne Brklgeville, Pa. — Upam, da nihče ne žaluje za prošlim letom. Vse pa veselo upa, da bo letos depresije konec ih da zavladajo boljši časi, če ne prej, spomladi. Res je, da bo na pomlad vse ozelenelo, vse se bo v naravi po-živelo, ampak od kod bo prišla prosperiteta, to pa je' uganka. Marsikdo upa, da bo demokratska stranka sedaj, kor se je pri volitvah pojačila, prinesla boljše razmere za delavstvo. Mnenje mnogih pa je in tudi moje, dokler »e delavci ne bodo sami organizirali v skupni delavski stranki, da vse do takrat ni mogoče upati na kakšno boljšo bodočnost in zmago. Da se pa delavstvo čimprej politično organizira, moralo stopiti v akcijo vse strokovne in jiodporne organizacije. Kakor je l ilo že |>oročano, se bo vršila sejn fed< racije d ni štev SNPJ za zapadno Penilo v nedeljo, rine 27. ji.nuarja. v Aliquip-ni. Pa. Ker >o to prva sličn« seja v nnselbini in bo obenem glavna »eja federacije, je naša dolžnost. da poskibimo, da bo dob» > zastopana. Federacija društev ^ SNPJ v tem okrožju nam je potrebna. kakor vam je še br. Smrekar pojannll. Pomagala je že mnogim članom in članicam s plačevanjem asesmenta. in še ima v svoji blagajni Član. ki v resnici ne more plačevati asesmenta. naj ae obrne na avoje društvo za potrdilo, potem naj prinese prošnjo na federacijslu» sejo ln bo gotovo uališana. Na mdeljski seji federacije bodo podana--rafna poročila In «prejet I bodo razni zaključki za trkoče leto. Zkto pa v nedeljo I vsi v Aliquippo! t John kvartich. blagajnik. ...... ......0.1 ____*. .0.1 .......0 J .......«J ......on Znano je, da zapisujejo zdravniki za bledih ne ljudi hrano, ki vsebuje obilno železa. 2ele» pomaga namreč pri tvorbi v rdečih krvnih telescih nahajajočega se krvnega barvila hemo-globina. Ne bo nezanimivo, ie navedemo v tistem redu, kakor železa. Na 1000 gramov (torej na 1 kg) sveže snovi vsebujejo železovega okisa v gramih: neoluičen tU ..»..0.7 volovsks kri ......0.7 redkev...........,0 J& iplna£a ...........0.A kaia ... 1.........0j6 glavnata solata ...0.66 riena moka .......0.44 endivija...........0.41 lečs ..............0.86 kolerabe ..........0.84 ohrovt<............0.8 čebuls ............0.8 hren..............0.3 jajčni rumenjak ..0.24 psrsdiiniki .......0.28 ajde . , . , ..,....aaftl Švicarski sir......0.2 rdede jsgode......0.2 artičoks ..........02 Srah ..........»..0.2 šparglji ..........0.16 govedina .........O.lft kosmulje .........0.16 svete iimokve .....0.14 ovaena moka......0.14 rdeča pesa ____,..0.18 proso ............0.18 bel kruh..........0.18 krompir ...........0.1 Mol ...............0.1 nI moči ugotoviti. ' Ta razpredelnica moramo le to, da te številke ne igrajo ki jim gre na prvi pogled. Zakaj marsikaj gori navedenih anovi ne moremo pojesti ce» kile in tako v njih vsebovano železo sploh »I pride do Veljave. Vzlic temu je pa dobro prii stavi jedilnika za slabokrvne ljudi up<*t*-vrt to ali ono jed, ki vsebuje mnogo železa, d« J* navržemo pri kosilu ali večerji, kakor n Fl rumenjak, čebulo, jagode, hren itd ajdov zdrob . redkvica .... grozdje ...... rdeče grotdičje ... buče ............. fismpinjoni ....... korenje .......... borovnice ......... ananas ........... gomoljiks ........ čašplje ........... cvetafis (karfijola) ječmenova moks .. oluščen riž ....... teletina .......... volovskl jezik jajčni belj»k .. hr^k« ........... flJl4 marelice . ............ pomaranče eitrone ... orehi .... svinj iss I pienična kumare ......... jabolka ......... kravje mleko .... setena .......... msterinskn mleko sirovo maslo: teko »»I«. • moks oa oa o* o M o.« on on OjM 0.04 on on on on in on on on on on •ni K' Človek, ki raae. porabi največ »otraaj* plote, zato potrebuje tudi največ Tiran* pproTrr M. JANUAMA. ............e Vesti iz Jugoslavije (Izviraš poročil« is Jugoslavije.) NOV ROPARSKI UMOR napor zdravnikov pa je bil za- _---man. in na ao vega leta dan tj u-; 'morjen in oropan izseljenec traj je neznana mladenka umrla.1 udar ko se je vračal domov Kdo bi bilo dekle, niso mogli r __ugotoviti, ker ni imela pri sebi Ljubljana, 20. decembra. nobene torbice s kakšnimi pa- Danes je dospela iz Sevnice PirJl Dvomili so tudi, da bi bil S da je bil tamkaj na cesti mUdcnko povozil vlak ker nI Sevnice proti Razboru ubit bita povaljana in poškodovana 1-letni rudar Peter Mervič, ki tako, kakor žrtve vlakov. L je prav tedaj vračal domov v Naslednji dan pa se je na viš-j Uzbor iz Francije, kjer je delal ki stražnici zgtasita zasebnica; ^ jet Janežičeva, ki ima majhno hiši-! Tru"plo njegovo s prestreljeni- co na Brdu nad Vičem, ter izpo-j mi prsi so našli 16. t. m. zjutraj vedata, da njene 19-letne hčerke tmetje ob cesti v bližini gostilne Rozike že dva dni ni domov, (rakovo. Preiskali so žepe ter Ualužbena je v brivnici v mestu, itfotovili, da je žrtev Peter Mer- Takoj so sumili na stražnici, da rtf ki se je tisto not vračal do- gre za tisto nesrečnico, ki je le- lio'v v Bazbor. Delal je v fran- *ata ob progi in v bolnišnici oskih in belgijskih rudnikih 7 umrla. Ugotovilo se je, da je Pt ter prihranil baje okrog 60.- to res. Pokojnica je 19-letna OO Din. Pri njem so našli v ie- Rosika Janežičeva. Ko so po- ,u 6000 Din v gotovini. Verjet- vpraševali pri mojstru, kjer je io, da je za ostali denar nosil s služila, je ta izpovedal, da je odšla Rozika na Silvestrovo šele abo ček, ki pa ga je storilec od- lesel. Nenavadna je okoliščina, da ie bil tisto noč, ko je bil Mervič morjen, podtaknjen ogenj v okrog devetih z dela domov. Kako je prišlo do nesreče, niso mogli ugotoviti. Zdravniki pa so tudi ugotovili ostro rano na ozolec na njegovi domačiji in vratu, ki gotovo ne izvira iz pro- so domači našli nedaleč od ii£e kovčeg z oblekami in drob- larijo metne nesreče ampak je bila za- dana z nožem. Zato so domnevali, da gre morda za roparski Kdo bi ga bil ubil, ni mogoče' napad, zlasti, ker niso našli pri zdaj niti domnevati. Ljub- dekletu torbice z denarjem. dele naslednji dan se je zade- anska policija je ugotovita, da e je Mervič vrnil iz Belgije prav va dni poprej, namreč 14. de-embra. V Ljubljani, kjer se ni »nogo spoznal, je srečal 14. de-embra nekega dalmatinskega rošnjarja ter ga vprašal, kje bi »hko menjal denar. Peljal ga e v banko, potem še v trgovino, jer si je kupil obleko in še na-lednji dan—Mervič je prenočil Ljubljani—sta se ta dva sešla. e v tej tovariši j | iskati kakšne ezi z roparskim umorom? Ne a se reči. So mogoče umor za-rešili kakšni bližnji znanci ali va pojasnila: pokojničin fant je prejel po pošti pismo, kjer se Rozika poslavlja od njega, češ, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Potem takem si je sama prizadejala rano na vratu in legla na progo. Rano na glavi ji je torej najbrže prizadejala lokomotiva, ki je dekleta pahnila v stran. Natančne podrobnosti bo ugotovila nadaljnja preiskava. Drugi samomor zaradi nesrečne ljubezni je izvršila v Skofji Loki 34-letna Marija GaSperši- elo sorodniki? (To vprašan ježeva. Imelaje ljubezensko raz- p sicer lahko žaljivo, toda v zad-ijih dveh letih smo imeli že to-ko roparskih umorov med so-odniki, da ob vsakem novem moru pomislijo ljudje takoj na orodnike.) Policija in orožništvo vodita reiskavo. IAMOMOR ALI ZLOČIN ALI KAJ? M* železniški progi nadli zvezanega moškega Dne 2. januarja zvečer je ne- do v bližini tivolskega parka asliAal hudo ječanje, prihajajo-e od proge poleg glavnega dre-oreda. Stopil je gledat ter na-<1 ob progi čez 30 let starega Mkega. Bil je zvezan trdno z IVjo. Zvezane je imel roke in oge navzkriž, čez glavo in vrat a cunjo in usta zamašena. Naj-itelj je takoj obvestil čuvaja iz ližnje stražnice in policijo. Moli so razvezali, nehal je ječati n ležal nezavesten. Z reševalim avtom ho ga prepeljali v olriisnico, kjer se je neznanec uvedel in izpovedal, da se piše • ter Pire, star 34 let, doma iz ost, ljubljanskega predmestja, ovoril je, da je bil napaden, da popival v Dajdamu (avtomatskem bifeju), da je šel z ružbo v Tivoli, pri progi pa ga K neznan človek udaril z nečim • Klavi. Kaj se je potem zgo-|lo. ne ve nič. (Če ga ne bi bil našel neki aka-•mtk. ko j^ Ae ječal, bi ga bil koliko južneje povozil eks-vlak. Zagonetna, zmede-m izpoved Pirčeva ni zadeve pobila m zdaj ae trudi pojasniti •> stvar policija. "je samomori zaradi nesrečne ljubezni v Ljubljani, ftkofjl lnik jm,klical reševalni avto. mladenko prepeljal v boi-1'got ovil i ao, da ima •e možgane, počeno k>» »" In še rano na vratu. Ves merje s komaj 18-letnim fan tom, ki pa so mu starši branili zakon s toliko starejšo žensko. To si je Gašperšičeva zelo vzela k srcu. Ko pa so fantovi starši nazadnje le odnehali in sicer dovolili ginu poroko, a dostavili, da mu posestva ne bodo nikoli izročili, je fant rajši pretrgal stike s toliko starejšo ljubico, ki pa je zaradi tega obupala ter si pognala iz starega revolverja edini naboj naravnost v srce ter bila takoj mrtva. Tretji samomor se je dogodil v Rogatcu pri nadgozdarju Dra-salu. Pri njem je služila 21-letna služkinja Roza Stoplošek, ki je pred nekaj dnevi ponoči izpila precejšnjo količino oetove kisline. Sicer so poizkus samomora domači takoj opazili in poklicali zdravnika, a ta ni mogel več pomagati. Služkinja je v hudih bolečinah umrla. Domnevajo, da gre za samomor zaradi ljubezni.' Velik požar v Kamniku__Silvestrovo je bilo v Kamniku razburljivo. Komaj se je dodobra stemnilo in so začeli ljudje hoditi na silvestrovske veselice in k znancem pričakovat novega leta, ko se je oglasil plat zvona: požar! Takoj se je razvedelo, da gori vila dr. Vendelina Meg-lerja nad Grabnom. Vila je bil« dvonadstropna, goreti je začelo na podstrešju ali v podstrešni sobici. Iz vsega Kamnika so se zgrnili ljudje na kraj požara. prihiteli so gasilci iz smodnišnl-ce, iz mesta in nazadnje tudi iz Duplice. Gašenje je bilo otež-koČeno, ker stoji vila visoko v bregu in je bilo dovajanje vode z brizgalno nemogoče. Šele, ko je dospela dupliška btizgalna, se je posrečilo, da sta dve motorkl dvigali vodo do vile v veliko kad, od koder je tretja motorka si-pala vodo v ogenj. že poprej pa je mislil lastnik dr. Megler, da gašenje ne bo mogoče. Zato je začel prazniti vilo. Naplano so iznesli pohištvo, ga metali skozi okno in tako spodnje prp-store izpraznili. Gasilci so v hiši gasili, ostrešje se je pregorelo zrušilo, ogenj se je širil po stopnišču, a se v spodnjih prostorih ni mogel razviti, ker je bilo pohištvo Že na planem. Okrog polnoči jim je uspejo požar pogasiti, toda moina straža gasilcev je morala še osta.ti do jutra na pogorišču. Skoda je velika, ker je pogorelo ostreš-je in je tudi drugo nadstropje zelo uničeno. , Ožgano pa je tudi prvo nadstropje. de trije požari Na Silvestrov večer je gorejo še na treh drugih krajih. Tako so morali ptujski gasilci s svojo motorko v Dubravo na meji Slovenije in Hrvaške. Gorelo je veliko gospodarsko poslopje trgovca Hinka Majderja. Kljub gasilski pomoči je poslopje z vsem gospodarskim orodjem pogorelo do tal, saj so morali gasilci usmeriti vea svoj trud v to, da rešijo vas in posebno sosedno poslopje trgovca Miheliča, ki je bilo v veliki nevarnosti. Gasilcem je uspelo rešiti iz gorečega poslopja živino in preprečiti razširjenje požara. Skoda je veU-ka, ker je bilo uničenih tudi mnogo poljskih pridelkov. Drugi požar je uničil gospodarsko poslopje trgovcu Slavlju Miklu pri Sv. Marjeti niže Ptp-ja. Tudi tu je ogenj uničil pp-slopje do tal kljub gasilski pomoči, Kako sta ta dva požara nastala, ni znano. Tretji požar pa je oškodoval Dunajčana Riharda Majerja. Pogorelo je njegovo skladišče sena na robu Slovenske Bistrice. Skladišče je imel v najemu Alojz Pahole iz PoljČan ter je imel v njem spravljenega mnp-go sena. Skladišče je okrog desetih zvečer zagorelo, gasilci ao morali zbežati s svoje ailvestro-ve veselice ter odhiteli gasit. Nevarnost je bila velika za zraven stoječo zalogo vojaškega sena, a tega go vojaki že sami zavarovali. Skladišče g Paholovim genom pa je pogorelo do tal: v njem je bilo 12.000 kg gena stisnjenega v bale, za več vagonov pa je bilo sena še neStišnjene-gd. Poslopje in aeno ata bila zavarovana za akupno 80 tisoča-kov in bo škoda g tem najbrže krita. Dr. Maček ae zahvaljuje.-— Dr. Vladimir Maček, ki ga je regentgki avet pomiloatil, je poslal zahvalno brzojavko knezu namestniku Pavlu. Zahvaljuje se mu za pomilostitev ter izraža upanje, da se bodo vsa notranja politična vprašanja grečno rešila.—Ali se viada že kaj pogaja z dr. Mačkom, še ni znano. V zvezi s tem pričakuje javnost s še večjo nestrpnostjo na vladno deklaracijo* Ju„tbo danes, 3. januarja, prečitana v skupščini. PROSVETA T—**—*—* ■ Citroenov polom Konec evropskega "kralja avtomobilov'*.— 50.000 delavcev na cesti AH ete že naročili pi ve veto uit Mladinski llat svojemu prijete lju ali aorodnlke v domovino? To Je edini dar trajne vrednosti ki ga za mal denar lahko pošlje ta svojcem w domovina Najbolj fantastične vesti se širijo.v zvezi z nenadnim, veaj za Široko javnost nenadnim polomom, ki je doletel prakaf "evropskega kralja avtomobilov", i Andreja Citrofena. Na teh vesteh, ki so sicer v skladu s fantastično knrl^ro tega mota. pa ni za sedaj rtič drtigega resnično nego to, da so mogočne strojne dvorane Cltrceriovefea podjetja prazne, da je «0,000 delavcev na cesti ln da je spet nov kralj Izgubil svojo krono, bati "evropski kralj avtomobilov". Citroen je bil pred vojno neznaten inženir, njegovo strokovno znanje je oilo manjše od or-ganizatoričnlh In trgovskih nadarjenosti. kf so tičale v njem. Imel pa je ttnfi dosti sreče....... Po svojih zvezah mu je uspelo ob pričetku vojne dospeti v materialni department vojnega ministrstva, kjer so mu poverili moto-rizacijo določenih delov čet. To nalogo je rešil v splošno zadovoljstvo in tako je ob koncu vojne vodil eno največjih državnih strojnih tovatto. Tedaj se mu je ponudila prilika, da je z denarjem nekega financirja,-z bornimi 600 tisoči franki kupil neko bankrotno tovarno avtomobilov. Samo štiri leta pozneje je bilo to podjetje nSjvečje v Evropi in eno največjih na svetu sploh. Citroen je znttl a svojo energijo, cenenostjo in' še velikopoteznej-šo reklamo, nego jo prakticirajo Američani, izriniti Forda in izdelke družbe General Motors s francoskega t^ga, potem pa jih je začel postopoma izrinjati tudi z evropskega tržišča. Nekoč je najel za pol leta Eiffelov atolp, da je lahko z 8 m visokim svetlobnim napisom z njega pozival avet: "Kupi\jte samo Citroeno-ve vozove!" lato energijo in optimizem je kazal tudi v drugih področjih. ariŠki draguljarji bi vedeli povedati marsikaj o knežjih dla-demlh, ki jih j? poklonil svojim neštetim prijateljicam. Bil Je tudi med najbolj tnanlmi figurami ob rulet ni mizici v Monte Carlfl. Tam je še vsem v spominu noč, ko je banko "razbil". V tej noči je priigral 36 milijonov frankov. Toda njegov preveliki optimizem mu je bil končno v Škodo. Igral je z usodo in v tej igri izgubil — ob ruleti in v go-Jpodaratvu. V Čaau, ko je bil francoski trg še prenapolnjen z njegovimi motornimi vozili, ao njegovi obrati delovali z nezmanjšano brzino, stotine in stotine avtomobilov ao šle vsak dan na trg, ne da bi našle kupce. Končno je ponudil kupcem avojlh starih vozov njih odkup po višji ceni, nego ao je bili vredni, če bi se obvezali kupiti nove vozove pri njem. S to kupčijo je imel ogromne izgube in te ao bile zadnji povod, da ae je začel njegov prestol majati. Priskočili ao mu na pomoč, toda ta je učinkovala le začasno. ?a* pred pol leta je priznal Citroen nekemu zastopniku flnančn<»ga ministrstva, da je njegov položaj obupen In da bo prisiljen "prodati se A^ri^nom"; mislil je pri tem na Forda ali družini General Motors. Država mu je obljubita pomoč, a je izpolnitev te obljube zavlačevala, dokler ae ni te dni mogočno ('i-troenovo življenjsko delo definl-tivno zrušilo v nič. Ruska rdeča armada na manevrih v Sibiriji. PMuvm. Socialisti v Penni proti enotni fronti Za skupno akcijo so le z^ unijami in nekomunističnimi organizacijami Philadelphla. — »eksekutiva državne socialistične stranke je na tukajšnji seji soglasno zaključila, da ne bo nič z enotno fronto med komunisti in socialisti v tej državi. Klubi, ki se ne drže tega zaključka, bodo podvrženi disciplinarni akciji. Eksekutiva je tudi odredila, da morajo izstopiti Iz takozva-nega Revolutlonary Policy komiteja, ki je levo krilo stranke, vai člani. Ce tega no store, bodo izključeni iz atranke. Ta odbor propagira komunistične smernice v šttanki. Eksekutiva opravičuje U svoj korak z argumentom, da se komunisti niso še nič "poboljšali" In da jI njih taktika pogubo-noana za delavatvo. Zadnje Čase so sicer spremenili avojo u-nijgko taktiko — na odredbo iz Moskve — ln so večinoma že likvidirali svoje "unije". Te so bile razen par izjem ve- V to kampanjo bo skušalu pritegniti delavske unije, podporno organizacije, klube brezposelnih in 4rugo organizacije, ki se zanimajo za delavsko zakonodajo. V legislaturl bosta vodila ofenzivo Hoopes iti Wil-sonova, zunaj pa stranku, ki ju za enotno fronto le z unijami in drugimi nekomunističnimi delavskimi organizacijami. Šikaniranje relifnih delavcev v Penni Brezposelni okupirali relifno postajo v Pittsburghu Reading, Pa. — Sest relifnih delavcev Je bilo tukaj odslovlje-nlh, ker nlao marali "nategniti" z delom. Pri drŽavnom re-lifnem delu je delovnik šest ur, od prizadetih je pa "forman" zahteval, p«» oaam ur, dokler ne zaslužijo "budžeta". Nekaj časa, ao namreč zamudili radi sla|wga vremena, najnovejša odredim državnih relifnih oblasti a« pa glasi, da ae mora zamujeni čas nadomestiti s podaljšanjem delovnikn. fte-atlm relifnlm delavcem se Je to Vesti iz Primorja V MATERIJI JE UBIT FRANC FABJANOC ■Pi menda zdelo neumno ln so rek činoma le na papirju, vendar pa |j( je dovolj, če morajo dela-so bile dobro orodje za razdva- tJ m "budlet," po šest ur na dan, r« \t janje delavstva. V marsikateri atavki ao lanako leto ln tudi prej krožili med stavkarji letake, na katerih so "razkrinkava!!" u-nijske voditelje ter jih jirikazo-vali za služabnike podjetja, proti ,kateremu so se delavci borili. Da ae na tak način ne grudi morale med stavkarji, Je razumljivo. Z iikvldiranjonr tevlčarakih unij, kar je nova taktika tretje internaclonale, so komunisti pričeli "vrtati od znotraj." To je tudi odgovorno, da so vodje Ameriške delavske federacije zadnje čase postali akoraj histerični proti komunistom. Pri |m>-bijanju "boljševizma" a« dosti ne ruzlikujejo od llearatovega Časopisja — Matthew Woll na primer prav nič. Ampak komuniste je tudi težko zagovarjati. V Palersouu, N. J„ so se pri zadnjih volitvah v aviiobarvilski uniji na primer združili z najreakcto©am«jšlm elementom'In pomagali izvoliti za predsednika nekega člana, po Imenu Charlea Vigorlto, ki pa naj bo sla.U> ali pa lepo vreme. Posledica tega "upora" Je bila, da so bili ob relifno delo, po* vrftu pa še prlkrijšgnt sa Štiri dni zaslužka. Tega jim ne marajo izplačati, češ, da so radi slaliegu vremena in bolezni Že prej zamudili toliko na čaau. In da pa "liudžet" a atrani relifa ne trpi, Je treba postopati prav po blznlško In knjige bslancira-tl na račun brezposelnih. Ker Imajo vsi prizadeti velike družine In pa organizacijo, ki *<< Je iztegnila zanjo, jim je okrajni rellfnl upravitelj pove-dal, naj so priglasijo na relifno listo. "Budget" je v tom slučaju nekoliko manjši. Enake razmere so tudi po drugih krajih drŽave. Neko relifno postajo v Pittsburghu so organizirani brezposeln! "okupirali" še pred božičem, ker so oblasti Ignorirale njih zahteve. Odbor (ivaiiajstlb so Je namreč "naselil" v urad |w>*taje in ae zaklel, da ae prej ne umakne, dokler relifni uradniki ne pri Je znan fašist in republikanski 'atanejo na njlfl zahteve. "Oku-polittk. Kljub temu Jo pa Dal- padja" ob času tega poročila še Iy VVorker« pisal O veliki zmagi p^etn-bula. 'rank and fllerjev*." "SkvaterJ«*" ali okupaoloniste Ta in drugi podobni slu>*ji oakrbuje z živežem organlzatlja so odgovorni, da se je državna brezposelnih. Par dni so morali eksekutiva Izrekla proti "enot biti aicer brez života, ker Je bil ni fronti" a komunisti. Na dru- urad zaprt z-nansenom, ds brez-gi atrani pa smatra, da bi paj- |>»««lne prisilijo na kapitulacijo dašenje a komunisti socialistom, f* naših vaseh In celo baba s svojim dejanjem. Soilnija Je uvedla preiskavo, toda morilec kljub temu pričakuje nggrado, katera mu kakor Izgleda ne bo Izostala, ker umoril Je le poštonegu ln zvestega sina Jugoslovanskega naroda. VtJM ANIA HO PKKDKI.ANA Nov Minžen" ho povečal hitrost. Aiibine bodo I udi predelane In sbolJAane Dobro/nuni parnik Vulcania Italljshake Unije, ki Jo odplul pred nekaj časom Iz New Yorka* v NefepoJ, Dubrovnik ln v Trst, bodo ko dO*P*' v Trst oddali v popravljalnlco, kjer ga bodo popravili In prenovili. Ta plovba jo bila v slovo do prihodnjega L .oktobra HtfiA, potem bb sopet plul ko bo remodellran ko nov parnik v obojem hitrosti In ako-modacijl, tako Je sporočil upravitelj Arnoldo 1'alsncs Italijsn-ske družim tukaj Parnika gonilni stroji Dleae-lovega modela bodo zamenjani po prvovrstnih prlalla« allo str«»-Jih, ki ao v r rje n I za boljšo hitrost. Satunits, šot-1ra parnika Vulcania, bodo tudi (gMilans v po-prsvljainlco za mske prevredbe [n |Mipravlla |»otem meescs okto- vrnil Parnik ameriško trgovinske iz križarjenja po Paetffcu. mornarlro v pri-lan»4/u Santa Barbara, t el., ki ae Je gando potisniti na levo. Z ozirom na delavsko zakonodajo je eksekutivs izvolila po-nebni odbor, ki bo sodeloval z državnima poslancema Lilith VVilson in Darilngton lloopo-eom iz Read i riga pri eoetavljs-nju zakonskih predlogov. Stranka bo po vaej drŽavi pričele s kampanjo za akrajšanj« delov-nika na 30 ur na t^d^n. /a p read ovikrij in kompanijsaih bo oleU ložili vae U*me (Kalpiranja da- B#m na ^rvošajah v ti lam zmožnih na ramo bankroti-j-m<\)kr" i aao To kljub temu.1 nikom in Trstom veliko popra- ,1 no • unij Ur za drugo konodajo. 4*1 uvaao Za da armada bre»po«olnib šteje akoraj pol milijona va/ kakor je 4ob zaključku leta 1933. vila, kar bo nudilo jugoslovanskim potnikom hitrejše potovanj« v svojo domovino,—-(Adv.) PKO0TITA Z roko je zamahnila nekem v daljavo. — Glejte sebe! — je dejala Vlasova. — Pustili ste starte in vse ... — Ne da bi dokončala načeto misel, je vzdihnila in obmolknila; gledala je Nataši v lice in čutil* je hvaležnost do nje. Na tleh je sedela pred njo, dekle pa je sklonilo glavo in se zamišljeno smehljalo. — Starše sem pustila? — je ponovila. Kaj je to! Oče moj je glup in sirov . . . brat je enak ... in pa pijanec. Starejša sestra — nesrečna, revna stvar, se je omožila s človekom, ki je bil mnogo starji od nje . . . Zelo bogat, dolgočasen in lakomen . , . Ampak sa mamo — zanjo mi je žali'— Preprosta je, kakor vi .... drobna kakor miška . . . prav tako urna in plašna . . . Kako rada bi jo časih videla . . . svojo mamo! — Revica! — je dejala moti in žalostno zmajala z glavo. Dekle je hitro vzravnalo glavo in iztegnilo roko, kakor da l?i pahnilo nekaj od sebe. — O ne! Časih čutim tako radost, tako srečo! Lice ji je pobledelo, in plave oči so ji jarko zažarele. Položivši svojo roko materi na rame ji je z globokim glasom, prav Iz srca natiho in prepričevalno dejala: — Ce bi znali ... če bi razumeli, kakšnega velikega, radostnega dela smo se lotili'! . . . Kakor zavist se je oglasilo nekaj v srcu Vla-sove. Vstala je in dejala otožno: —Prestara sem . . . neizobražena . . . prestara . . . . . . Pavel je zmerom pogosteje govoril, zmerom več; čezdalje bolj vneto je razpravljal in — hujšal. Materi se je dozdevalo, da sljejo njegove ostre oči mečje, da glas njegov prijaznejše zveni in da Je ves preprostejši, kadar se pogovarja z Natašo ali pa Jo gleda. — Bog daj! — si je mislila. Predstavljaje si Natašo za'svojo sneho, se je nasmehnila. Kadar so na sestankih postali* prepiri prevroči in preburni, se je vzdignil Malorus in zibajoč se kakor kembelj je s svojim zvenečim, pojočim glasom povedal kaj preprostega in resničnega, da so se vsi umirili in streznili. Vje-sovščikov je zmerom naganjal ostale; on in rdečelasec, kl so ga klicali za Samojlova, sta zmerom začela prepir. Z njima Je soglašal okroglavec s belimi obrvmi in trepalnicami, Ivan Bukin, ki Je izgledal, kakor da bi bil od-cvetel ali pa od luga izpran. Gladki in čedni Jakop Somov je s svojim tihim, resnim glasom le malo govoril; in FJodja Mazin, ki Je imel visoko čelo, sta pri vsakem sporu stala na strani Pavla in Malorusa. Časih je prišel Iz mesta namesto Nataše Nikolaj Ivanovič, človek s očali in z drobno, svetlo brado; doma Je bil nekje is oddaljene gu-bemlje, govoril Je urno in pojoče. Ves njegov nastop je bil čuden in tuj. Pripovedoval je najpreprostejše reči — govoril Je o rodbinskem življenju, o otrocih, o trgovini, o policiji, o ce-nsh kruha in mesa — o vsem, od česar ljudje žive dan na dan. V vsem Je odkrival zmoto in prevaro, neumnost in smešnost in neugodnost >a ljudi. Materi sa Je idelo, kakor da bi bil prišel oddaleč, Is drugega kraljestva, kjer žive vsi ljudje preprosto, pošteno in lahko življenje, in da mu je tukaj vse tujei da se temu življenju ne more privaditi In da ga ne smatra za nekaj neobhodnega; ni mu ugajalo In je zbujalo v nJem mirno, ampak kljubovalno željo. da preustrojl vse po svojih mislih. Obličje njegovo je bilo rumenkasto, okoli oči tenke gube, tih glas in zmerom tople roke. V pozdrav je Vlasovi objel vso roko s svojimi dolgimi, močnimi prsti, da je bilo človeku takoj lažje in mirnejše pri duši. Prihajali pa so še drugi ljudje iz mesta, najpogostejše visoka, vitka gospodična, z velikimi očmi ns bledem, upadlem obrazu. Za Sa-šenko so jo klicali. V njeni hoji in kretnjah je bilo nekaj moškega; srdito je gubančila svoje goste, temne obrvi, in kadar je govorila, so se tresle nosnice njenega ravnega nosu. Sašenka je nekoč prva izustila glasno in rezko: — Mi smo — socialisti .. . Ko je mati začula to besedo, je preplašeno ln molče uprla svoje oči v gospodično. Znala je, da so socialisti ubili carja. V njeni mladosti je bilo, ko so pripovedovali ljudje, da so se iz maščevanja nad carjem, ki je osvobodil kmete. graščaki zakleli, da si toliko časa ne bodo strigii las, dokler ga ne ubijejo; zato so jih imenovali socialiste. In sedaj ji ni šlo v glavo — zakaj so sin njen in prijatelji njegovi socialisti. Ko so se razšli, je vprašala Pavla: — Pavluša, ali si zares socialist? — Seveda sem! — je dejal sin in je stal ravno in trdno pred njo kakor zmeraj. — Zakaj? Mati je globoko vzdihnila in s pobeslimi očmi vprašala: — Ali res, Pavluša? Saj so zoper carja . . . Enega so ubili. Pavel se je sprehajal po Izbi, pogladi! si lica z roko in se nasmehnil, rekoč: — Tega nam nI treba! Potem JI je d6lgo govoril s svojim tihim, resnim glasom. Mati mu je gledala v obraz ln dejala: — Saj ne dela nič žalega ... saj ne more! Potem se je strašna beseda pogosto ponavljala; njena ostrina se je obrusila, in privadilo se je je njeno uho, kakor drugih nerazumljivih tujk. Ampak Sašenka ji ni bila všeč, in kadar je prišla, so obšla mater neprijetna in nemirna čuvstva... Nekoč je dejala Malorusu — ln nehote je stisnila ustni: — Ali je Sašenka stroga! Zmerom ukazuje — vi morat* to, vi morate ono .. • Malorus se Je na ves glas zasmejal: — To Je res! Dobro ste jo pogodili, mamica! Kaj-ne, (Pavel? Pomežiknil je materi in dejal s smejočlmi očmi: .— »Plemiška kri! Pavel je suho pripomnil: — Dobro dekle je! — in je nagubančll čelo. — Tudi to J« res! — Je potrdil Malorus. Le tega ne razume, da ona — mora, mi pa hočemo in moremo! Prepirali so se o nečem, česar mati ni razumela. Mati je tudi opazila, da je Sašenka s Pavlom najatrotja in da je časih celo kričala nad njim. Pavel se j« nasmehnil, molčal ln gledal dekletu z mehkim pogledom v obraz, kakor prejšnje čase Nataši. Tudi to materi nI bilo po volji. Zbirali so se po dvakrat v tednu, ln ko je mati videla, s kakšno napeto pozornostjo posluša besede njenega sina in Maloruss. zanimive pripovedi Sašenke, Nataše. Nikolaja lvanoviča in drugih ljudi iz mesta, je pozabila na notranji nemir in otožno zmajala z glavo spomnivši se dolgočasnih dni svoje mladosti. (Dali* »rfbodajll.) Dragocena podoba Francoski napiaal Charlen Tardieu "Čudno," je dejal Raymond Passa4 flrtarai Zvezal senator WlMinm I tor ah. kl ne je vrgel v boj za uveljavljen Je starostne pokoj-nlne. v tiskarsko obrt spadajoča dej* Tiska vabila za veselica in shode, vUitnice, __ knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. Hrvatih slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku io VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSfl S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss pnjannila daje vodstva tisk srna < V na smerne. uaijsko delo prve vrste Pilite po informacije na naelev: S. N. P. J. PRINTER* 2657-59 SO. LAWNDALE AVENU* Telefon RorkweJI 4904 CHICAGO, ILL* Tam se dobe m Ulje u»4j vsa