___246    ------
Minister kupčijstva Chlumetzki in pa avstrijsko
rokodelstvo.
Minister vitez Chlutcetzki je bil unidan pri delitvi premij pričujoč, katere so se pri razstavi izdelkov delile učencem rokodelskim v predmeatji Sechshaus na Dunaji.
Pri tej priliki je minister povdarjal važnost rokodelstva ali malega obrtnij s tva (Kleingewerbe) in rekel, da na dobrem poduku učencev je največ ležeče, da se rokodelstvu pomaga v bolji stan. „So!a — ljudska šola in pa nadaljevalna šola — ta more rokodelstvu največ pomagati, ne pa predrugačena obrt« nijska postava, po kateri se tako pogostoma razlegajo klici.u — Tako je govoril minister.
No, če je res to prepričanje ministrovo, Bog pomagaj rokodelcem! Vsaka rokodelska družba bode taki objavi odgovorila, da minister prav nič ne pozna položaja našega rokodelstva, če res misli, da šola more rokodelstvu najbolj na noge pomagati.
Učenja je treba vsacemu stanu, to je res, in zato ni treba, da bi minister rokodelcem to še le pravil. Al v prvi vrsti mora biti postava, katera vsacemu državljanu v njegovem stanu varstvo daje. Mar gospod minister misli, daje pri svobodni obrtniji, kakor
jo dandanes vživamo, mogoče, da si rokodelec pomagati more iz svojih nadlog? Taka misel je gola sanjarija, ki ne vidi, kar je. Svobodna obrtnija naj bo to, da vsak obrtnik in vsak rokodelec more svobodno svojo obrtnijo in svoje rokodelstvo ravnati, — ne pa to, da vsak, Če tudi ni obrtnik ali rokodelec, bodi si neobrtnijsk švindlerali denarni postopač, sme pridnemu, poštenemu in izučenemu obrtniku konkurenco delati in mu zaslužek krasti.
To, to je velika napaka, gospod minister! Kaj koristi rokodelcu samo zoanstvo, če ni postave, ki mu znanstvo varuje? Proč tedaj s tako obrtnijsko svobodo, kakoršno dandanes imamo! Dajte postave, po katerih se osvobodi rokodelstvo, in to njegovo svobodo mu varujte! Potem še le se bo smelo reči, da je rokodelstvu mogoče si zlajšati svoj obstanek, — zdaj morejo rokodelci le reči: svobodna obrtaijska postava rokodelcem, to je, taka, po kateri sme vsak čevljar, krojač, mizar in kar si bodi biti, če tudi se nobenega rokodelstva ni učil in le ,,kšeft" začne, da obrtnikom, ki sami delajo, krub jemlje, sam sebe pa s tem pase, da mu ga najemniki služijo!