Javnost hoče jasnosti o Poljšakovem zdraviiui Morda se o nobeni zdrarstveni zadevl zadnji čas toliko ne govori, kakor o Poljšakovem zdravljenju. Vsa javnost je z radostjo vzela na znanje, da je oblastni odbor v Mariboru omogočil g. Poljšaku, da je s svojim zdravilom pokazal nekaj pozitivnih uspehov in da je sumnje zdravnikov o škodljivosti zdravila razpršil. Izmed devetih zdravnikov, ki so podajali svoje izjave, so trije dali izjavo, da zdravilo ne pomaga, pet jih je dalo izjave, da v slučajih kožne bolezni pokaže vidne uspehe In da zdravilo pod nobenim pogojem ni škodljivo. Eden ni podal izjave. Tndi nezdravnik lahko lznajda zdravilol Nismo mi niti malo zato, da bi gg. zdravnikom kratili njihovih velikih zaslug za narodno zdravje! Mi vemo, kake žrtve večkrat nekateri idealni zdravniki doprinašajo za bolnike. Smo pa tudi tega mnenja, da včasih tudi kak lajik, kak človek, ki ravno ni zdravnik, lahko iznajde kako dobro zdravilo. Vzemimo le slučaj Pasteur. On ni bil zdravnik. Vendar je on iznašel sredstvo zoper steklino. Steklina je ena najhujših bolezni in zato ni čuda, da so mu ljudje bili tedaj hvaležni in da so ga lani po celem svetu proslavljali. Še pred 30 leti pa je pisal neki nemški zdravnik o Pasteurju: »Zadeva s tem Pasteurjevim zdravilom sicer ni končana, a moje mnenje je, da to zdravilo ni koristno, ampak škodljivo.« In cela vrsta zdravnikov je bila tega mnen;a. Kaj pa danes: Danes pa vsi zdravniki uporabljajo Pasteurjevo zdravilo zoper steklino. Dolžnost zdravnikov — povedati resnicol Prepričani smo, da vodi vse zdrav nike zavest, da se z zdravjem in živIjenjem posameznikov ni igrati. In C» •• dobi sredstvo zoper bolezni, ki so jih do zdaj označevali kot neozdra vljive, je seveda dolžnost zdravnikov, da to % vso objektivnostjo preizkujejo. Nam se sedaj zdi nerazumljivo, kako da si dve skupini zdravnikov v mariborski komisiji moreta tako nasprotovati! Eni zanikajo vsak uspeh, drugi zopet kažejo na vidne uspehe. Eni kot drugi pa pravijo, da zdravilo ni škodljivo! Smo mnenja, da bo o tej stvari moral podati še nekdo tretji svoje strokovnjaško izjavo. Ako res ne sme g. Poljšak po zakonu delati teh zdravilnih poizkusov v bolnici, če tudi se ga je sem povabilo, potem naj se mu da prilika tam, kjer zakoni to dopuščajo. Dozdaj še ni noben zdravnik trdil, da je zdravilo škodljivo, zato so gotovo možnosti, da se še dalje preizkusi! Mnenja smo, da poizkus v Mariboru ni bil popolen! Priobčili smo zadnjič izjavo g. Poljšaka, da se pogodba ni držala in so se mu dali le težki slučaji, nič pa lahkih in najlažjih. Pet zdravnikov je podalo svoje mnenje, da je treba zdravljenje dalje časa opazovati in da se v tako kratkem času ne more pokazati na težkih slučajih vidnih uspehov. Nejasno nam je pa Še to, zakaj se je kar nenadoma presekalo nadaljno zdravljenje, oziroma poizkušavanje. Ako oblast tega ne more in ne sme, je vendar tu nad vse oblasti zahteva javnosti, ki hoče vedeti resnico! Zdravje bolnikov — je najvišji zakon! To naj velja pri daljnih razpravah in obravnavah o tem zdravilu, ki se naj preizkusi, da bode javnost vedela, kaj je na tem.