Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Radikali in demokrati. Razmerje ined obema strankama je v celoti dobro. Visekalkor pa so tako med radikali kot demokrati posamezni, ki bi raje imed obeima strarakama imeli spor in vladino krizo, kakor pa miimo in stvamo sodelovanje. Ti posamezniki, na radikalni straoi pašičevd, na demdkratiski pa sam Davidovič, povzrooajo vedno nove govorice in nove načrte, kaltere pa ipos&biio samostojni demokrati po svoje povecujejo i<n pobarvajo. Jasno je, da ei bodo demokrati preje stokrat premislili, kakor pa, da bi šli zdaj iz vlade. Železnice se izročijo zasebni družbi. To je iitaik splošno 'znano, da so naše železnlce precej v slabem stamu, da je vse nezadovoil)no,oni, ki so nastavljeni, in oni, iki iinajo z železnico opraviti. Glavni vzrok nereda pa je, da se upravIjajo železnice po uradnem »šimelnu« in prav nič ne po trgovskih nač^ldh. Zato izkazuje železnica (razen v Sloveniji) izgubo. Zdaj pa se v prometnem ministrstvTi razgovarjajo o načrtu, da bi železnice izročili zasebnim družbarai ki bi jih kmalu dvignile in uredile, država bi pa še dobioek imela. Enaiko bo država napravila z raznimi drž. veleposestvi. Tako bo oddala Belje, kjer ima letno visoko izgubo, dasiravno bi to posestvo moralo nosilti miilijonske dobičke. »Uradno« goapodaorstvo je pač ena nesiguma stvar, posebmo v današnjih časih, ko ljudje niso več prav zanesljivi. Volilni boj. Čeprav smo drugace navajeni, da je viada uganjala pri voMtvah nasilja, smo preseneceni nad tem, kako sedanji mfrristrski predsednik ostro nastopa zoper vsako nasilje glede volitev. Že to dejstvo znači, da so se začele v celi državi drugačne razmere. Vdlikii boj se vrši za sedaj še v organizaciji posameznih strank samih, predvsean zaradi kandidatur. Ko bo to minilo, se bodo stranke spopri jele. V Sloveniji je volilno gibanje še zelo mirno. Zanimivo je, da nasprotniki SLS raounajo, da bo zopet vec ljudi, ki ne vedo in si ne dajo dopovedati, kako važne so volitve, ostalo doma in bodo na raoun teh pridobili navno oni sami, ker svoje volilce bodo vse spravili na volišče. Upati pa je, da se bodo v tem uračunali in da bodo zaupniiki SLS storili svojo dolžhost. V DRUGIH DRŽAVAH. Na Rumunskem je mir. Oeprav so mnogi pričakovali, da 'bo smnt kralja Ferdinanda povzrocila domačo vojno, se to vendarle ni zgodilo. Ministrski predsednik Bratianu je izdal poziv na vse stramke, da maj se mu pridružijo za skupno delo, ki naj uredi v Rumunijii državno politiko in vpeIje povsod pravičnost. Madžarska išče prijatelje na Angleškem. Na Angleškem je politik in senator Rothermere začel braniti Madžarsko in hoče pridobiti anglesko vlado za to, da se postavi na s)tran Madžareke proti Mali antanti. Dr. Beneš, češki zunanji minister, ga je takoj zavrnil v imenu cele Male antante. Madžarski gre za fo, da dobi nazaj svoje nekdanje dežele, da bo pac bolj močna, obenem pa, da pnide v zvezo z morjem. Zdaj pa jo države Male amtante krog ki kroe obdaijajo. Pot do tega je pa se dolga. V Avstrip bo ostal red in mir. Dt. Sdipel je eklioal narodno skupšcino, kjer so posamiezini govomiki zelo ostro ožigosali socdaldemokratsko ihu)skanje delavstva, ki je kionečno rodik) tako žalostne sadove. — Z Avstrijo obnavljajo druge sosedne države trgovske pogodbe, tudi naša. Italija in Francija tekmujieta med seboj in na meji pride vedno do ikakega manjšega spopada, v (tajnem poIM-5nem boju pa do trdega epopnijema. Tako je Italija začela sedaj nagajati Franciji s tem, da jej ocita, da ije kriva na tem, ker se Avstrijja hoče priklofpiti Nemci)i. Reka — madžarsko pristanišče. Madžari tmajo dogo vor z Italijo, da dobijo Reko za prosto pristanišče. A do Reke pa ne morejo, razen po našem ozemlju. Dovoljenja za to pa še nimajo. Italija zahteva, da Jugoslavija ta njihov dogovor 9pre|me. To vprašanje bo rešeno, ko bosta Jugoslavija in Italija sklenili že pripravljene dogovore. Kaj je z orožnimi vajami? Vojaška oblast kliče veliko število vojmih obveznikov na orožne vaje. Prvotni poziv se je večinoma pri vseh glasil za 14., oziroma 16. avgust in sicer za štiri tedne. Na ta naoin mnogi ne bi imogli vršiti dne 11. septembra svoje dolžnosti kot volilci. Zakon o volitvi narodnih poslamcev jasno določa v 61. 3, da 15 dni :pred voliitvami in se 3 dni po volitvaih "ojaška oblast nikogar ne sme felicati na orožne vaje. Radi tega se je od naše straini oipozorilo vojaško oblast na to okolnost. In te dni je izšla odredba vojnega minisitra, da se morajo vsi moški,ki so bili v avgustu pozvani na orožne vaje, biti odpuščeni "dre 27. avgusta. Poveljniki vojaških edinic imajo strogo narocilo, da se morajo brezpogojno držati tega navodila. Torej dne 27. avgusta mora biti vsak po^lan domov! Ker iso poklicani k orožnim vajam mnogi taki, ki družine brez nijih se ne morejo prežMjati, in delavci, vdovci z imalimi otroci M., jian svetujemo, da napravijo prošnjo za spregled orožnih vaj. Proanja se naslovi na vojni okrug (okrožje). Bifti mora dobro, a kratko utemeljena in kolekovana s 5 Din. Predložiti jo je treba na dan vpoklica g. komaindantu. F. Žebot. Odplačevanje davkov z 20% boni. Na predlog iposlaincev Slovenske ljudske stranke se je v finančni zakon za 1. 1927-28 sprejel olen 34, ki določa, da imerajo davčni uradi od 1. aprila 1927 naprej sprejemati za plačilo dolžnih davkov priznanice (bone) od 20% odtegljajev pri kolekovanju ikrotnskih bamkovcev. V zakonu je povedano, da ibo finančni iminister predpisal še natam«5nejša navodila. Glasom nekih navodil, k; sta ijih izdala minisitrstvo financ in delegacija v LjubljaMi, davčmi uradi niso sprejemali te bone za davke iz leta 1927, ampak samo za davke iz prejšnjih let. Zadnje tedne ipa nekaiteri davčni uradi, n. pr .pri Sv. Lenartu v Slov gor., sploh niso Sjprejemali teh bonov. Na prošnjo m<nogih davkoplačevalcev sem dne 5. jul., ko sem se mudil v Beogradu, v finančnem ministristvu zahteval pojasnila, zakaij davčni uradi tako cudno positopajo. Predložil sem v imenu Jugoslovangkega kluba tudi pismeno ipritožbo. Dne 28. juilija sem dobil iz ministrstva uradni odgovor, v katerem finančni minister pravi, da se morajo sprejemati boni za vse »zapadle« davke za davčno leto 19271928. Okrožnica finamčnega ministra je označena z šfev. 7575 od 8. julija 1927. Na (to okrožnioo se lahko vsakdo sklicuje, kaitererau davčni uradi ne bi hoteli sprejeti 20% boaiov. Kolikor &em poučen, je (tudi delegacija ministrstva financ v Ljubljani pred 14 dnevi izdala okrožnioo na vse davone urade. V tej okrožnici je (jasno povedano, da se morajo sprej&mati 20% boni do vrednosti 1000 kro-n za vse zapadle davike, torej ne samo za davke dz prejšnjih let. Boni se morajo glasiti na ime davkoplačevalčevo ali pa umrlega prednika. Ako bi kak davoni urad zoj>et ne maral sprejeti bonov, dasiiravno ianajo sedaj jasna navodila, naj se prizadeti pismeno obrnejo na tajništvo Slovengke ljudske stranke v Mariboru. Če bo kdo namenoma kljuboval našim Ijudem iin ne bo hotel sprejeti 20% bomov za odplačilo davkov, bo> treba dotionega primerno podučiti. Franjo Žebot.