178 Iz arhivskih fondov in /.birk ARHIVI X11997 Turjask arhiv na Dunaju n njegovi slovenski Dokument' - II BORIS GOLEČ V lanski številki Arhivov .sva s Slanctom Okolišem predstavila tri slovenske prisege iz obdobja 1708-1751, na katere sva naietela med pregledovanjem Aucrspcrgovcga rodbinskega arhiva na Dunaju.1 Kot kaže več drugih na ključnih najdb, se v lem obsežnem arh.vskem fondu v dunajskem Hišnem, dvornem in držav nem arhivu (HHSlA) bržčas skriva še več mlajših slovenskih ic/.ikovn h spomenikov. V inventarju fonda njegov prepis je /.daj na voljo tudi v aRS so registrirani le trije, v Arhivih XIX (1996) sla objavljen, dve novi naključni najdbi (tretji objavljeni dokument pozna tudi inventar), že M. Dolenc pa je odkril in objavil tri slovenska in dve hrvaški besedili iz 18. stoletja, ki jih inventar fonda v HHStA ne navaja? Do sedanji beri sedmih evidentiranih, od tega šestih objavljenih slovenskih tekstov iz. 18 stoletja (1708-l'794),'i moremo prišteti še pci kronološko najmlajših prisežnih besedil, ki so nastala leta 1195 pri krajevnem sodišču Tirjak.4 Z njimi nadaljujemo objavljanje deslej evidentirane s loven i kc iz Aucrspcrgovcga arhiva, za katero s precejšnjo verjetnostjo sklepamo, da ni dokonenL izkupiček iz tega obsežnega arhivskega londa Nobena od sedmih, jeseni 1995 najdenih priseg, namreč ne predstavlja samostojnega spisa, am-pnk le njegov scsla"iu del, zato jih tudi ni zasledili v inventarji t Pričakovanje novih naključnih odkri ij je toliko bolj upravičeno, ker sva uspela s kolegom Okolišem pregledati le 134 fasctklov ali komaj dobro desetino gradiva s provcnicnco na tleh Slovenec. Slovenske prisege iz leia 1795 so sestavni del svežnja dokumentov o sodnem sporu zaradi zapuščine pc pokojnem Valentinu Kožarju iz Ve-ikib Lašč Spor se je odvijal v letih 1793 1795 pred krajevni« sodiščem fOrtsgerichl) gospostva Turjak, Štiri prisege so po vsebinski in jezikovni plati precej skope, medtem ko ima peta skupaj s spremljajočimi nemško pisanimi dokument' pc sebno priccvanjsko vrednost. Odkriva namreč trgovske zveze m posle niccr preprostega k meč Bnris Gi.let. Slane Oknliš, Turjaški «rhiv na Dunaju in njc^i sliwenski diikunwnti. Arhii I XIX {1'J%). sir. IIK.pl Mclinl Dolenc, Nckrilikii ur1 In spisu v s slovenskimi je/ kuvnimi dn>hiinimi i/. IS slulcija. Casupis /a /gixEnvinn in na.ixtupisjc XXVIII (1931 f . sir. IDI-110. Objavljen ni bil slnvcnski upis gn/ilnih nteja, ki ga inventar beleži pod arhivski» cniiln A-V I. Ciinv. 5. a navedenega fascikla kla I t>9® ni bilo več zasledili. Bes i lila si) nrrcnicna luili v Arhivih XIX (I'-Wi). sir. 121. vendar /. napatnn lernicii 1794. Haus-, Hof- und Slaalsaiehiv Wien (ixlslcj lUlSlAl. Arvhiv Ai ersperjs (odslej AAu) C-4fi.1K.Cnnv. I. Vcrlatiahhanillunn nach Valentin Kuschar. Fcga prekupčevalca z živino, ki pa je svojo dejavnost razvil v pravo podjetništvo in si za slovenske podeželske razmere nabral skorai ne verjetno denarno premoženje, sestavljeno pove čin iz poscjil visokih vrednosti. Česa takega ne bi prsodili niu kakemu meščanskemu trgovcu ali manjšemu grašeaku, kaj šele turjaškemu podložni ku, gospodarju četrtinske kmetije v vasici Piiščo pri Velikih L aščah Ob ugotovitvi, kolikšna sredstva jc obračal (a kmečk mož kol ¿¡ivin.skJ prekupčevalce, je hila zagotovo presenečena tuui turjaška zcmljjška gosposka, ko sc jc njeno krajevno s od išče seznanilo s pokojnikovo oporoko, z zadolžnicar.ii i.i zapuščirskini inventarjem Slednji, nastal neposredno po Kožarje vi smrti konec poletja 1793, odkriva namreč za eelih 10.1^6 goldinarjev (!) izterljivih posojil ii| dolgov, ctriinsko kmetijo je valentm Kožar že pred lun prodal ah prenesel na drugega lastniK;:, se sam preselil k hčerki v bližnje Velike Ln.šče in ohdržal le dva konja, nekaj malega dragocenosti in oblačil v skupin vl cd nos o pičlih H8 goldinarjev. Popihano prn mično premoženje kaze Kožarja kot sicer nekoliko bolj;j oblečenega, a glede na dejan ;ko bogastvo se vedno skromnega kmečkega človc ka. Nazorno govori o tem pr.datek, da je mož pred smrtjo razpolagal z več denarja, kolje imela sredi j 8. stoletja celotna turjaška grofija Ictmh prihodkov. Okoli lela 1750 so namreč vsi pri hodki groltjc znašali 10.144 goldinarjev, v kar jc vštetih šest domiuikalniii prislnv, 539 cclih kme tij oziroma 745 kmečkih gospodarstev v 104 krajih Dolcnj.ikc ir. Notranjske/' Grofija Turjak bila tedaj na Kranjskem peto zemljiško ^os poslvo po štei ilu kmeti, in šesto po viširn davčne odmere. Z zapuščino za ohogalelim kmeličem Valentinom Kožarjem, po osebnem položaju vse do smrti navadnim podložnikom, jc imelo krajevno sodišče Turjak nemalo dela Prepiri rned dediči, izvirajoči iz medsebojne zavisi .n občutkov pri krajša nosli, so sprožili dokazni postopek, med katerim so nastale obravnavane prisege petih mož. Edini nemščine vešči prii:cžnih, velikolaški kaplan Anton M in k ar, jc pi-scgci v i irado val nem jeziku, medlem ko so štirje podložmki izpovedali svoje prisege v domačem narečju in jih tako zapisane potrdili s podpisom al. križcem Njihova ohranjena pričevanja bi bila sama po iebi fi ARS, Tctc/ijanskt kalaster /a Krarjskn. RDA. N 121. Nu. V). kalkulacijska lahtla glulijc Turjak. ARS Zbirka urbarjev, ll/2fiu 'Turjak, 1751)-1760). Majda Smnlc. Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana I str. I (- I 7,'M*. ARHIVI XX 1997 Iz «rljivskili fondov in vX rk 179 prcjkonc malopomcmbiu zapisi improvizirane pisarniške .slovenščine zahajajočega razsvetljenskega stoletja, ko hi se v ozadju nc skrivala še druga, vzporedna zgodba o velikolaški kincck. trgovini na debelo, ki jo kaže osvetlili vsaj v glasnih potezah Ožja domovina Valentina Kožarja jo h.la že izza srednjega veka pomembno trgovsko-prometno vozlišče poli v smereh zahod vzhod in se ver-ji lg. Skozi Velike Lašče še holj pa skozi Trubarjevo Rašico, je šel dobršen del tranzitne trgovine med Ogrsko in italijanskimi deželami, ki i i moramo prišteti tudi lokalni pmmet vključno z oskrbovanjem Hrvaško krnjme.8 Tudi ko jc proti koncu 16. stoletja začelo pešati dotkj obsežno prehodno trgovanje z ogrskimi vol mi in kožami, ta dejavnost ni nikoli povsem ugasnila in jr. šc v drugi polovici 18 stoletja mogla povzdigni, kmečke prekupčevalec kakršen je bil Kožar Viri nc povedo, ali je šlo nemara že za rodbinski poklic, ki gaje Valentin prevzel od svojih prednikov Sploh se nam vsa njegova prekupce valska dejavnost razkriva šele po smrt'. Za življenja vemo o njem pravzaprav le tisto. kar s skopimi pudatki beležijo cerkvcnc matične ¡fcnji gc in turjaški urhbrjM Mož sc jc rodil 13. februarja 1734 v družini Matije Kožarja, enega od 45 velikolaških gospodarjev, sicer posestnika srednje velike Iriosminske kmetije. Razdrobljena posest na skopi, povečini krašk zeinlj., jc gospodarja ki so bili vsi podi ozn iki groiiji Tnnak, naravnost silila v dopolnilno hišno dejavnost. V Velikih Laščah in okoliških vaseh jc zato tako kot v sosednji Rihniški dolini zgodaj vzcvetela suha roba.10 Ugodna prometna !ega je lo-iko boli spodhujala prodajo domačih lesnih izdelkov m Laščane usmcriaia za zaslužkom tudi na daljša popotovanja. Valentinn je bilo treba poleg tega kot najmlajšemu od bratov Že v mladosd pre mišljevati, kako sc bo preživel Tako je 21 leten zapustil očetov dom in se poloti ¡755 priženi J» eetriinsko kmetijo na pol ure oddaljene Puščv k pravkar ovdoveli, nekaj let starejši Heleni Jakič. Pnščc so od Velikih Lašč oddaljene 2 km in enako od križišča cest na Rašici, kamor so |kc stekali trgovski tokovi s kar štirih strani. Kukaj ec nc že doma v Velikih Laščah, sc jc mladi gospodar odločil za dodatno dejavnost preknp eevanje z živino. Slednje jc sčasoma preraslo v obsežno podjetje ter povsem zasenčilo slabo K Anton Milile lTriiiiK.-1ni poioi.ij Rašii« v Trubarjevi dobi Dni^i Trubarjev /bom!k IJ ubija na 1'JSZ.Mr *>7'.*iK. Osebni pjHtalki o V;ilcn1inu KtiAarju tn njegovi ilruifni mi vre.. NŠAU. ZA Velike LaUr. repertorij li 161/»-1878. R 17IS-1733. R 17.13 1751 R 1751-176?. k 176.1-1773. R 1774-17K4. K 1784178'J. rcpcnorlj 1T 17.18-1817, lT 1718-1757. I1 1757-1772. I' 1772 1784 1' 17K-1IK07. M 17.14-l?f>2. M 17(i2-177.1. M 1774-! 7X4. M 178J 1794. M 17 94 1K12. -AKS. Zbirka urbarjev. 1I/2C-U (Turjak 175(1 1760). Il/27u (Turak 1778-1787). 11/IHu (Tunak 17S>8-1801). 10 Krajevni leksikiin [>ra\ ske banuvinc. Ljubljana 1937. sir. 225. donosno kmetovanje. Čcirtinski kmetiji, o kateri nc vciro zanesljivo, ali jc bila zakupna ali kup nopravna, bržčas zato sploh ni iskal naslednika iz svojega rodu. Gospodarstva tako ni prevzel nihče od pastorkov niti katera od Štirih hčera, ki so sc vse po vrst:- omozile k trdnim gospodarjem v okoliške kraje. Po letu P8"7 jc Kožarjeva posest na Fuščah tako ali drugače prešla v tuje roke" -najpozneje paleti 1792 jc na njej izpričana dru žina Grchene12 - Valentin pa sc jc z ženo Heleno presolil v rodne Vc.iiko Lašče Nastanil seje na domu hčerke Marije, poročene s četr1.irskim kmctoiTi Janezom Kožarjem. Tuje 13. septembra P93, dva tedna po njej ovi smrti, nastal inventar pokojnikove zapuščine^-1 Kol je razv dno iz zapuščinskega inventarja, jc Valom in hranil za navadnega podložnika nenavadno veliko pisanih dokazil, kar jc glede na njegovo speeilično dejavnost razumljivo. Poleg 18 dokumentov in 17 drugih zabclcžb o dolž nikih so sestavljalci inventarja našli med njegovo zapuščino šc cel fascikel "neuporabnih panirjev." Pisanja spnčujfjo, da je mož že najpozneje sredi sedemdeset in let 18. stoletja razpolagal s precejšnjimi denarnimi vsotami. Imetje si jc znal pridobiti tudi z. izterjavo v obliki zastavljene nc premičnine, saj orvi datirani dokument, najden v pokojnikovi zapuščini, govori, kako mu jc Jeia 1777 neki soiicd zaradi dolga odstopil njivo. Zc v času prve znane pudobitvc, ki je bila siecr kdo ve katera po vrsti, si je mogel ta ni al i čcirtinski kmet s Pnsč n m is lit mašno ustanovo. Za brunjc ina.š v podružnični cerkvi sv. Trojice v Malih Laščah jc jeseni 17/8 odštel žunniku v Dobrc-poljah 25 kron. levilo popisanih pobotnic, za dolžnic, odpovednih pisem in drugih dokumen lov sc od začetka osemdesetih let do Valentinove smrti 1793 vztrajno dviguje. Na eni slrani jc šlo za posojila v denarju, na drugi za dolgove tr govskih partnerjev zaradi kupljene, vendar nc plač;mc živine. Kožar s Puše je trgoval z raznovrstno živino, 7. volini, konji in prašiči. Kupoval jc na Hrvaškem, gotovo tudi na Dolenjskem, ne da bi pri prodajalcih delal dolgove. V.saj ob smrti ni bil nikomnr ničesar dolžan, medtem ko so drugi mu dolgova h nad lu.GOO "oldinarjcv v blagu -n denarju. Vsekakor je hil zanesljiv odjemalec in plačnik, kar sc jc posledične zelo ugodno poznalo na dobičku Kupil jc vcdnc z gotovino, prodajal na posodo za obresti in obenem z denarjem kreditiral rr.znc ljudi od Hrvaške do 11 l*ri pisanjii pričujočega besedila avtor /j la tas ni imel p r roki lurjaškili urbarjev, Li mi .shranjeni v Auerspergovtn arhivj na Oun.iju, v slovenskih arhivih pa n.rtien urfiar ne parialim številko 428. 1 Air.on Greben t s l^iič h. 51. 4 seje kol \am-ki, tržišče na med drugim tudi v Idriji, saj sc mimo tržašk;h me sarjev omenja gnanje volov v Idr!jo n posel s tamkajšnjim mesarjem Prepoznavna dejavnost vclikolaškega živin skega prekupčevalca kaže vsaj še dve zna čilnosti. Ptva jc nesorazmernost med kreditnimi gotovinskimi posoi:li m neplačanimi dolgovi za trgovsko blago. Okoli tri četrtine Kožarjcvc pari ve (6i/47 g Id ali 75f/r) namreč sestavljaj.! krediti v denar u in samo četrtino (2269 gld) dolgovi kupce1- živine. Donosne naložbe Valcnt.na Kožarja jc lorej predstavljalo kreditiranje za obresti. Lc-le so bile od primera do primer^ raz lične in so znašale 4 ali 7 odstotkov na leto. Druga značilnost je ta, da je bila večina posoiil najetih komaj nekaj mcscecv al kakšno leto pred Kožar evo smrtjo, kar je zaradi obresti razum Ijivo /.lasti pri visokih vsotah. Sklep oLch ugotovitev jc na dla.ii: Kožarjev kapital sc jc hitro obračal. Nikakor torej ni šlo za statičnost oziroma kopičenje mrtvega k.ipilala. Mali četrtinski kmet s Pušc pri Velikih Laščah jc veljal za uspešnega premožnega posojilodajalca, pr katerem niso prosi!i kredita samo okoliški kmečki ljudje, ampak tudi meščam deželnega glavnega mesta in drugih mest Toda kako jc v resnici živci ta daleč znan. in pri/nuni vaški mogotce7 Vse kaž.c, da sc jc vc I ¡ko časa mudil zdoma, jezdil na konju poleg čred živine in najetih gonjačev ter sc pehal za zaslužkom, ki njemu samemu ni prinašal skoraj nikakršnega udobja. V sodomi i h virih nc nastopa nikoli drugače kol kmet (Hmte.r, nf.v//(.mj.14 Ni dvom;:, da ni obiskoval sol, zalo sc ni znal sam niti podpisati. Kakor vsi oslaii ž.itpljani jc namreč v vlogi ho'ra v krstni matiern knjigi podpisan zgolj s križcem.15 Pri sklepanju poslov mu jc tako morala vsakokrat priskočiti na poinoč pisa nja vcsča tuja roka. Tako kot jc preživel dobršen del življenj?. jc Valentin na potovanja tudi sklenil svojo življenjsko po'. Pri 59. letih jc 30. avgusta 1793 nekoliko nepričakovano zatlsnil oči v Zagrebu, v živahni trgovski Vlašk. uliei pod K^ptolom. Na Hrvaškem jc pred tem kupil večje število volov, ki sojiti najeti gonjači vodili proti kraju prodaje - Trstu. ,etudi jc bolehal in jc zalo nololgr pr;d odhodom na pol narekoval oporoko domačemu kaplanu in dvema pričama, kljub svojim šestim križem ni pričakoval, da sc nc bo več vrnil domov. Spremljala sta ga družabnika, zel Janez. Kožar in Matij? Ivane, po domače K;;rlovic. ter neznano število go ljaecv ('tra_ barjev") V Zagrebu seje Valentinovo zdravje po deloma že sklcnienih poslih tako nevarno poslabšalo. da jc 29 avgusta, predzadnji dan svojega žMjimia, sklenil narekovali še svojo zrdnjo voljo kot dopolnilo prvi oporok: Ni nepomembno, da jc oporoko pel lenega Dolenjca zapisal zagrebški školijski sodnik v navzočnosti kar treh duhovnikov, n sicer škofijskega blagajnika. mestnega župnika pn sv. Petru in pro-viz.orja v Ivancu. V zvezi z. nedokončanimi posli jc Valentin priznal svojemu klicariu Atana/.;ju Jnnkovičn. imenovanem«1 Mimvmk. zajetno vsoto 2 518 goldinarjev, zajeto v kupni pogodhi. Fz mošnje umirajočega je škofijskemu sodniku kanilo poleg plačila sodnih stroškov Sc posebej deset goldinarjev, za blagor svoje duše pa je umirajoči namer i I vsoto 50 goldinarjev, iz katere naj sc vsako leto daruje cerkvi Device Marije v Lepoglavi Za primer smrti jc naročil, naj njegovo Iruplo pokopljejo v kripti Petrove ž.upn"'j.;kc cerkve, kar seje potem tudi zgodilo 14 Npr. 21. »kliibra 1771 lili pori A i hčeric Jcrc -Tiliu Valcmini Ki-shar ruMici" (NSaL1. ZA Velike U'čc, l>MK 1757-1772). liihiruval jc Matiji ikratnu. r. »jciicmu 5. chruarja 17 KK (NŠAU.ČA Velike [jhtc.KHK JM-J7SII). ARHt*XX 1997 Iz arhivskih fondov i:: vh k 18. s'4fet*? 5 ^ , . I j A^h t fioiy?,^«} ¿D , • Iv ■ - yJr+fiCi si^v S?7 Vkic t-rt1 Ji^/Cx Prvi dni prisege Filipa Kožarja,Turiak 27.4. 1795 Zagrebški testament s podpisi in. pečali zgoraj navedenih štirih možje bil po pričevanju samega Valentina Kožarja zgolj dopolnilo h giavm opo roki pravzaprav zadnji luzemski obračun, v ka terein je potrdil sklenjeno kupčijo s hrvaškim družabnikom in s svojin.i bodočimi pogrebe ■ Pel dni pozneje, d septembra I79\ se je prepis Ic-slamenia ž.; znašal pred deželskim ¿očliffom na gradu Turjak Valentinova spremljevalca sta pri bližno oh istem času jezdila brez umrlega gospodarja s Čredo kupljenih volov mimo Vel i kili Lase proti morili, pci čemer sta od pokojnikovih dedičev .-¡potoma dobila pooblastilo za prodajo živine Še preden sla se vrnila domov, so turjašk: gospoščin:;ki upravitelj, pisar in dva soseda kol cenilca H. septembra oecnili in popisali Valentinovo zapuščino. Za ohranitev /.apuščin.ikcga inventa j« so bolj kol sama vrednost premoženja zash- ni spon med Kožarjcvi dediči Pokojnik siccr ob smrti še ni bil vdovec, a so v zapuščinskem inventarju navedene kot dediči same štiri omožcnc b.-prke brez vdove 1 Iclenc Ta je bila očitno preskrbljena že s prvo oporoko, po kateri je Valentin Kožar celotno premoženje, volil svojemu zeti Janezu Kožarju, Slcdr.j- je bil lakorekoe Valentinov nadomestni sin m trgovski naslednik, saj ]c ncnft-zadnjc nosil isti priimek, pokojnik pa ni imel rodnega sina. Istoveten je z Janezom Kožarjem, ki je tasta spremljal na zadnji pt ti nil Hrvaško in nalo po ntegovi smrti kol pooblaščence piodal kupljeno žii ino. Ko so Valentinovo določitev Ja ■ neza za edinega dediča prebrali pred gos pose in sk:m upraviteljem ostalim hčerkam in zetom, je med njim' zagotovo završalo. Razen že izplača n.)j (kit namreč nobena hči ni dobila ničesar več. ( eprav je h'o znodbiji.njc veljavnosti oporoke že vnaprei obsojeno na neuspeh, prizadeti hčerki Helena Meglič in Elizabeta Levstck očetovima testamentoma nista priznavali verodo stoinosti. Drug1 dve hčerki Jcra Ivane in jVHjfija Ana Kožar sla zategadelj najeli ljubljanskega odvetnika dr. Bernarda V/ulTa, ki seje slabi dve leti po Valentinovi smrti, 21 aprila pisno obrnil na luijaško krajevno sodišče s prošnjo, naj zasliši in zapriseže priče, ki so bil; navzoče pri nastanku prve oporoke, ter zaprosi zagrebško sodišče, naj prav tako /ap;iscžc priče pri drugi oporoki. Glede sklenjenih poslov po Valentinovi smrti sla pod prisego podala ustni pričevanji tudi njegova spremljevalca na zadnji poli, saj sla _cdii ji Helena Meglic in Elizabeta Levstck v ločeni tožb1 prav tako nasprotovali njunemu izkazu v prejemkih in izdatkih z dne '6. decembra 1793 V te; zadevi jn jc. kol najbrž ludi v drugi, zr.skjpal dr Miklavž Reif rz Ljubljane Stvarjo prišla pred sodišče že 1. februarja 1794, doživela epilog z razsodbo 13. februarja 1795 in 12. marca istega leta ludi izvršitev. V zvezi z obema sodnima sporoma jc tako pod prisego pričalo pet mož v/ Velikih Lašč in okolice. Razen dnho"Tjika. ki je prisegel v nemščini, so štirje podal1 prisego v domačem narečju, kar jc ostalo zapisano in obianteno do danes If! 2 I/. nrluvskih fnndov in zhirk AR KI VI XX 1997 Slovenske prisege V pravdi o verodostojnosti prve oporoke iz leta 1793 so bile 27 aprila 1791 poklicane pred sodišče oz i romp gospoščinskega upravitelja lg naca Pczdirca vse iri oporočne price: vel i kolas ki kaplan Anfon Mlakar ter turjaška podložnika Filip K zar m Jernej Hočevar, oba iz Velikih Lašč. Čeprav prepir, prve-glavne oporoke ni ohranjen j; iz- dopisa razvidno, da je prav tako nastala leta 1793. Njeno vsebino povzemajo in ohranjene slovenske priisegc, nastale na dveh sodnih razpravah 27. in 29. iprila 1791. S pri šegami |c krajevno sodišče Turjak tožniCiana dokazovale pristnost in vcljr.vriesl oporoke, tako da je zaslišilo vse tri oporočne priče Prv; dan se !je pozivu sodišča odzval samo Filip Kožar. Poka zali in raztolmačili so mu Valentinov testament, ga kol prisežnika opozorili na poslcdicc v pri meru krive prisege, nakar je pisar zapi.,al dve njegovi prisegi v naslednji oblik! /Prva pri1 ¿ga/ Jest Lippe Kos liar is I Mr. h z Teriashki Kmet perseshem Bra,'» ozhetu, Bogu stun, inu Bogu Svetiinu duchti eno i'ro\ o 7hista inu Schivolna Persona, de ta Testament, kolir mene je. sdei na prei bran bi v, inu u katerimi) jest od gos pa da Koplana is lasz anion Mlakarja Podpissan Sem, richtig taka i^ovon koker ranik Val le nt in Kosim r u pri žlico z. mene sa schafon jc. (vstavlimu tudi de ra, ic Vollem m Koshar s raun tega, kar je. si i pisana Ne^oa Barn Bh&u Johanesu Koscharju so sc ha Fön) tu toku gaislu\u koker mene Buch sdei. i nn na moio sadno Uro i3 omaga, a m rti. /Druga prisega/ Jest Lippe Koshar is /ms h z Te rit, s liki Kmc l perseshem Bogu ozhetu, Sinit, mu s vrti t mi dne hit ena prava ZJiista, mu Schivolna persega. de je ranic Vali en tin Kosher mene ¡nista k sebe po ki i za t, de je pri z ho incite, inu jem ca Kot sehr varia sni testament deliti, ulit de ie Gospvd Anton Mlakar pusou, inu Kaliti je sdet mene no pre-i bran biu, je ta proti list testament, ki'vga je ranic Val len t in Kos ha rje prizha nas t riech del lit ¡enn d t richtig taka govori kotker je ranit. Val lentin Koshar prizho nos sose.hafou jc tudi de rinite Vallcntir Koshar Stauen tei;a kar jc sapi/ sonn negoii Bnrn Bbi^u Joncse Kosharjc]" sa shofou je, ta toka guislatu koker mene Buch sdei, inu na Mojo Sadno Uro pomagaj amen. Dva dni zatem stff 29. Aprila 179.1 prisegli še ostali dve priči Prisega kaplana Antona Mlakarji jc edina zapisana v nemščini in je po vseh-ini -razen seveda pri navedbi imen ostalih dveh prič povsem identična s slovensko prisego Jerneja ' PrvDlru /ipi' Kr.tharjaJc ptvaf popravil v narečno iibliki»: M i i'ffjL Hočcvaria, ta pa le v malenkostih drugačna od prisege Filipu Kožaria Ni nepomembno, da se jc Jernej Hočevar pod prisego podpisal sam, in sicer kol "Jerni Katzjicitar." S podpisom je jam čil za resničnost naslednjih besed: /Tretja prisega/ Jest Jerni Uotshevar i.v I m si iz Teriasltkt Kmet pershesheiu Bogu ozJieiti. sini/ inu Svetima dur hit ena prava 7Justo. inu Schivolna persega, de jc ranic Vaiientin Koshar mene pustit k sebe poklizat, dc jc prizho mene, inu J'h'llippa Kcs-harja sot tcstaoicnl dellu, imt de je gospod Koplan Anton Miakar pi 'soui de to Testament, katirva je gospud Anton Mlakar pifsott, inu ko-tiri jc sdet mene no pre bran biu, je tr, proit list testament, kadr^o je ranic Vallenlin Koshar je ¡nizha nas tricch dellu, j enn de richtig laku govori koker jc ranic Vaiientin Koshsar ¡irizho nos Sa S c ha Ion jc, tudi de ranic Vallenlin Koshar Srauen tega, kar jc Sapi/senu ne&ou Bc.m Blagu Jane se Kose ha rje S a Schofou je, tu laku tuisMni kok-r mene. Bite h sdei, um no Mojo Sadno Uro pomagai imen. V drugi zadc"i, l.j. tožbi proti Valentinovemu zetu Janeza Kožarju in drugemu spremljevalcu Maf,ji lvaneu zaradi prejemkov in izdatkov za prodane vole, sta islega dne drug za drugim prisegla moža, ki sta Valentina Kožarja spremljala na njegovi zadnji poti v Zagreb, nalo pa kupljeno hrvaško živino jeseni ¡793 prodala na Primorskem kot pooblaSčcnca Valentinovih dedičev. Ma»iia Ivane, turjaški podložnik iz Ponikcv, vasi ob poti iz Rašiec v Dobrepoij sko dolino, je podal kratko prisego, pod kalero se je tudi sam podpi::al kot 'Man: i as Juanz. m.p." Mož je torej očitno okusil nekaj šole in mogel opravijali nujne pisarniske posle za oha Kožarja, tasta in zeta. Vendar pa vse kaže, da nemščine ni ohvladal v tolikšri meri da hi mogel v njej prisegati Njegova slovcnskn pisana prisega se glasi !< ctrta prisega/ Jest Mnthias Jttvanz Perscshein Bo^u ot sel telit, Bogu Si ti Bogu Sne temo Ditchu ena Prava, /Jiista jenu S not na Persega, de sem od Andreo Friz.a Mefsarja ti Te rs ti sa le te nemo Friz.o predane 21 Volk. jenu po doli Potcgncnech Zc renge jenu S;)csech, Katic re sem jest od le ter. 11 denarjou odnntou netsclt netseh Koker 1500 f. Tudi de sem od Antona Vashkota she nstank ti a tem, nemo no raiten^a sa ven sekat dani Valentin Kosita rjovet: h 2S Vol lou, na Katic rcch je Jannes Koshar 500 f pre jeu Q00 } jenu ne vetseh. strni tcch /Ccrcng, jer.u sprslte Kati?re sem jest na tech Dentirjou seb sanatou, pr jeit sem tede, scujii pa sen p reje ti. jenu od rtu ton 2400 J fdo dano. Jenu txl Prciitosheuia ranz.iga Kos ha rja Drnstgo m vem Koker tic be imeli Biu j/ sa v lil 11 vi xx 1997 1/. arhiv.-.kil) fondov in '/h rk 183 mahove. 25 Retm, tn tnkn Ginshnu Raker incn/ llneh sedet jcuu hJ i i wja Sarino fJrva Panui^ei Ameu. lune/. Kožar drugače kol Ivane ni obvladal veščine pisanja, zato je njegovo prisego pred dr. Bernardom Wolfoni podpiral naprošeni pooblaščence (Niinicnsfcrtigcr). K ozn rje va prisega se temeljiteje od Ivančcvc opisuje sklenjene trgovske posle in je med obravnavanimi slovenskem pri sega i ni najdaljša ter vsebinsko najbogatejša. /Peta ptjfega/ Jest Jannes Roshar Pershesatn Pa^u Otsehe-/ii. Bogu S i,: u lia^n Si i a letne. Dumi ena Prava, '/¡usta, jemi Skalna Perfse&a da sem Imt> od Mathi a ta Jnvanza is Panajn nelsh vetseh, k oker 2670 f /n rjen jenu de sa it/cc/t dcnarjech tiste 2100 f, katier u testa\ua>Ua. od 4u 7/ij 793 n ffrfp Sestavi Mat ho t Java mi so voli Kup vat bli Da >u, sapo p a dem 2da da sem ad Andreja /' vito Mefsana u hhir en ostane^ na dnu^e na Pnuhneeh 25 vallou 1000j jenu netseh ve t se h p vej en. 3 tio de sem od Antona Vashkala is per danktnn Mav.ter sa Id vollan kati-ra mo je Mathia Juvtmz. i.v 'Hmim, slin ka je h in vank Ko.ihav Sliin, sa Ven Sekat na V'it>a Dnu ne t se h Vctsch Kokcv 852/prejeu. 4 ta de snu od Antona Vas likata nei 21 Val lan Katicve je on na ven Seka i ne pa VVi^r /i rensen, 11 etsch ctsch R a ker 500j'/i vej en. I}atnu Pak d< •«•m pcvvalseh Gospndr 7>i-Antone Ruda I p ha nelsch nieiu koker 1500 J • 2 da Atanasia Janka vitseh nelseh M"u< Rokav 25'S j 3 tio Medicine Daclnavia Gaspudi P ah i it Sa^rnbi netseh itiaiti Koker 3S/1S 1/4 \r 4 l o G redarja Jnvuna sa Unkc stenje n ranz&a /Jw/*an i.v le tem stishaftineni 10 f ne I se h mein Kaker 45 f 5 to Gospuda Michati Seiz.i a n.s!akti rje it Jaf sem meh na Dm\z}\emH Spese sa Va l le, sa tre i kare, sa Malem Pvese -rhlemc jenu leni Bosem netseh ivicin Kaker 9Gj'12 .vr II n fimd sa Malem Pvesrerhlaiua. 2°f tO xv jen sa farta^vaina ene shanska netseh uiain Rokar *2f2\r 12 ni o da smu n Ta rs a sa 5 1/2 Bvatscha Shaineta, Ralev^a je Bank pav Vashkato Mafr.avi Dmishan astoi: nelsh mer,i Kaker 20/ 13 de sem na '/ereuiie. sa sebe jeun sa Ma hiata Ju^anza (d Karinit:a, pr.tier sa traiharje sa Volle, Katier sa hli u Idria, je;m it Ter.tf ¿nani jen n «i ausldake netseh mein Raker 70 f 14 ta de smu n« Zeven^e same jena sa Mat hiata Karlonz.a Keder mik; rei s ha' Dau^e Tierjat u sadnih jenu sa anshhke ne I seli meni Kaker IS f sen Ven dan jenu dc jest ad D rušila ■S krilila Premasheina ranzi^u Kosita rja netseh na vem t n toku ^mshnu Raker meni itjiv s ode i jenu na moja sadna Vrra Pomavei Amen. l\xlobno kol na Turjaku so tudi v Zagrebu priče zagotovo potrdile vcrodcslojrosl druge opooke Valenlmn Kožarji .n s leiri ovrgle še zadnji dvoiri o prislnosli pokojnikove poslednje volje. Sodnega epiloga pred turjaškim sodiščem sicer ne poznamo, a jc iz povedanega razvidno, da jc šlo pri vsej stvari le šc za formalnosti pred pravnomočnostjo in izvršitvijo obeli testamentov Janez Kožar iz Vclik:h Lašč je poslal lastnik vsega laslovcga premoženja, 'zadovoljna si," bila očitno tudi drugi zet Jurij Ivane in bči Jcra medlem ko najmlajši hčerki, kot rcCcno, nisla dobili pravega zadoščenja, kar jC v,so stvar sp'oh zapletlo. Natančno presojo jezikovne podobe zapisov pc!ih slovenskih priseg prepuščamo slavistom a si na tem mestu vendarle dovoljujemo nck.ij opažanj. Prisege so vsekakor zanimiv spornem^ upravne slovenščine n;i turjaškem gradu konce lfi stoletja, toliko boij, ker gre za ožjo domovino začetkov kn;ižnc slovenščine Valentin Kožar je nainrce živel koiruij pol ure hoda od Trubarjeve Rašice, medtem ko naj b' temeljno delo slovenske protestantske kniižcvnosli, Dalmatinov prevod Biblije, med drugim nastajal prav na Turjaku. Glede na dosežke knjižne slovenščine 16. stoletja jc tnrj.iška upravna slovenščina iz lela 1795 nesporno korak nazaj Gre za izdelek prcdrazsvclljcnskc pisane slovenščine z, vrsto čr k opisnih nedoslednosti ir obJikovnih improvi zaeij. Pet turjaških priseg i/ leta 1795 ni nujno pihala ista roka. Prve tri, ki zadevajo veljavnost oporoke so namreč /vcslcjši posnetek veliko-laškcga narečja kol ectrla in peti prisega,'7 Morda je bil oden od dveh (al več) zapisovalcev tisti "actuaiius" Jožef L;bcr, k ga srečamo ž.c pri sestavi Ko/arjevcga zapuščinskega inventarja, cc j c seveda poldrugo ieto kasneje šc služboval na Turjaku. Vse kii/e, da ni bil domačin /. ožjega področja - vikiinala Velike Lašče, kjer njegovega priimka v 18 stoletju ni zaslediti Toda, kdor- 17 Za prc .oji) niircčoiti /n.iCi Inusli c tiipln /utiviiljujcm gospodu Briinctu ZiidniKu i/ Vel ¡kili Last, /daj /upniku v ¡'(Kluliku. liS NSAIJ, ¿A Vclikr LaSCc, repcricirij li lf>94- 1K7K, repcrHirii 1' I73K-1H12. 184 1/. arhivskih londov in ztiirk AHiUVl XX 1997 g t-fc*. . .J m i /0 ¿z-i itiiti, ¿»¿c^c&fse ^ tvv c/AlirJef^/sit, y + tor/l ■ ¿ti' L K , M-iUL 14 z/^" tK fo^b^j/^ bes ff/ r J ¥ G Mmf- j t f . ¿ V- u/ tA i I •tt^-pM^i m Koncc pnscgc Janeza Kožarja, Turnik, 29. 4. 1795 koli ic že zapisal ustne pr-sege zaslišanih La-ščanov, jc skušal čimbolj slediu njihovi govorici. Zlf.stj prva Iri besedila so podnha velikolaškega narečja. samo mestoma |ih zapis ncarlikuliranih samoglasnikov (c ali a. o ali u) približuje bolj rihniško-sodraški govorici. Gospošcinski pisarje irocl očitno pred oimi edin ni.men. da bodo pr/sczcnci, ko jim bo besedilo prebral, nrisego v celoti razumeli ir. prepoznali kot svojo. ( ".prav ic hil mož .sam najverjetneje nd drugod, veliko-laškim kmetom ni vsiljeval svojega idioma in še manj iskal pravilne skladnje m izrazov id slovenske razsvetljenske književnosti. Celo knjižno sklanjanje Kožarju (v dajaln/ku) je v drugi pri segi Lipcta Kožarja popravil v narečno obfno Kožarji. Kol izrazno narečna značilnost se kaže pn vseh petih prisegah uporaha imer.ovalrcka namesto tožilnika v primeru: ena ¡mivu, v is'a jenu ¿volna persega. Nasprotno sta molitvena obrazca na začetku in konen vsake prisege (lioffu očeta. .vi/iw. s ve l emu duhu) pod vplivom nadre gionalnc cerkvene slovenščine.19 kakršna ]C bila tedaj v splošni ribi v Cerkvi, kar najhrž velja tndi za obliko Bu^ v peti prisegi namesto Buli v ostalih Štirih hcrcdiiih, Zadnji dve prisegi kažeta sicer vc£ odmikov (kI lokalnega narečja, vendar imata edini tipično narečno ob'iko na moia z.udiia ura, z.api*ano v nrvih treh prisegah kot. nt. mojo zadrto ttro. Jezik četrte in pcic prisege siccr oddal ujc od dolenj-ščinc izpuščeni refleks jata (.sekajne namesto ' JVim. I'clcr Ribrikar. Hlcjskc podloži iŠkc prisege. I.jubljana 1W).Mr. 47-93. ARHIVI XX 1997 Iz arhivski!) fondov in zhirk sejhtjue, sekt it namesto ^ejkat). Izrazil odmik od narečia predstavljajo v obeh prisegal) nekateri dajahuki 11 mestriki, denimo fajiuaštro namesto narečno fajaht stri, bržčas oblikovani po latin ščini. Zlasti očitno so na ta način zapisana oseb na in poklicna mena primorskih meščanov: Iji rcnia Antano Itudnifa, per Voska Iti nema Piico, medicine. dahtarjo, vendar tudi domačih ljudi, kot dem.no Gregorja Juvanca. Vprašanje jc, ali je zapisovalec s tem vnašal v prisegi clcmenlc I asi nega govora ali sodobne knjižne slovenščine. Vsekakor pa ni pri vseh petih prisegah mu v enem primeru preteklika upoštevana reforma razsvetljenski h piscev, ampak gre izključno na sodobni, izgovorjavo (¡usod, prejeti, a rim i lati. u Krad. usc). Videti jc, daje črkopisnih nedoslednosti ven darle nekaj manj kot v starejšem, v lanskih Ar-h i vi h predstavljenem sklopu priseg (POS-l?1)!). Povsem neenotna jc siccr še vedno pisava velike začetnico (npr. Persc^a-pei-sego in celo Jenu jevnea), a gre sicer za doslednejšo uporabo bobo-ričice z manj vrinkov nemškega črkopisa. Znak -sh se izgovarja kot š (fainiashtro, !ji s h kani. is ImsHz) in kot ž (Kosbav, Slumičta, reishal). Nemško črko seli /a glas š jc zaslediti le v adap-tiiancm glagolu zašafati (sasehajan). a tudi v dveh besedah za ž. (Še!ti vol na, Koscharjc). Poudarjeno nczvennei glas s jc zapisan kot -yr, (¡ur. ■fsou, sapi fsanu, MeAarja), le v prvi priicgi kol ss (Pod/i>'ssait) in največkrat z. običajnim -s (jest. prisesa, sehe). Od šumnikov jc najdoslcdrcj.-ii /apir. glasu č = zh (az.hehi, zbislo. Daiizlir.muti). vendar pri besedah "nič" (neč) in "več" izključno kot -tseh ali -tsh (netseh, netsh, vetseh), pri Bogu očetu" izmenično zh in tseh (azhetu 3x, aisc hcl 11 2x), siccr p;i z nunsko črko še ti kratj (,pervcl.seh, Jankovitsch, Bratseba). Od sičnikov je najenotneje zapisovan glas e = (poklizol. Jarmi?., Zeren^c). Morebiti predstavlja tukaj edino izjemo zapis rodilnika "iz Lašč" (praviloma- is {jtshz, v prvi prisegi I rdi is tusz); ni namreč imiogoec zanesljivo ugotovili ali se je "iz Lašč" rcsnitiio izgovarjalo ['iz L^tšc" ali gre le za zapisovalčeve težave pri zapisu šumni.ske skupine šč, ki nastopa samo v tej besedi. Odmik od bohoričice je ob'ikovan po nemškem pravopisu pri zapisu glasil h, in sicer z eno samo izjemo. Sredi in na koncu besede je namreč h zapisan kot eb (Doehtarja, t ceh), enkral sn.n-krat kol h (Sueteh), siccr pa kol tak na začclkii besede (Hatshr.var) in pri osebnh imenih (Jahanesu, Mathas. Mathiata). Ncinšk» oblike osebnega imena so razpoznavne tudi v črki pb (Stepliano, Rudoipbo, Phillipa), medtem ko glasu f sicer ustreza enak znak (feitepvaine sar.cha-fau). rabljen pri zapisu izrazov ne.dovensKcga izvora. Edina beseda v nemški kurzivi MVn.7ia; se jc pisarju zapisala v prisegi Janeza Kožarja in to navzlic jasnemu slovenskemu drjal liku. Končni o jc povrhu tega absorbiral voznik v (Wirlha KaJaiimiizi - pitji v Kos ta j nove i). Tudi adaptirani glagol rajžau iz isic prisege jc bil pisarju, navajenemu nemškega pisanja, prez.entcn v obliki i ciscu, kar je dalo ei tudi v slovenskem besedilu: Keder sina r"i.-.hal, Isto velja za gonjače tnjbarje (trejbarseh, tr^jbare), v istem spisu siccr imenovane tudi traibare. Zdi se, da sta c i in a i v vseh ostalih primerih fonetična zapisa (sedet, na prc't, ničiii, railen^a), ki nastopata tudi v variantah ¡Kima^ei-pama^at, Sled nja pomagaj - jc n.Tvzoča izključno v molit vcncir obrazcu in kaže moreb^i vpliv zborne lilurgične izgovorjave. Improvizirani obliki po latinski normi sta še zapisa črk -q in -c za glas k. V čelni posegi se dvakrat omenja Matija Ivane iz Ponikcv (Poniku = Ponitju), medtem ko srečamo -c v pomenu glasu k v besedi "skupi1 (seupij in osemkrat "ranik" (ranit)! vsekakor v izgovorjavi enako za pisu "ranik" iz prve prisege, kjer se na drugem mestu pojavlja tudi "ranic". Turjaški pisar (pisarja) si m delal preglavic z. zapisovanjem različnih oblik glasov u in v, (fin pak je pisal po posluhu (use, nehati, u idre daushiii). Nedosleden jc pri uporabi izraza svet, sveti (svctiinu. Snetemu), medtem ko zapisi besed zraven in ^višini omogočajo domnevo, da. je šlo res za izgovorjavo zvočniškega -u (.imuii-Krera«™ as/mu). Vendar srečamo Črko -u enkrat samkrat pri besedi živo t na (saotna) tudi za očitno jasno izgovorjeni in enako zapisani v (Srfii votli d). Dosledna je pisava dvojnega 1 (-11) v večkrat rabljenih besedah vali (Vallc, Val loti- Vallech) in de/al (dellu) ter pri enkrat uporabljenem dol (dali). Drugače kot za običajna nemška zapisa i men Val len t i n ir /'/iiV/i/i/' moremo -// pri treh slovcnsk h izrazih razlagal kot trdi -/. Trdi, podvojeni -r, jc Čutili v izgovorjavi besede ura, zato najdemo v trclji prisegi: Sadna L'mi. Zapisa mejn in nienj za moderne knjižno obliko manj kažeta podobno kot zaimek kaker na različen zanis slišanih besed, ki v vclikolaški okolici dejansko rahlo variirajo. Leksikaln;i podoba besedil enako naborne odraža improvizacijo. Uporabljeni izvorno neslo-vensk izrazi so živeli v vsakdanji govorici ter bili v njej Iflkn močno ndapliran 1? jih razen enega (f.'mi.'/iic/=pogreb) bržčas ne bi mogli nadomestiti s sopomenkami. Prevzeto latinsko besedic (Canriiict, Testament, Mcdtune Doc h t ar. Vikarju us) je po pričakovanju veh ko redkejše od nemškega, kicr so prevzeti izrazi deloma že dobili drugačen pomen. Iz najširše rabe jc vzet prislov ¿¡višine (=gotrvy, resnično), samostalniki birt (datle: SVirtha=krčmarju), trajbar (=gonjae), Jajinnšter (-župnik), rajl»ii£o (=račun, obračun), sarta (-vrsta) icr glagoli mjiati (- potoval i), odi ajtati (=od šteli), za rajtoti (-zaračunati, odšteti) in z.ašafan (=nameniti, položiti). Splošno razširjen jc bil kalk zapaparien-i (iz nem. inbc^riffen = v.šlet, vsebovan, vklju cen), verjetno pa manj rdi sploh neznana slo- 186 Iz arhivskih fondoi i^ äbin A141! IVI XX 1997 vensko-ncmška sestavljenka llam Blagu {-alodialno, lastne blago). ■ Kmečki Ijtidc, ki so sc podajali na pot, so se srečevali tudi z. naklad-ninskimi postajami nakladnino (xa aiishlake, xu anshloke, nit Daitzhciutio aushlok< = nem. Aufschlag) in njeni it i pobiralci (auslokar). Prc.d-vi.em v trgovsko-poslovm svet so sodili nemški termini Zchrim^ (Zerenge-v.ht^), S/>e,silii (xj)cx lic, spese. = izdatki). Unkostrn (Unkostenge = stroški), medtem ko edini povsem nepredelani nemški izraz rkhtig (=točcn. natančen) slej koprej kaže na prevzem rz zadrege. Današnja narečna gcorica prav tako nc pozna besede *Tertcg"ajne" (sit fertegvainc ene. sh ciiske), npo rabljene v zvezi s nrcskrhljenjem ovdovele matere, kjer jc očitno mišljeno negovanje do smrti, izraz. sam pa najbrž izpeljan iz nemške besede "fertig". Zanimiv, a razen morda pr rcdknr starčkih ljudeh že pozabljen, jc izraz "brata", v konkretnem primeru merska enota za tkanino (Bratscha Shmnetaj. Dialcktahii izraz brae za laket jc bil v preteklosti registriran prav na področju Velikih Lašč, kakor tudi na Vzhodnem ntajcrskcm m Koroškem. Gre za izposojenko iz italijanščine (braccii>)t ki v množini (brat:da) pomeni dolžinsko mero, seženj.21 Poslavlja se vprašanje, ali je bil pojem na dolenjskem podeželju splošno razširjen vsaj med trgujoč i ud ljud m' ali nemara neposredno vzet iz. italijanščine, saj ga prisega omenja v z.vcz! s kupoprodajo v Trslu. Dokumentiran pojav besede prav v Veli kib Laščah vsekakor kaže na živahne trgovske stike lega področja z. italijanskim jezikovnim presiorom Sama skladnia predstavljenih priseg jo žje na prvi pogled izrazilo nemška, z. dolg mu. sc-slavljr:nimi povedmi in številnimi vrinjenimi stavki Zapisovalce jc imel pred očmi nemški vzorce, ki ga ic samo okorno poslovenil. Poleg ob čaj neg» glagola na koncu srečamo tako tudi nepotrebno podvajanje pomožnega glagola bili. kakor v primeru: k oker je ranih Valentin Kožar priča nas zušafou je Zlasti pogosti so dobesedno prevedene nemške sinlagmc, npr.. iui;>rcj bani bil (= vorgelesen vorden), po dol ¡>o!3^nench cercnge jenu špeseh (=naeh Abzug der Zehrung imd Sp.\sen), z.ni" teh cereug (=ausser den Zcbrungcn) m sloven ;kcmu ušesu nekoliko bližja' z/; mi sekal - na ven sekajne in ta pttm tist testament V primerjavi z. lani objavljenimi tremi sta rejšimi prisegami (1708 1751) pri besedilih iz leta 1795 ni zaznati bistvenih razlik nc v črkopisu nc v pravopiu;. Vendar pri tem nc gre zanemariti dejstva, tla so prisege v prvem pn mern nastaic pred sodnimi instancami na deželni ravni v Ljubljani, medtem ko so zapisi s konea 18 stoletja izdelek podeželskega krajevnega so-disča. ki v večji meri sledi in dopušča značilnosti lokalnega, celo individualnega idioma. l/ra/. j: ra/l