Kdo nam more pomagati! E sedanjtm dogodkom na sloTenskem ozemlju. Miiogo je poklicanih, a malo izvoljenih. Ta izrek velja posebno za današnje čase. Dandanes so prišle vse stvari do skrajne razeepljenosti. Vce gleda le na individualnost. Pri tem naa sicer veže skupna vez, ki je poosebljena 7 besedi civilizacija. Ta individualnost črpa 87ojo sno7 iz skupnosti, ki jo more pospeše^ati le dobro premišljen indi^idualec. Da 8mo zagledali luč sveta, so nam bili potrebni eni in iati pogoji; 7si smo takorekoč bili prej in smo še sedaj podvrženi isti usodi. Močnejši premaguje šibkega, da 86 ne more nataučno razdeliti vsega, kar sodi 7 delokrog močnejšega. Tukaj bomo imeli 7 pm 7rsti 7 mislih moč ali energijo. Ta energija pa izhaja iz zgodovinskih ozirov od dobro organizovanih skupin, od okoliščin, 7 katerih se kaka energija razvija in iz prave kulture, ki vpliva na delo7anje energije. Tako smo razno^ratni že 7 mali družini. Otrok, ki je po vplivu staršev tak kakor edeo izmed njih, se razlikuje že 7 tem, da nima toliko izkušenj kakor odrasli — ni še zrel; mladetiič, ki je skoraj končal svojo izobrazbo ali pa se namenil za življenje, ne more imeti tiste energije kakor popoln mož. V pm 7r8ti ima prvo besedo za iudividualnost oaebe šola življenja. V nji se že 7 eni družini n&haja jako naraven odsvit. Kakor bitro ae je kdo že izšolal 7 ožji družini, tako mu je že priroda dala to, da vpliva na druge družiuske člane. Šola življenja pa je veduo ena iu ista ; povsod se odigra^ajo ra7no iste moči bodi prirodne ali nadprirodne, a učinki so skoraj 7edno razliČDi : kmet si pridobi^a drugačne predsta^e nego rokodelee, meščan, obrtnik ali uraduik : zato taka razlika med družinami. Kar je enemu pra7 dobro, je drugemu dovolj, ali komaj zadostno. Kolika pa je razlika pri takib malih skupinah 7 veri, jeziku in pa 7 življenskih okoliščinab ! Ni dovolj, da vemo le to, ker ni naše življenje zaradi nas, ampak mi smo ustvarjeni zaradi njega. Zato si moramo zapomniti, da imarao spoznavati ta prečudui red in čemu smo tu kakor bojevniki za lastuo usodo. Bojevniki za lastno usodo smo, ker je naše življenje delo in to skupno delo z lastnimi močmi proti delu skupnih moči ^eaolatva. Seveda je naša ruoč ali naša energija del splošne 78eobče energije, ali mi imamo kakor 7saka druga stvar tudi čut samoohranitve in samoobrarabe. Gorje ali 7 pra^em pomenu beaede usodno tam, kjer se dobita dve enako skrajno nasprotni moči; odbijata ae tako, da se bitja, imajoča te moči, goto^o uničijo. Da ae kolikor mogoče 7se take neprilike ublažujejo — se^eda ni nobeno pra^ilo brez izjem — skrbi 7 prvi 7rati eelokupnost velikih družin, ia to so razni uradi, občine, okraji, dežela in sledojiž 7 najvišji upra^ui in usta^ni obliki drža^a. Njeni temelji slone na bistvu poedinib indi^idualnih moči, ki so 7 raznib družinah organizovane med seboj. Te organizo^ane skupine ao omenjene družine, občine, okraji, pa tudi razne z^eze, društ^a, občest^a, ki se zopet združujejo 7 plemena, rodo^e itd. Zato je potrebno, da so danes te skupine in z^eze tudi take, da je mogoče vsakemu posamezniku črpati iz njih korist. Vsak poedinec ima biti tudi individualno prešinjen z vsem, kar je potrebno danes člo^eku. Skrb mu mora biti zase toliko, kolikor za druge, ker le med eDakimi odnošaji mu je mogoče prav odigra7ati 87oje nagibe, med a^ojimi enakimi izraže^ati 87oje želje in pokazo^ati neo^irano s^oja ču7st7a. Dolgo dobo pa smo videli in še 7idimo, da je 7 7eliko, 7eliko alučajih člo^ek tuj celo med domačimi. Dosedaj 86 ni mogla energija človeka 7 toliko koncentro^ati, da bi mogla neovirano vplivati brez zamere ali škode sebi ali komu drugemu. Ako je kdo izrazil svojo potrebo napram drugemu, si je s tem S7oje stanje poslabšal, ker drugi ni bil toliko energičen, da bi odstopil od svojih navideznih pravic na korist prvemu. Društva 8 takimi pojavi 80 jako majhnega pomena, ker se 7 njih družijo že 7 tem tako različne osebe. Seveda dela to razliko tudi človeški značaj. Vpli7 značaje7 se pa zruši na zahtevo prave člo^eške energije. Za skupnost tako potrebne energije pa ne moremo izsiliti na umelen način ; potrebno je človeku zato dolge izkušnje, popolnega zdravja in pripomočkov, da vse to dožene. Kje je še to 7 nižjib in srednjih stano^ih ? Je li 7 višjih stano^ih 7se 7 redu ? V 7seh slojih mora zavladati neka enakomernost, in aocialno življenje ae predrugači, reformira. S tem ne rečem, da ae odpra^ijo 7si stano^i, ali zado7oljnost in subjekti^no ču78t70 7seh pride na tako stopnjo, da smo labko med aeboj vsi enaki ; ni nas aram enega pred drugim ; skupaj 7zrastemo, ži^imo in odmrjemo. Odmrjemo aicer mi, ali rodo^i oatanejo — ti rodo^i, ki se bodo z 7eseljem spominjali na bligodejno 7pli7anje, ki ga je doaegla Ijubezen prejšnjih čaao7. Zora puca, bit <5e dana! Že kdaj smo imeli priliko vzklikati na sledeč način, ali marsikak vzklik nam je zaostal 7 grlu, ker med nami ni bilo pra^ega ognja. Že za slo^anskih blagovestnikov Cirila in Metoda nam je pretilo dokaj nevarnoati; za reformacije Primoža Tru barja ni bilo pra^e organične Z7eze med poedinci ; zato je pa naatal boj, neare6en boj, ki kaža, kam pridemo, ako ne pričnemo 8 pravim delom. Kakor sta bila Oiril in Metod in Primož Trubar apostola, tako iniamo še drugih znanih in neznanih mož, ki ao delali 7 pravera pomenu besede za delo. Začetki so ae sicer postavili 7 nas 7seh, ali boj viharje7 jih je tako ušibil, da se niso dali izvabiti iz semena, ki je bilo 8krbno 7sejano, Vsaka stvar ima 87oj začetek. Tako tudi ta. Veliko niladeničev, ki ae izobrazuje 7 šoli življenja, si pridobi prepotrebnih izkušenj in prepotrebnega znaoja, da kot zrelr možje delajo za blagor človešt^a. Od teh je od^isno, kako ae kultura razširja med narodi in kako se mora edinost in sloga sejati najakrbneje, da se more odbiti skupnega in ne^arnega so7ražiiika. Premalo je še apoatolo? in poslancev, ki bi mogli goto^o in uspešno odbijati so^ražne na^ale, ki nam čim srditeje prete Veliko jih je pa takih, ki so le psevdoapoatoli, ki imajo aicer hipnih uapebo?, ali glede celokupnoati 7eč škodujejo nego koristijo. Dobro je pa 7endar to 7 tem, da znamo razloče^ati take, ki hodijo kakor 07ce 7 volčji in Iisičji podobi. Oni kažejo, da nimajo pra^e [energije, ti pa, da jim ni nič na drugem kakor na s^ojem slepera egoizmu. Temu in takemu pa se pride 7endar 7 nekem času na aled; zaupanje 7 take pojave čim bolj oblede^a; začenja 86 drugaČDo življenje, ki potegue 7se k no^emu delu. Že od nekdaj se je moralo človeštvo bojevati z razdirajočimi močmi in tako je tudi danes. Kakor je bilo člo7ešt7o 7 oni dobi zastopano po loveib, ribičih in kmetovalcih, tako je še dandanea in bo tudi gotovo še vnaprej. Od tistega časa so ljudje krepki, mofni in zmožni, ustavljati se 7sem elementarnim nezgodam. Potreai, po^odnji in druge katastrofe so tudi dandanes na dnevnem redu. Živež si moramo tudi sedaj pridobivati iz zemlje, ki je drugače obrazovana kakor nekdaj ; nekoč 80 bili večinoma gozdovi, vode, močvirja in pušča^e. Stano^anja so bila celo 7 podzemeljskih luknjah, da se je člo^ek ob^aro^al proti divjim živalim. Temperatura in menjava letnih časov, kakor tudi dan ia noč, subo, mokro, oblačno, sneg — 7se se skoraj goto^o istotako vrsti kakor nekdaj. Od tistikrat se je dosti izpremenilo, in ne moremo reči, ali so bili tudi tistikrat Ijudje srečni. Imeli so se^eda S7oje napake, pa tudi svoje vrliue kakor dandanes. Eaka prememba je morala torej nastati in je res naatala, ker so se nazori in izkušnje 7ednoia^edno 7ečale. Ali so bili čaai tistikrat 7eseli ? Ali so sedaDJi časi za nas 7cseli ? 0 tem ne moremo govoriti, pač pa labko rečemo, da nam je še potreba 7edno 7ečjega napredka, 7ečje kulture in civilizacije. V duhu 7idimo, kako bo močneji branil šibkega, kako atala pra^ica nad kmico. In ta trenutek — kdaj naatopi ? Takrat, ko bomo sami hoteli. Takrat, ko ne bo člo^eška energija samo ideal vseh, teraveč tudi praksa. Do tedaj pa bodo še iste naravne 07ire, isti nara7iii 7ečni zakoni, ki se proti njim zaman nekateri bojujejo. Prego^or pra^i : Proti ne7ednosti se bojujejo celo bogo^i zaman. — Ta ne^ednost, ki se je prikazo^ala 7 masah semtertja posamezno ali 7 večji množini, izpreminja luč, ki mora za vse svetiti in se jo je de^alo pod mernik. D^ojna mera je 7ladala 7 prečudni obliki in se je dosti časa šopirila in ae še šopiri 7 škodo nam samim. To d^ojno raero zapazimo potem tudi 7 manjših kakor 7 7ečjih organizacijah Ker je to goto^o tudi poaledica prirode, zato je dolžnost in pra7ica Člo7ešt7a, da ta neporušeni sistem ohrani s7o.jo 7elja70 iu odpre oči 7sem, da ae ne štejpjo kakor nepotrebne stvari na tpm S7etu, ako jih tare sila. Quid licet Jovi, non licet bo^i. Vae pa 0 svojem času. Dobro nam je znati, da ns7aka sila do 7reraeriau. Mnogo časa je trajalo da sta moč in vlada poediuih narodo?, ki so bili na 7rhuncu S7oje sreče, začeli 7id»o izpreminjati avoj 7išek Kolikor so oni 870J višek odklonili prvotnosti, toliko se je drugje kai predrugačilo. V tem pogledu amo bili uekateri kakor 7 colničku, ki je brodil po razburkanpm morju 6lo7ešt7a. Ooloiček se še ni razbil, razburkanja 7alo7 pa tudi ni konec. Dokaj se je izprHmenilo pri čolniču, mnogovrstni so postajali 7alo7i, ki so ae 7zdigovali od so^ražiiih nam bregov. Najpogubnejši paje bil za 7aakega nekak varljiv mir, ki se je 7 arediui arca posaniezniko? prikazoval 7 marsikaterih obbkah. Tu se je komu zazdelo, da 7lada, da atoji trduo. a že je Damokleje? meč visel nad njim ; tam je kdo iztezal roko po osvežujočem sadju, a ne^idna roka mu je 788 to 7 trenutku umaknila. Miael, da ima vse, ona sirena, ki je drznega ribiča hotela upokojiti, mu je od^zela še to, kar je imel. In tako se je pričel zopet bnj za življenje ; od pričetka sem je bilo 7 kupi polno grenja? — 7ae po starem! Dosti 7sebuje šola življeoja ; njeDi 7iri nikoli ne usabnejo ; iz njih nara bo mogoče še marsikaj ae naučiti. Sovražniki naši so tudi so^ražniki celokupuo8ti. Kjer dobe ti kako slabo neutrjeno ali neizkušeuo skupino ali c^lo posameznika, ne nastane velik boj; preobrat je majhen, a učinek, daai nestaleo, vendar velik. Ne^ednost je ona prva io gla^na hiba 7 78eh časih, ki je bila nppripra^ljena za kakršnok li pod^zetje ; mir je bil, če moremo 0 miru tu govoriti, in z mirom ao se pojavljali znaki podcenje^anja 87ojce7 in drugih. S tera se je bilo i podlago drugira. Sovražuost je začela zmagovati. §6 nekaj in bi zmagala. Ko se je pričelo omalo7až«7ati s^oje koriati, ni se raoglo boje^ati pognmno, ni se 7Pdelo 0 87ojem lastnem bistvu. izgubilo se je pogumnost. da 86 0 pravem času ni podrlo nasprotnika. Pa tudi potrpljenje je gine^alo, ni se znalo 7ztra.jat>^ boju 7 delu in celo 7 87oji slepoti se je podcenje^ala moč sovražoiko^a. Tako se ni nuoglo Dadaljevati. Inferiornost je morala polagoma izgubljati 87o.je oblike in to že 7 dobi huraanizma. Da nisrao imeli pravih mož, ne mogli bi 0 tem niti sedaj govoriti. Že omenjena blago^estuika Oiril in Metod. Hus, Trubar, Vodnik, da ne go7orimo 0 Kristu, Slomšku. Lutru, Danteju in Mohamedu ter drugih, pričajo 0 tem. Za to pa je tivba vedno pripomočkov, ki jih zahte^a ta 7edni boj. Ne bojmo se raznih oblik, ki nas z njimi zasiplje naš sovražnik. Da smo tato^i, razbojoiki, tolo^aji, uporniki in bogsiga^edi kaj še, uaa ne 7znemirja — zato roko na srce — 0 tem ne morpmo go^oriti. Zvesto in pošteuo morarao sedaj stati na braniku za 87oje pravice — ne gledati ne na desno ne na levo, temveč hoditi po svoji začrtani poti do skupoega smotra ; miru — one sladkodoneče bpaede — ne amemo poznati; ogibati ae moramo mehkužnih besed našega Dnlje v prilogi. 8O7raga, ki nas vabi 8 sirenskim glasom 7 ayoje okriljp. Pot pa bodi, četudi polna 07ir, ra7na in taka, da naa do^ede do pra^ega ideala za člo7ešt7o in naše brate. Opasani bodimo vednos mečem, ki je na obeh straneh nabrušen, da bomo 7sestransko odpirali bratom S7ojim pot 7 ži^ljeoje za prosveto in blagost. Da 8e bomo mogli uspešno 7aro7ati pred budim sovražnim napadom, ne bodimo preobčutni, tem^eč ojačeni, krepki, taki, da 7sak poizkos zdrsne ob oklepu šfiita, ki ga moramo spretno sukati. Zapomniti si je predgo^or, ki prayi, da nmalim rasto male Btvari, a nesloga 7se pokvari." V pr^em bomo ostali veliki kakor naši praočetje, ki niso ostali pozabljeni 7 dušab 87ojega 7rlega naraščaja. Iz kr7i naših dela^ce? ohrani aeme tisto moč, ki ima storiti, da gnilo, leseno in nerodo^itno odpade, segnije in da 7 bodočera času priklije to, zakar tu vsako srce gori. (Konec.)