Acrocephalus 22 (109): 213 – 218, 2002
213
Gnezditvena biologija {marnice Phoenicurus ochruros v osrednji
Sloveniji
Breeding biology of the Black Redstart Phoenicurus ochruros in central Slovenia
Ivo A. Bo`i~
Na Jami 8, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
In the 1975-2001 period, the author found 102 nests of Black Redstart
Phoenicurus ochruros in various parts of Central Slovenia. On average, the nests
were built 4.3 m from the ground. The average outer diameter of the nests
measured 14.5 cm, diameter of the cups 5.5 cm, depth of the cups 4.7 cm,
height of the nests 7.8 cm. Pairs were formed already in March; the first nests
were found at the end of the same month, and then until the end of July. The
nests were built by females within two to six days. The first egg was usually laid
some 5 days after the nest was completely built. In three cases, the first egg was
already in the nest, although the latter had not been fully completed and lined
inside. In Slovenia, the Black Redstart has two nests per season, exceptionally
even the substitute third nest. From 42 to 47 days elapsed between the laying
of the first egg of the first clutch and the first egg of the second clutch. The
nests most often contained 5 eggs, rarely 4, exceptionally 6, in three cases even
7. On average, the first clutch consisted of 4.9 eggs, the second clutch of 4.7
eggs (Hi-square = 8.7, p > 0,01). The average length of the 355 eggs was 19.7
mm, the average width 14.6 mm. The average weight of the 255 eggs reached
2.1 g. The barely hatched young were bare and blind and weighed about 1.9
g. They were able to see in 4 to 5 days, and in 12 days they were fully fledged,
weighing about 16 g. They left their nests in two weeks or a day or so later, but
if in danger they left as early as on the 12th day. The peak of nest leaving by the
young of the first clutch was May 15th, and June 25th by the young of the
second clutch. From the 30 nests, 4.1 young were fledged on average.
Key words: Black Redstart, Phoenicurus ochruros, breeding biology, central Slovenia
Klju~ne besede: {marnica, Phoenicurus ochruros, gnezditvena biologija, osrednja Slove-
nija
1. Uvod 
[marnica Phoenicurus ochruros je splo{no raz{irjena v
srednji in ju`ni Evropi, ni je pa v severnih predelih
Evrope (Gooders 1990). V Alpah se pojavlja do vi{ine
2700 m (Arnhem 1980), vendar nikjer ni {tevilna.
@ivi tako v gorah kot v naseljih in mestih, celo v
gostih industrijskih predelih (Flegg & Hosking 1998,
Seelig et al.1996, Sackl & Samwald 1997, Gibbons
et al. 1993, Bruun et al. 1971, Vous 1962). Tudi v
Sloveniji je splo{no raz{irjena in jo uvr{~amo med
pogosto raz{irjene vrste (Geister 1995). V gnezdit-
venem ~asu je malo{tevilna v JZ delu Slovenije
(Gjerke{ 1995 & 1996), kjer pa v manj{em {tevilu
prezimuje (Sovinc 1994). Gnezdi v mestih in vaseh in
tudi v skalnih pe~inah (Jan`ekovi~ & Kry{tufek
1999). Prvotni `ivljenjski prostor {marnice v Sloveniji
so vi{e le`e~i skalni predeli. Med obema svetovnima
vojnama je bilo njenih opa`anj v dolini razmeroma
malo (Geister 1995) in {ele kasneje se je za~ela
pomikati v ni`ine in prilagajati novemu okolju.
Skalne predele so ji nadomestili ve~ji objekti v naseljih
(Sovinc 1994). Zanimivo je, da Kre~i~ & [u{ter{i~
(1963) {e v 60ih letih navajata, da {marnica pri nas
gnezdi na najvi{jih planinah. [marnica je bila `e od
nekdaj razmeroma dobro znana, o ~emer pri~ajo
I. A. Bo`i~: Gnezditvena biologija {marnice Phoenicurus ochruros v osrednji Sloveniji
214
mnoga njena imena, kot so ilov{~ica, lipek, ~rnelka,
{virglja, lipka (Gregori 1979). Kljub temu da se je
pribli`ala ljudem, pa je pri nas o njej zelo malo
napisanega. S pri~ujo~im ~lankom bom sku{al
zapolniti to vrzel, saj o gnezditveni biologiji {marnice
v Sloveniji ni pisal {e nih~e.
2. Obmo~je raziskave in metoda dela
Zbrani podatki se nana{ajo na obdobje od leta 1975
do vklju~no 2001. Gnezda sem iskal v Ljubljanski
kotlini in Zasavju vse tja do Sevnice. 
Pri iskanju gnezd {marnice sem si pomagal z
opazovanjem odraslih ptic in s preiskovanjem
gnezditveno primernih zgradb (hi{e, podi, kozolci
ipd.). [marni~inemu gnezdenju sem za~el slediti ob
koncu marca, kon~al pa julija ali v za~etku avgusta.
Vi{ino do 2 m od tal le`e~ih gnezd sem zaokro`eval na
10 cm, vi{e pa na 50 cm. Gnezda sem meril na
centimeter natan~no. Velikost jajc sem ugotavljal s
kljunatim merilom z natan~nostjo 0,1 mm, te`o jajc
in mladi~ev pa z digitalno tehtnico Modus 333 na 0,1
g natan~no. Obi~ajno sem vsako gnezdo obiskal
ve~krat, v povpre~ju petkrat. Trudil sem se, da je bil
vsak obisk ~im kraj{i in ~im manj mote~. Te`o sem
meril samo pri tistih jajcih, ki sem si jih ogledal v
prvih 3 dneh od za~etka inkubacije. Za za~etek
gnezditve jemljem dan, ko je bilo v gnezdu prvo jajce.
Histogram za~etka gnezditve sem predstavil iz
podatkov o datumu obro~kanja mladi~ev (obi~ajno v
starosti 8 dni), ki sem mu od{tel 21 dni: 8 dni za
starost mladi~ev in 13 za ~as valjenja jajc. Fenogram je
predstavljen grobo, v dekadah, zato menim, da
odklon zaradi izra~una ni velik. Predstavljeni podatki
o za~etku gnezdenja so iz obdobja 1927-1999 in se
nana{ajo na celo Slovenijo. Pri tem sem vklju~il
podatke sodelavcev. 
3. Rezultati in razprava
3.1. Gnezdo
[marnica je prvotno gnezdila v skalnih {pranjah in
razpokah, tudi zelo visoko v gorah, danes pa pogosto
na stavbah, kot so nova poslopja, kozolci, podi,
skednji, ka{~e, tudi skladovnice hlodov in desk
(Gro{elj 1997). Od 102 gnezd, najdenih med
raziskavo, jih je bilo 89 (87 %) na tramu ali na poli~ki
zgradbe, pet (5) v umetni valilnici, tri (3) na poli~ki
pod lesenim balkonom, po eno (1) pa v skalni {pranji,
v oknu in tri (3) v gnezdu kme~ke lastovke Hirundo
rustica. Ob tem je v enem primeru v istem gnezdu
hotela ponovno gnezditi kme~ka lastovka, a jo je
{marnica izrinila. 
Pri izbiri gnezdi{~a {marnica ve~krat preseneti, ko
zasede manj obi~ajno mesto, kot recimo zra~nik
(Vre{ 1994), okensko roleto (Bo`i~ 1997), poli~ko
pod lesenim balkonom (Bo`i~ 1998, 1999 & 2000) pa
tudi pre~ko v slemenu hi{e in umetno valilnico
Tabela 1: Vi{ina gnezda od tal in nekateri parametri velikosti
gnezda {marnice Phoenicurus ochruros
Table 1: Height of nest from the ground and some nest size
parameters of Black Redstart Phoenicurus ochruros
povp./ min. max. SD N
avg.
vi{ina od tal / height from 4,3 1,3 8,0 1,8 62 
the ground (m)
zunanji premer gnezda/ 14,5 11 20 2,1 30
outer diameter of nest (cm)
premer globelice/ 5,5 4,5 7,0 0,7 41 
diameter of cup (cm)
globina globelice/ 4,8 4,0 6,0 0,5 39
depth of cup (cm)
vi{ina gnezda/ 7,8 6,5 9,5 0,9 39
height of nest (cm)
Slika 1: Histogram za~etka gnezdenja {marnice
Phoenicurus ochruros (N = 247, podatki iz vse Slovenije za
obdobje 1927-1999) po dekadah
Figure 1: Bar chart for the commencement of Black
Redstart’s Phoenicurus ochruros breeding (N = 247, data
from the entire country for the 1927-1999 period) per
decades
Acrocephalus 22 (109): 213 – 218, 2002
215
(Geister 1977). Poznan je tudi primer, ko je spletla
gnezdo na vili~arju ali v neposredni bli`ini delujo~e
`age (Gro{elj 1997). Opazil sem, da {marnica leta in
leta gnezdi na istem mestu, tudi ~e staro gnezdo
odstranimo (Bo`i~ 1983). Redko ga naredi v
neposredni bli`ini. Povpre~na vi{ina gnezd od tal v
raziskavi je bila 4,3 m (tabela 1). 
Gnezdo {marnice je razmeroma veliko in je
sestavljeno iz treh delov: grobe osnove (debele suhe
bilke, listi), finej{e notranjosti (tanke suhe bilke, mah)
in mehkega nastilja globelice (perje, `ivalska dlaka).
Zunanji premer gnezda je bil v povpre~ju 14,5 cm,
premer globelice 5,5 cm, globina globelice 4,8 cm in
vi{ina gnezda 7,8 cm (tabela 1). Graditev gnezda sem
opazoval od sredine aprila naprej, trajala pa je obi~ajno
5 dni, v~asih le 3, najve~krat pa 6 dni. Gnezdo je
vedno gradila samo samica, medtem ko se je samec
spreletaval, pel in branil teritorij. V dograjeno gnezdo
je samica prvo jajce legla kakih 5 dni pozneje, v treh
primerih pa je bilo prvo jajce `e v gnezdu, ~eprav to {e
ni bilo v celoti urejeno in postlano.
V 25-letni raziskavi nisem opazil, da bi se {tevilo
gnezde~ih {marnic bistveno spremenilo, pa~ pa je bilo
bolj ali manj enako. 
Najzgodnej{i prera~unani datum za~etka gnezdenja
je bil 6. april, najkasnej{i pa 29. julij. Fenogram ima dva
vrhova (slika 1). Prvi, med 1. in 10.5., se ~asovno ujema
z za~etkom gnezdenja v prvih gnezdih, drugi, med 10.
in 20.6., pa z za~etkom gnezdenja v drugih gnezdih. 
3.2. Jajca
V eni gnezdilni sezoni ima {marnica dve legli
(Ferguson-Lees & Willis 1987, Sauer 1982, Hanzak
1972, Makatsch 1969, Konig 1966, Arnhem 1980,
Niethammer 1937), le v~asih tri (Ba~ar 1939, Bauer
& Glutz von Blotzheim 1980, Harrison 1975,
Gooders 1990 & 1998, Cramp 1988). Po na{i raziskavi
ima {marnica pri nas dve legli, praviloma v istem
gnezdu, ~e kak{no gnezdo propade, pa naredi {e tretje
- nadomestno. Tretje oziroma nadomestno leglo sem
opazil predvsem v primerih, ko je bilo prvo uni~eno
med le`enjem jajc oziroma na za~etku valjenja. Prvo
jajce drugega legla lahko samica le`e v gnezdo `e dva
(2) dni po tem, ko so mladi~i prvega legla gnezdo
zapustili, kar navajata tudi Bauer & Glutz von
Blotzheim (1988). Najdalj{i presledek med prvim in
drugim leglom je bil 14 dni, medtem ko mine med
le`enjem prvega jajca prvega legla in prvega jajca
drugega legla 42 do 47 dni. V leglu je 4 do 6 jajc,
najve~krat 5 (Makatsch 1968) oziroma najve~krat 5,
najmanj 3 in najve~ 7 jajc (Makatsch 1969, Felix
1973, Arnhem 1980, Hartert 1910, Niethammer
1937, Hanzak 1972, Konig 1966, Ferguson-Lees &
Willis 1987, Gooders 1990 & 1998, Harrison 1975,
Sauer 1982, Bauer & Glutz von Blotzheim 1988).
Witt (2001) navaja 6 ali 7 jajc, kolikor jih omenja tudi
Cerny (1973), medtem ko Cramp (1988) omenja, da je
v izjemnih primerih v gnezdu tudi 2 ali 8 jajc.
Hayman & Hume (2001) pa v nasprotju z drugimi
avtorji navajata za polno leglo le 6 jajc, medtem ko
Nicolai (1988) navaja 5 ali 6 jajc. V preu~evanih
gnezdih sem najve~krat na{el 5 jajc (85% gnezd),
redkeje 4 (15%) (tabela 3). Glede na podatke drugih
obro~kovalcev v Sloveniji (letna poro~ila obro~kovalcev,
PMS neobjavljeno) pa imajo {marnice pri nas tu in tam
lahko tudi 3, 6 ali celo 7 jajc. 
Tabela 2: Velikost in te`a jajc {marnice Phoenicurus
ochruros v prvih 3 dneh valjenja
Table 2: Size and weight of Black Redstart’s eggs in the
first 3 days of incubation
povp./ min. maks. SD N
avg.
dol`ina / length (mm) 19,7 18,2 20,7 0,62 355
{irina / width (mm) 14,6 14,0 15,6 0,36 355
te`a / weight (g) 2,1 1,7 2,5 0,17 255
Slika 2: Nara{~anje telesne te`e mladi~ev {marnice
Phoenicurus ochruros od izvalitve do speljave iz gnezda
(krivulja = povpre~ne vrednosti; debela navpi~na ~rta = SD;
tanka navpi~na ~rta = min-max; N = 50)
Figure 2: Increase in body weight of Black Redstart’s young
from the time when hatched to the time when fledged (curve
= avg. values; bold vertical line = SD; thin vertical line = min-
max, N = 50)
I. A. Bo`i~: Gnezditvena biologija {marnice Phoenicurus ochruros v osrednji Sloveniji
216
V prvih gnezdih so imele {marnice v povpre~ju 4,9
jajca, v drugih 4,7. Razlika je bila statisti~no zna~ilna
(Hi-kvadrat = 8,7, p > 0,01, df =1). Jajca so merila v
povpre~ju 19,7 x 14,6 mm in so tehtala 2,1 g (tabela
2). Velikost posameznega jajca ni bila odvisna od
vrstnega reda le`enja. Velikost jajc {marnice po Evropi
proti jugu upada, povpre~ne vrednosti podatkov iz
Slovenije pa se najbolj pokrivajo s podatki iz [vice
(tabela 3). V teku valjenja je te`a jajc upadala in je bila
pred izvalitvijo mladi~ev za okoli 0,2 g (10%) manj{a
kot ob za~etku valjenja. Jajca vali samo samica. Valiti
za~ne, ko je v gnezdu predzadnje jajce, redkeje z
zadnjim ali predpredzadnjim. Valjenje traja 12 do 17
dni, obi~ajno 13 dni (Arnhem 1980, Niethammer
Tabela 3: Primerjava velikosti jajc {marnice Phoenicurus ochruros med razli~nimi evropskimi dr`avami (v mm)
Table 3: Comparison of egg sizes of Black Redstart Phoenicurus ochruros between various European countries (in mm)
Avtor / Author Dol`ina x {irina jajc / Length x width of eggs 
Niethammer 1937 povpre~no / avg. 18,90 x 14,50 (44 jajc / eggs, D)
Hanzak 1972 povpre~no / avg. 19,30 x 14,20 (^SSR)
maksimum / max. 21,80 x 15,00 20,60 x 16,40
minimum / min. 17,00 x 14,50 17,20 x 13,30
Hartert 1910 povpre~no / avg. 19,44 x 14,37 (82 jajc / eggs) 
maksimum / max. 21,40 x 16,10
minimum / min. 17,00 x 14,50 17,20 x 13,30
Cramp 1998 povpre~no / avg. 19,40 x 14,40 (200 jajc / eggs) (17,00-21,50 x 13,30-15,90)
Bauer 1988 povpre~no / avg. 19,86 x 14,62 (404 jajc / eggs, CH)
maksimum / max. 22,58 x 15,10 21,26 x 15,90
minimum / max. 17,40 x 12,96
to delo / this work povpre~no / avg. 19,74 x 14,66 (355 jajc / eggs, SI)
maksimum / max. 20,70 x 14,70 19,40 x 15,60
minimum / min. 18,60 x 14,70 20,00 x 14,00
Slika 3: Samica {marnice Phoenicurus ochruros hrani speljanega mladi~a (foto: I. A. Bo`i~)
Figure 3: Female Black Redstart Phoenicurus ochruros feeding its fledged young (photo: I. A. Bo`i~)
Acrocephalus 22 (109): 213 – 218, 2002
217
1937, Harrison 1975, Gooders 1990 & 1998, Sauer
1982, Hanzak 1972, Felix 1973, Konig 1966, Bauer
& Glutz von Blotzheim1988, Cramp 1988, Cerny
1973, Makatsch 1968), medtem ko Bezzel &
Gidstam (1978) navajata 14 dni. Sam sem podrobne
podatke o dol`ini valjenja zbral za {tiri gnezda, kjer je
valjenje trajalo celih 13 dni. 
3.3. Mladi~i
Mladi~i se navadno izvalijo vsi v enem ali dveh dneh.
Komaj izvaljeni mladi~ je gol, slep, pokriva ga redek,
temen puh in tehta okrog 1,9 g. Prve tri, {tiri dni jih
samica stalno greje. ^etrti ali peti dan spregledajo.
Deseti dan so mladi~i telesno `e dobro razviti, razvija
se v glavnem samo {e perje (slika 2). Mladi~i pre`ivijo
v gnezdu 13 do 17 dni (Bezzel 1988) oziroma 12 - 19
dni (Niethammer 1939, Felix 1973, Harrison 1975,
Gooders 1990 & 1998, Cramp 1988, Sauer 1982,
Konig 1966, Bauer & Glutz von Blotzheim 1988,
Hayman & Hume 2001). Pri raziskavi sem ugotovil,
da mladi~i zapustijo gnezdo 15. ali 16. dan, ob
nevarnosti pa tudi `e 12. Okoli teden dni po speljavi
se mladi~i osamosvojijo, vendar se lahko {e nekaj ~asa
zadr`ujejo v okolici gnezda. Nasprotno pa Arnhem
(1980) ugotavlja, da lahko mladi~i drugega legla
ostanejo v dru`inski zvezi vse do oktobra.
V ~asu obro~kanja v starosti okoli 8 dni je bilo v 30
gnezdih 1 do 5 mladi~ev (tabela 4). Razlika med
{tevilom mladi~ev v gnezdu, ugotovljenem v moji
raziskavi, in {tevilom mladi~ev v gnezdu v obdobju
1927 – 1999 (podatki PMS, neobjavljeno) statisti~no
ni bila zna~ilna.
Zahvala: Iskreno se zahvaljujem dr. Davorinu Tometu
za pomo~ pri dokon~nem oblikovanju ~lanka in
ra~unalni{ko obdelavo zbranih podatkov.
4. Povzetek
V obdobju 1975 - 2001 sem v razli~nih obmo~jih
osrednje Slovenije na{el 102 gnezdi {marnice
Phoenicurus ochruros. Gnezda so bila zgrajena v
povpre~ju 4,3 m od tal. Povpre~ni zunanji premer
gnezda je bil 14,5 cm, premer globeli 5,5 cm, vi{ina
globeli 4,7 cm in vi{ina gnezda 7,8 cm. Par se je
oblikoval `e marca, prva gnezda sem na{el ob koncu
marca in nato vse do konca julija. Gnezdo je zgradila
samica v dveh do {estih dneh. Prvo jajce je obi~ajno
legla kakih 5 dni zatem, ko je bilo gnezdo v celoti
zgrajeno. V treh primerih je bilo v gnezdu `e prvo
jajce, ~eprav gnezdo v notranjosti {e ni bilo v celoti
urejeno in postlano. V Sloveniji ima {marnica dve
gnezdi v sezoni, le izjemoma tudi nadomestno - tretje
gnezdo. Med le`enjem prvega jajca prvega legla in
prvega jajca drugega legla mine 42 do 47 dni. V
gnezdu je bilo najve~krat 5 jajc, redko le 4, izjemoma
6, v treh primerih pa celo 7. Povpre~no je bilo v
prvem leglu 4,9 jajca in v drugem leglu 4,7 jajca (Hi-
kvadrat = 8,7, p > 0,01). Povpre~na dol`ina 355 jajc je
bila 19,7 mm, {irina 14,6 mm. Povpre~na te`a 255
jajc je bila 2,1 g. Komaj izvaljeni mladi~ je bil gol in
slep in tehtal je okrog 1,9 g. V {tirih do petih dneh je
spregledal, po dvanajstih dneh je bil popolnoma
operjen in je tehtal kakih 16 g. Mladi~i so zapustili
gnezdo po dveh tednih ali {e kak dan pozneje, v
nevarnosti `e dvanajsti dan. Vi{ek speljavanja
mladi~ev iz prvih gnezd je bil 15.5., vi{ek speljevanja
iz drugih pa 25.6. Iz 30 gnezd so star{i speljali v
povpre~ju 4,1 mladi~a.
5. Literatura
Arnhem, R. (1980): Der grosse Kosmos-Naturfuhrer: Die
Vogel Europas. Kosmos Gesellschaft der Naturfreunde,
Franckh’sche Verlagshandlung, Stuttgart.
Ba~ar, R. 1939: Brehm - @ivljenje `ivali - pti~i, tretja knjiga.
Umetni{ka propaganda, Ljubljana. 
Bauer, K. & U. Glutz von Blotzheim (1988): Handbuch
der Vogel Mitteleuropas, Band 11/I, Pesseriformes
(2.Teil). Aula-Verlag, Wiesbaden.
Bevk, S. (1957): Vreten~arji Slovenije. Zalo`ba Kme~ka
knjiga, Ljubljana.
Bezzel, E. & B. Gidstam (1978): Vogel. BLV Verlags-
gesellschaft, München.
Bezzel, E. (1988): Vogel. BLV Verlagsgesellschaft, München.
Bo`i~, I. (1983): Pti~i Slovenije. LZS, Ljubljana. 
Bruun, B., A. Singer & C. Konig (1971): Europas
Vogelwelt in farben. Kosmos, Stuttgart.
Tabela 4: Velikost legla in zalege (v starosti 8 dni) v gnezdih
{marnice Phoenicurus ochruros (podatki za Slovenijo so iz
obdobja 1927-1999)
Table 4: Size of clutch and nest with young (8 days old) in
Black Redstart’s nests (data for Slovenia from 1927-1999
period) 
Leglo/ Zalega / Nest Zalega Slovenija/
Clutch with young Nest with young 
for Slovenia
N 78 30 247
povp. / avg. 4,8 4,1 4,02
min. 4 1 1
max. 5 5 7 
SD 0,36 1,11 1,25
I. A. Bo`i~: Gnezditvena biologija {marnice Phoenicurus ochruros v osrednji Sloveniji
218
Cerny, W. (1973): Welcher Vogel is das? Kosmos Natur
Fuhrer, Stuttgart.
Cramp, S. (1988): Handbook of Europe the Middle East
and North Africa. The Birds of the Western Palearctic,
Volume V. Oxford, New York. 
Felix, J. (1973): Vogel in Garten und Feld. Bertelsmann
Ratgeberverlag, Munchen. 
Flegg, J. & D. Hosking (1998): Vogel Europas. Konemann
Verlagsgesellschaft, Koln.
Ferguson-Lees, J. & I. Willis (1987): Vogel Mitteleuropas.
BLV Verlagsgesellschaft, Munchen.
Freyer, H. (1842): Fauna in der Krain bekannten
Saugetiere: Vogel, Reptilien und Fische. Eger’schen
Gubnernial Buchdruckerei, Laibach.
Geister, I. (1977): Ptice okoli na{ega doma. Kme~ki glas,
Ljubljana.
Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS,
Ljubljana.
Gibbons, D.W., J.B. Reid & R.A. Chapman (1993): The
New Atlas of Breeding Bird in Britain and Ireland 1988
– 1991. T & AD Poyser, London.
Gjerke{, M. (1995): Prispevek k poznavanju redkih in manj
znanih ptic istrske Slovenije. Falco 9: 5-12
Gjerke{, M. (1996): [marnica Phoenicurus ochruros. Falco
10, Koper.
Gooders, J. (1990): Field guide to the Birds of Britain &
Europe. Kingfisher Books, London.
Gregori, J. & I. Kre~i~ (1979): Na{i pti~i. DZS, Ljubljana.
Hanzak, J. (1972): Vogeleier - Vogelnester. Kosmos,
Stuttgart.
Harrison, C. (1975): Jungvogel, Eier und Nester. Verlag
Paul Parey, Hamburg & Berlin.
Hartert, E. (1910): Die Vogel der palaarktischen Fauna.
Band I. Verlag R. Friedlander & Sohn. Autorisierter
Nachdruck 1969, Verlag J. Cramer.
Hayman, P. & R. Hume (2001): The complete guide to the
Birdlife of Britain & Europe. London. 
Konig, C. (1966): Europaische Vogel, Band 1. Chr. Belser
Verlag, Stuttgart.
Kre~i~, I. & F. [u{ter{i~ (1963): Ptice Slovenije. DZS,
Ljubljana.
Kry{tufek, B. & F. Jan`ekovi~ (1999): Klju~ za dolo~anje
vreten~arjev Slovenije. DZS, Ljubljana.
Makatsch, W. (1968): Die Vogel in Haus, Hof und Garten.
5. Auflage. Verlag Neumann-Neudamm, Melsungen,
Basel, Wien.
Makatsch, W. (1969): Wir bestimmen die Vogel Europas.
2. Auflage. Verlag Neumann-Neudamm, Melsungen,
Basel, Wien. 
Niethammer, G. (1937): Handbuch der deutschen
Vogelkunde. Band I. Leipzig.
Sackl, P. & O. Samwald (1997): Atlas der Brutvogel der
Steiermark. Graz. 
Sauer, F. (1982): Landvogel. Mosaik Verlag, Munchen.
Seelig, J.K., H.G. Benecke, F. Braumann & B. Nicolai
(1996): Die Vogel im Naturpark Dromling. Halberstadt.
Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. TZS,
Ljubljana.
Vous, K.H. (1962): Die Vogelwelt Europas und ihre
Verbreitung. Verlag Paul Parey, Hamburg & Berlin. 
Witt, R. (2001): Steinbachs grosser Naturfuhrer Vogel.
Bassermann Verlag, printed in Slovakia.
Prispelo / Arrived: 11.9.2001
Sprejeto / Accepted: 1.3.2002