Kmetijske in rokodélske
VI
Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe.
Tečaj III.
V srédo 23. Maliserpana. 1845.
List 30.
oj Fridolin pripravljen je,
Oditi hipoma,
Pa v mislih postoji: morde
Bi hotli kaj gospá!
Ponižno stopi pred letó:
„Gospod na plavž me pošlejo,
Dolžnost je moja vam služiti,
Bi vi želeli kaj, zna biti?«
Na to Savrenska kneginja
Mu rah odgovorí:
Bi k sveti masi rada šla,
Pa sin bolán leží;
Ter moli ti, ko čas imas,
Za mene tud en Očenas,
In pokorivši grehe svoje
Odpustik sprosi se za moje.
Ukaze take zlo vesel
Spusti se urno v tek;
Je komaj bistro teči jel
Vasí domače vprek,
Ko v bližni cerkvi zvona glas
Oznani svete maše čas,
In grešnike po božji rabi
K obresti zakramenta vabi.
V jamo pade, kdor jo drugimu kóplje.
II. Hoja na plavz.
(Konec.)
In bivši to storjeno vse
Je mašne bukve vzel,
In z njim' hitil k oltarju je
Pred mašnikam vesel.
Poklekne tu, poklekne tam,
Opazi pridno vsaki znam,
In zdaj ko mašnik Sanctus reče,
Mu zvonček trikrat gladko steče.
Ko vkloni mašnik se po tém,
Obernjen na oltar,
In Boga živiga ljudém
Pokaže v blagodar,
Oznani ljudstvu Fridolin
Zvenkljaje glasno ta spomin,
In pokleknivši vse se križa,
Na persi tolče, glave zniža.
Odgovor urno tak od tod
Prinese knezu v dvor,
Ko vidi priti ga gospod,
De duh je, misli skor:
„Od kod, nesrečnik, prides ti?«.
„„Od plavza.““ — „To mogoce ni!
Al si se mogel kje muditi?“
„„Le v cerkvi nekaj, za moliti.&
„„Kér, ne zamerite, gredé
Od vas poprej gospó
Şim prasal, kakor hlapcu gré,
Če kaj mi ukažejo.
Po volji njih sim k masi šel,
Kar sam že v mislih sim imel
In štir sim molil Ocenase
Za njih zveličanje in vaše."
Gospoda zdaj stermevšiga
V zavzetju zgrabi strah:
In kaj kovaca rekla sta
Pri plavšu? praša plah.
„Kaj hotla sta, gospod, ne znam,
Na peč kazaje v strašen plam
Sta rekla: Tega sva shranila,
Na tanko kneza poslužila.“
Marlivo tak opazi vse,
Od rok mu lično gré,
Kar šega v božji veži je
Do zadne pike vé.
Do konca ga ne vtrudi skus,
Kjer po Vobiscum Dominus
Izid duhoven razodene,
In s križem sveto djanje sklene.
„Bogá ogibat' se nikar,
Ko prides mu nasprot!«
S tem stopi v cerkev pred oltar ,
Vse tiho je še not.
Zakaj o žetví ravno je,
Na polju trudi ljudstvo se,
In clo za mašno opravilo
Ni zakristana blizo bilo.
☞
Cerkovnika namestiti,
Je koj pripravljen zdaj,
On reče: To zamuda ni,
Kar pelje v sveti raj!
In štolo mašniku podá,
Ter s cingulam opaše ga,
Pripravi urno vse posode,
Posvetjene za mašne zgode.
Potem postavi vsako stvar,
Kjer bila je popred,
Osnaži čedno svet oltar,
In pot nastopi spet,
Ter na fužine, v sercu mir,
Veselo sledi znani tir,
Gredoč pa tih po božji volji
Še dvanajst Očenašev zmoli.
In ker zagleda strašno peč,
Pred njo kurjača dva,
Ju praša: Je storjena reč
Od kneza ukazana?
Režaje se ostudnih ust
Pokažeta pečí čeljust:
„Oskerbljen je, sva ga shranila,
Gospoda pično poslužila.“
„„In Robert? — praša dalej knez,
Trepet ga spreletí —
Za tabo sim poslal ga v les,
Al mar te srečal ni?"“
„Ga nisim vidil, moj gospod,
Ne tje, ne les gredé, nikod.“
Od groze ta skor dušo spusti—
Sam Bog je sodil! — bled izusti.
In hlapcu, kot nikol poprej,
Prijazno seže v dlan,
Globoko ganjen ga gospej
Rekoč pripelje v stan:
„To dete z duham angelskim
Dobroti vaši izročím!
Smo bili hudi misli vdani,
To dete Bog nesrece brani."
J. Koseski.
Prosim za poslušanje.
(Konec.)
Škodljivši od mravljincov so drevesne uší
(mešičevje), ktere se večidel bolniga drevja der-
žé, dostikrat se pa tudi zdraviga poprimejo, in
muzgo iz mladičic in perese takó dolgo sesajo, de
rasti nehajo in se posušé. Imenovane živali se
neizrečeno hitro in na milijone zaredé, kér vsaka
ôna od spomladi do jeseni dan na dan po 2 do 4
žive mladiče izvali, razun tega pa tudi že v
pozni jeseni veliko zalege na drevju popustí, iz
ktere spomladi grozno veliko drevesam škodljive
mladine prileze.
To, kar je gosp. Dr. O. v 24. listu naših
Novic oznanil, kakó se zamorejo mravlje in dre-
vesne uši od dreves odgnati, če se z praham no-
vožganiga cegla (opeke), več dni zaporédama
poštupajo, je gotovo pràv dobro sredstvo, zató, kér
ima prah iz stolčeniga novožganiga cegla, apnu
enako lastnost, imenovanim živalicam nar manjši k
življenju potrebne luknjice života zamašiti in jih
po tem takim pokončati. Kdor pa cegloviga prahu
pri rokah nima, zamore drevesne uší tudi z gip-
sam, z vgašenim apnam, ali pa z cestnim
praham pregnati in pomoriti.
Ravno takó se drevesne uši tudi preženêjo,
če se vejce, na kterih ti merčesi sedijo, v imeno-
vano apneno vodó pomočijo, kteri se polovica iz
kuhaniga tobakoviga, konopljeviga in ko-
runoviga (krompirjeviga) pirja napravljene vôde
pridene; tode to delo je dolgočasno in se na viso-
kih in košatih drevesih še clo opraviti ne da.
V tacih okolišinah sim nož v roke vzel, ali
pa škarje, in sim vse vejce porezal, na kterih
sim skupej zvíto perje zapasil, in po tem takim na
milijone uší na enkrat pokončal.
Božja modrost pa h pokončanju drevesnih uši
in druzih škodljivih merčesov veliko več pripomore,
kakor človeško prizadevanje. Vsigamogočni stvar-
nik je nekterim muham in kebričkam drevesne
uši za njih živež odločil, kteri zares neizmerno število
tega merčesa pokončajo. Ti koristni kebrički so:
1. Polonca ali božji vôlek (Marienkäfer,
coccinella septempunctata).
2. Šuštar (Hecken- Weichkäfer, cantharis
fusca et melanura), kebriček sploh znan, pol palca
dolg, podolgastiga živôta z mehkimi perutnicami, ki
so pri eni in bolj navadni sorti černe, pri drugi
rujave; vrat ima rudeč, z černo liso na sredi,
život je rudeč in siv; noge so rudeče in černe.
Navadni šuštarji se prikažejo v mescu Velkitrav-
nu, uni pa, ki so rujave sorte, pridejo pozneji
na dan. Vsi prav pridno trebijo drevesa od
gosenc, uši i. t. d. zatorej se morajo pri življenju
pušati in še clo dobro bi bilo skerbeti, de černi
červiči, ktere dostikrat po zimi kadar sonce sije,
po snegi laziti vidimo in iz kterih se potem
šuštarji izležejo, ne poginejo.
3. Prav koristne živali so tudi nektere muhe,
za ktere pa Slovenci mende še nobeniga iména ni-
majo. Ena sorta teh muh imá čvetere, pajčovni
enake perutnice in zlatosvetle oči (Florfliege,
Goldäugelchen, hemerobius); druge dve sorti ste
nemalo ôsam in čbelam podóbne (Wespenfliege,
milesia vespiformis; Schwebfliege, svrphus pvra-
stri): te muhe, še bolj pa červiči, iz kterih se
one izležejo, povžijejo grôzno veliko drevesnih uši.
Prav bi bilo, ko bi sadjoredniki imenovane
koristne živalice po podobi poznali. V Ljubljanskim
I1
muzeumu, ali pa pri meni v Šiški jih vsak lahko
vidi. *) Glejte, že v ti majhni rečí koristnost mu-
zeuma!
Na koncu tega sostavka moram še enkrat po-
lonce v misel vzeti, in jih tistim posebno pripo-
ročiti, ktere zobje bolé. Ta keberček se za to
rabo med dvema perstama stáre in z njegovim só-
kam se boleči zob, posebno pa zoberina (čelustno
meso) bolniga zobá pomaže. Še boljši je pa kakih
12—20 polonc v eni unci vinskiga cveta (spi-
ritusa) skozi en teden v dobro zamašeni kupici
namakvati in od te namake potem kakih 5 kapljic
na pavolo ali kako drugo mehko cunjico vliti in jo
na boleči zob položiti. To zdravilo si vsak kmet
lahko napravi.
F. J. Šmidt.
Koristna priprava šurke (žoharje) loviti.
Med nar ostudniši hišne merčese štejemo šur-
ke, kteri se nar raji v gorke kraje vselijo, kakor
postavim: v pekarnice, pod hišne ognjiša, v mline
i. t. d. Ta merčes, sperviga le v jutrovim domá,
potem mende v barkah v druge deželé zanesen, se
je sčasama po celi Evropi takó zatrosil de nam
je dostikrat pràv v veliko nadlego. Šurki so ve-
čidel povsod znani, verstimo jih h tistim živalim,
ktere se svitlobe bojé, čez dan v svojih tamnih
zakotkih živé, in le na noč jih zapustivši se na
pašo podajo. Ti merčesi so prav požrešni, in osnu-
jejo, kjer se hudó zaredé, pri marsikteri hiši veliko
škode; ja še clo take imamo izglede od njih, de so
že večkrat po barkah mornarjem strad in lakoto
žugali.
Če bi tem merčesam ravno škodo, ktero nam
na živežu pri naši domačii napravijo, prizanesli,
jih vender le zavoljo njih ostudnosti in nesnažnosti
terpeti ne moremo, kér nam dostikrat jedí z svojo
góvno poblodijo in ognjusijo, in ljudem večkrat ondi,
kjer se hudó zaredé, še tudi clo v spanju nadleg-
vajo. Strupeni pa niso.
Mnogoverstne rečí nam priporočujejo, z kte-
rimi bi se šurki pregnati in pokončati dali. V
enih krajih jih kuharce z slamo smodé in po-
žigajo, v druzih z vrelim kropam brizgajo in
polivajo i. t. d. Jež jih tudi, kjer ga pri hiši za to
rabo imajo, pràv veliko potrebi, ako mu druziga
živeža primanjkuje, pa vender jim vselej nemore
kaj; in dostikrat, če le preveč šurkov pojé, sam
pogine. Tudi race jih pobirajo, pa le po redkama
se tacih gospodinj najde, ktere bi racam te gerde
merčese pripustile pobirati.
Šurke z strupam pomoriti je posebno po kuh-
njah nevarno.
Posébna lastnost veliko merčesov, h kterim
tudi šurke štejemo, nam prosto in pràv lahko na-
pravljeno pripravo ponuja, z ktero se imenovani
merčesi ne samo zmanjšujejo, temuč tudi popolna-
ma zatarejo. Ta lastnost je: Če je kak šurk skozi
vozko in dolgo gerlo v kako steklenico (flašo) za-
šel, bo v nji neprenehama okrog dirjal, skozi gerlo
nazaj in vùn iti se pa po nobeni ceni ne upa; boje
misli, de bi skozi to luknjo v drugo še hujši za-
drego zašel.
Zatorej je ta le nedolžen pomoček zoper šurke
nar boljši: Vzemi majhno, leseno škrinjico ali pa pre-
cej veliko škatlo, ktera se za to rabo takó le na-
pravi: V pokrov, kteri mora takó narejen biti, de
*) Naš slavni naravoslovec gosp. Šmidt so tukej popisane
koristne kebre in muhe tudi v pisarnico c. k. kmetij-
ske družbe dali, kjer so vsakimu na ogled postavljene.
Vredništvo.
119
petkrat z imenovano tinkturo pomoči, in bolečine
bodo zginile, ko bi pihnil, in otekljine bo malo ali
pa clo nič.) Čbelarjem je svetvati, to zdravilo,
kér tudi drago ni, pri rokah imeti.
P. S.
se lahko proč vzame, se izverta več okroglih luk-
njic, v ktere se lesene poldrugi pale dolge ceví
terdó vtaknejo, takó de se šurki odzvunaj pokrôva
nikjer ne spodtikvajo, ampak na ravnost v luknjice
iti zamorejo. Te ceví morajo takó velike luknje
imeti, de mora nar veči šurk lahko skozi zlesti.
Potem se v skrinjico take rečí položijo, ktere šurki
radi jedó, postavimo: kruha, lupin od kumar, repe,
jabelčnih kerhljev i. t. d. Skrinjica se z pokróvam
zaprè in čez noč v take kraje postavi, kjer imajo
šurki svoje selíša. Zjutrej se najde polna skrinjica
ali škatla vjetih šurkov, kteri se nar ložej pokon-
čajo, če se pokrov odkrije in vjeti gostači urno
brez martranja z vrelim kropam polijejo.
Če šurki nič druziga živeža v kuhnji i. t. d.
ne najdejo, se stari z mladimi vred v imenovane
skrinjice radi podajo, kjer jih gotova smert čaka.
Če se jim več takih skrinjic pogostama nastavlja,
se bodo z to lahko naredbo sčasama vsi do čistiga
polovili.
Ta pomoček je nemška pratika c. k. Dunajske
kmetijske družbe letas oznanila.
Dopis iz Ternoviga Potoka poleg Dunaja.
Kér od vsih straní odgovore na vprašanje
dajajo, kakó bi se dali mravljinci od dre-
ves odgnati, moram tudi jez, ki se že zdavnej
z sadnimi drevesi pečam, eno besedico vmes go-
voriti. — Nar pervič ne zamérite mi gosp. V. V.
če vam brez ovinkov rečem, de ste se v 26. listu
nemalo bahali, ko ste rekli, de je cekin vaš. S
kom ste ga neki le zaslužili? Kakšen pomoček
ste nam li razodéli? Vémo de se mravljinci od me-
šičjih popustikov redé, tode, ta gola vednost
nam nič ne pomaga, jih pregnati. Kaj pomaga
bolniku, če so zdravniki njegovo bolezen spoznali,
če mu pa nevedó pomagati? Ako hočete, de bo
cekin vaš, povejte, kakó se bolehne drevesca ozdra-
vijo, na ktere mravljinci lazijo! To je po mojih
skušnjah nar potrebniši reč: brez taciga pomočka
ne bomo nikakor mravljá iz vertov pregnali, bo-
lehne drevesca se bodo posušile in na zadnje bomo
mravljinčne jajca zobáli, namesti de bi sadje jedli.
Tudi jez pripomočka ne vém, ki bi vse želje
spolnil — en dober svèt pa, ki veliko pomaga, vun-
der zamorem dati. Med vsimi pomočki, nedolžne
mravljince odganjati, ali boljši reči, škodljive
uši na drevescih in cvetlicah zatírati, sim nar bolj
žajfenco (za pol groša žajſe v kakih 3 bokalih
mehke vode raztopljene) poterdil; žajfenca pa se
mora le zmehko vodo, postavim z deževnico nare-
diti; z njo se drevesca tam, kjer so uši ali mrav-
ljinci, poškropijo ali pa mladike eno za drugo v
to vodó vtakvajo: uši in tudi mravljinci, ktere je
žajſenca zadéla, bodo poginile. To delo se mora pa
zvečer, ali saj popoldne, kader sonce na drevesca
več ne sije, opraviti. Od žajfence vmazano in obelje-
no perje se čez en čas z čisto vodo poškropi in opêre.
Pri ti priložnosti, in kér bodo kmalo po ajdi
čbele brenčale, moram tistim, ki bi vtegnili od kake
čbele pičeni biti, sredstvo oznaniti, ktero ne samó
bolečine potolaži, ampak tudi otekljino za-
tíra in kar čudo hitro pomaga: to po več skušnjah
poterjeno zdravílo je vinski izlečik rože sv. An-
tona *) (Arnica Tinctur) na to vižo napravljena,
kakor jo homeopati rabijo. Pičeno mesto se kakih
Dopis iz Gorice.
Ljube Novice! „Kér vém, de vam je ljubo,
tudi od svojih domorodcov na Goriškim kaj slišati,
vam to pismice pošljem. Vzemite z malim za dobro."
„Dobra létna kaže letas tudi per nas, in če bo
taka, ga bomo pili boljšiga, kot štiri in tridesetiga
léta. Takó perpéka tukej pri nas, de je grôza. Le
pomislite! v senci smo iméli 9. dan tega mesca 28
stopinj vročine, na sonci pa clo 50 stopinj. Če bi
jih še kakih 30 bilo, smo pa kuhani in pečêni.
Ali ne bo dobro vino, če med mašami takó ostane?
Kaj, če nas nemalo žgè, pa se v hiše zapremo ,
sej ni letas muh. Brali smo vprašanje v Novicah,
kje de so letas muhe ostale; tudi mi v Go-
rici se poprašujemo ravno takó. Prav veselilo bi
nas, ako bi nam kdo bistro in razumno na to vpra-
šanje odgovoril."
„Kdor ne bóga, ga skušnja izuči. Marsikteri
bedák se polakomni dobriga plačila, in ne pomisli,
de se zraven tega v veliko nevarnost podá, več
zgubiti, kakor pridobiti. Žalostna prigodba je to
resnico ni davnej zopet peterdíla. Neki voznik je
v Terstu, akoravno je grôzna vročina bila, ven-
der nezmerno blagá naložil, in ga je z osmerimi konji
semkaj v Gorico perpeljati hotel. Pa kaj se mu
zgodí? Dva konja mu kmalo od hude vročine po-
gineta, z drugimi šesterimi pa so dosti opraviti imeli,
de so mu jih otéli. Vprašam vas, ali si je ta voz-
nik toliko voznine prislužil, kolikor je zdaj per ko-
njih zgubil? Vozniki! če se vam že živina ne
smili, bodite saj pametni, glejte na svoj dobiček,
in varvajte svojih konj, kteri vam živeš služijo in
pomislite, de je lažej hi! bista hor! tibo! vpiti,
A. S....P.
kakor pa peljati!
Prilike ali primere.
Sledílo.)
Sedaj vidi govornik ponižnost pred sabo,
ktera je poprej za prevzetnostjo in baharijo v njih
senci stala. Bila je borno oblečena in brez kinča;
nje suknjica je bila sive barve, okoli vrata je imela
višnjevo ruto, in černo pokrivalo na glavi. — Komu
pak bom tebe primeril, ti borna in vunder takó
ljubeznjiva divica? ji reče govornik. — Ponižnost
sramožljivo v tla pogleda in — molči. Primeril te
bom, začne govornik s hitro in veselo besedo, pri-
meril te bom dišeči vijolici, ktera se pod ger-
movje skriva, in ktero vunder sprehajoči pod ger-
movje iskat gredo, vse druge cvetlice pustijoči.
— Primeril te bom rodovitnimu drevesu, pol-
nimu nar lepšiga sadja, ktero svoje veje tolikanj
globokejši k tlam naklanja, kolikanj bolj so z sadam
obtežene. —Primeril te bom ljubeznjivimu slav-
čiku, kteri je scer v sivo oblečen, pa vunder kralj
vsih terdokljunov in kalínov in pevcov po gojzdu.
— Primeril te bom —
„Preč s to capo!“ sedaj zagromí na enkrat z
debelim in hrebovim glasam sovraštvo, ktero je
še od poprejnih pošast na mesti ostalo, in se sedaj
ponižnosti in govorniku vprek vstopilo. Preč s to
capo! ti rečem, — — za to smét take prilike! —
Komu mene primeriš? te prašam. — Preden po-
*) Roža sv. Antona ali kukovnišnik, ali hribovski
primožki ali bardnja ali svetlica (Berg-Wolverlei,
arnica montana).
*) Resnico tega tudi jez iz lastne skušnje poterdim.
Vrednik.