POROČILO O IZVAJANJU DELEGATSKEGA SISTEMA IN URESNIČEVANJU DELEGATSKIH ODNOSOV V SKUPŠČINI OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE APRIL 1974 -APRIL 1977
UVOD
Za nami so tri leta uresničevanja skupščinsKega sistema, zgra-jenega na podlagi delegatskega sistema. Ta doba praktičnega izvajanja delegatskega sistema že dovoljuje izdelavo poročila o izvajanju delegatskega sistema in tudi že narekuje, da ugotovimo nekatere pomanjkljivosti, ki jih je bilo moč zaslediti v tem obdobju. Poročilo o izvajanju delegatskegasistema vtriletnem obdobju ima predvsem namen ponuditi delegatski skupščini, ki bo na novo izvoljena, razčiščena bistvena vprašanja funkcioniranja delegat-skega sistema in odprave nekaterih ugotovljenih slabosti ter po-manjkljivosti, na katere so opozorile že do sedaj izdelane analize na vseh nivojih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij. Poro-čilo je zasnovano z namenom, da bi delegatski skupščini kar naj-bolj omogočilo pogoje, da se le-ta uveljavi kot skupščina delega-tov delovnih Ijudi in občanov, samoupravno organiziranih v te-meljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbeno-političnih organizacijah in hkrati prerasti v tak mehanizem dele-gatskega sistema, kjer se na podlagi soočanja različnih interesov oblikujejo in uveljavljajo skupno dogovorjene in usklajene spora-zumne rešitve.
Skupščina občine je od konstituiranja delegatske skupščine de-lovala v dokaj težkem obdobju, saj je delegatski sistem terjal izva-janje novih, do tedaj še ne preizkušenih nalog, povsem nov način delovanja skupščine in uvajanje številnih delegatov v sistem do-govarjanja in odločanja. Uveljavitev sistema delegatske skupš-čine je zahtevala polno aktivnost vseh dejavnikov in posameznih delegatov ter polno odgovornost za nemoteno delovanje skupš-čine in njenih zborov. Bili smo priče celotnega razvoja uvajanja delegatskega sistema, vse od osnovne baze delegacij pa do skupščine in njenih zborov. Razumljivo je, da je skupščina pri opravljanju novih nalog naletela na določene pomanjkljivosti. Očitno je bilo, da so vsakodnevne izkušnje zahtevale nenehno in neposredno dograjevanje in razvijanje delegatskih razmerij, za-čenši z delegacijami temeljnih samoupravnih delegacij in skupno-sti, konferenc delegacij in skupščine in njenih zborov. V nepo-sredno dograjevanje in razvijanje delegatskega sistema so bile brez dvoma vključene tudi vse sile družbenopolitičnih organizacij, ki so s svojo družbenopolitično aktivnostjo znatno pripomogle k uresničevanju sprejetih idejnopolitičnih stališč pri uresničevanju interesov delavskega razreda in samoupravne družbe v celoti.
Osnovna značilnost triletnega obdobja delegatske skupščine je bila brez dvoma čim popolneje dograditi in uveljaviti delegatski si-stem in s tem izvajanje ustavnih in statutamih načel ter realizacije na podlagi ustave sprejetih sistemskih zakonov.
SESTAVA SKUPŠČINE
Skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik sestavljajo zbor zdru-ženega dela kot zbor delegatov delovnih Ijudi v temeljnih organi-zacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skup-nostih; zbor krajevnih skupnosti kotzbordelegatovdelovnih Ijudi in
občanov z območja krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih Ijudi in občanov, organiziranih v druž-benopolitičnih organizacijah.
Zbor združenega dela ima 45 delegatskih mest. V njem so za-stopana vsa področja, ki omogočajo v zboru združenega dela obravnavo vseh interesov, vključno interesov delovnih Ijudi, ki de-lajo v kmetijstvu, obrtni in drugih dejavnostih.
Število delegatskih mest je bilo določeno z odlokom občinske skupščine o določitvi okolišev in števila delegatskih mest posa-meznih delegacij oziroma konferenc delegacij tako, da imajo
29 delegatskihmestdelegatitemeljnihsamoupravnihorganizacij
in skupnosti na področju gospodarstva; 8 delegatskih mest delegati temeljnih samoupravnih organizacij
in skupnosti s področja prosvetno-kulturne dejavnosti; 2 delegatski mesti delegati temeljnih samoupravnih organizacij
in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti; 5 delegatskih mest delegati delovnih Ijudi, ki delajo s svojimi de-lovnimi sredstvi v kmetijski, obrtni in podobni dejavnosti in de-lavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, 1  delegatsko mesto delegati delovnih skupnosti državnih orga-nov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih de-lovnih skupnosti, ki niso organizirane kot TOZD ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ. Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine ob-čine je bilo z odlokom določenih 10 samostojnih delegacij in 35 de-legatskih konferenc, v katerih sestavu je 131 temeljnih delegacij in 116 delegacij po 24. členu zakona (manj kot 30 zaposlenih).
Glede na to, da velik del temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ni imel pogojev (število zaposlenih) za delegiranje sa-mostojnega delegata,je bilo nujno delegacije dveh ali več temelj-nih samoupravnih organizacij in skupnosti združevati v konfe-rence delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata.
Zbor krajevnih skupnosti je zbor delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih, v katerem se izražajo integrirani interesi de-lovnih Ijudi v združenem delu in občanov po teritorialnem načelu. • Zbor krajevnih skupnosti ima 36 delegatskih mest in ga sestav-Ijajo delegati, ki jih delegirajo v zbor temeljne delegacije krajevnih skupnosti izmed izvoljenih delegatov.
Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti so bila de-legatska mesta razdeljena tako, da je določeno po eno delegatsko mesto vsaki krajevni skupnosti na območju občine ne glede na število delovnih Ijudi in občanov, ki prebivajo na njenem območju, ostala delegatska mesta pa so bila porazdeljena krajevnim skup-nostim sorazmerno s številom delovnih Ijudi in občanov na ob-močju krajevne skupnosti.
Družbenopolitični zborje zbor delovnih Ijudi in občanov, orga-niziranih v družbenopolitičnih organizacijah; njihova izhodiščna idejnopolitična osnova in ustrezna funkcija pa je zlasti v tem, da zbor izraža interese delavcev in občanov, organiziranih v družbe-nopolitičnih organizacijah združenih v Socialistični zvezi.
Zbor šteje 29 delegatov, izvoljenih za 4-letno mandatno dobo, od katerih zastopa 9 delegatov Socialistične zveze delovnega Ijudstva, 9 delegatov Zveze sindikatov Slovenije, 6 delegatov Zveze komunistov Slovenije in po 3 delegati Zveza borcev in Zveze socialistične mladine Slovenije
Skupščino družbenopolitične skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik tako sestavljajo:
a)  zbor združenega dela s                         45 delegatskimi mesti
b)  zbor krajevnih skupnosti s                     36 delegatskimi mesti
c)  družb. politični zbor z                             29 delegatskimi mesti
Skupno torej 110 delegatskih mest.
Z izvolitvijo delegatov samoupravnih interesnih skupnosti in s konstituiranjem skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za posamezna področja, delujejo kot enakopravni zbori v skupščini družbenopolitične skupnosti tudi               .
delegatov
—  skupščina SIS za vzgojo in izobraževanje, ki šteje             49
—  skupščina SIS za raziskovanje, ki šteje                               50
—  skupščina SIS za zdravstveno varstvo, ki šteje       ,           48
—  skupščina SIS za kulturo, ki šteje                                        49
—  skupščina SIS za socialno varstvo, ki šteje                         49
S tem celotni skupščinski sištem zajema dejansko 8 zborov s 365 delegatskimi mesti.
Skupine delegatov
Nadaljnja organizacijska oblika izvajanja skupščinskega d§le-gatskega sistema za delegiranje delegatov v skupščine drugih družbenopolitičnih skupnosti so delegatske skupine, ki delegirajo delegate v skupščino SR Slovenije in skupščino mesta Ljubljane. Te skupine so bile po sklepu skupščine oziroma zborov imeno-vane na 1. zasedanju skupščine 29. 4. 1974.
Delegati z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik so vključeni v delegatske skupine, ki delegirajo delegate na skupščino SRS po posameznih področjih takole:
1.  Za področje gospodarstva tvorijo naši delegati 15-člansko skupino delegatov, ki samostojno delegira v republiški zbor zdru-ženega dela 2 delegata;
2.  Za ostala delovna področja pa so določeni nosilci skupin de-legatov, v katerih sodelujejo delegati iz več občin.
Delegati občine Ljubljana Vič-Rudnik sodelujejo v naslednjih skupinah:
a)  v skupini kulturno-prosvetnega področja s 5 delegati — no-silec skupine je občina Ljubljana Vič-Rudnik,
b)  v skupini s področja zdravstva z 1 delegatom — nosilec sku-pine je OBS Ljubljana-Bežigrad;
c)  v skupini s področja kmetijstva z 2 delegatoma — nosilec skupine je OBS Škofja Loka;
č) v skupini obrtništva z 2 delegatoma — nosilec skupine je OBS Domžale;
d)  v skupini državnih organov z 1 delegatom — nosilec skupine je OBS Ljubljana-Center.
3.  Za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine SR Slove-nije je določena samostojna 11 -članska skupina delegatov, ki de-legira v zbor občin Skupščine SR Slovenije 1 delegata.
Za delegiranje delegatov v zbor skupščine mesta Ljubljane so določene (razen v primeru skupine delegatov za področje držav-nih organov, katere nosilec je OBS Ljubljana Moste-Polje in v ka-teri delujejo 3 naši delegati) samostojne skupine, in sicer:
a)   18 delegatov za gospodarsko področje, ki delegira v zbor združenega dela skupščine MS Ljubljane 5 delegatov,
b)   17 delegatov za kmetijsko področje, ki delegira v ZZD MS 2 delegata,
c)   17 delegatov za kulturno-prosvetno področje, ki delegira v ZZD MS 2 delegata,
č) 17 delegatov s področja obrti in drugih dejavnosti, ki delegira v ZZD MS 1 delegata,
d)   11 delegatov s področja zdravstva in sociale, ki delegira v ZZD MS 1 delegata.
Skupina 28 delegatov imenovanih iz vrst delegatov krajevnih skupnosti pa delegira 10 delegatov v zbor občin skupščine mesta Ljubljane. Skupno deluje torej 37 delegatov v skupinah za delegi-ranje delegatov v zbor skupščine SR Slovenije in 105 delegatov v skupinah za delegiranje delegatov v zbor skupščine mesta Ljub-Ijane.
Poleg navedenih delegiranj delegatov v omenjene skupščine, delegira skupščina občine še po 3 delegate v skupščino regio-nalne skupnosti Ljubljane in vrsto drugih posameznih delegatov druge skupnosti.
S prikazom organizacijske strukture delegatske skupščine (shematični prikaz samoupravne organiziranosti družbenopolitič-nih skupnosti in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo v skupščinskem sistemu družbenopoli-tične skupnosti prilagamo) želimo nazorno prikazati razpletenost delovanja delegatskega sistema in podkrepiti obseg nalog tako delegatov kot drugih skupščinskih organov, ki so dolžni izvajati postavljene naloge na vseh nivojih delegatske aktivnosti.
Delovna telesa SOB
Za lažje delovanje skupščine in njenih zborov je skupščina z od-lokom imenovala stalna delovna telesa, in sicer:
—  Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—  Komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
—  Statutarno-pravno komisijo,
—  Komisijo za družbeni nadzor,
—  Komisijo za odlikovanja in druga priznanja,
—  Komisijo za prošnje in pritožbe občanov,
—  Versko komisijo,
—  Komisijo za razvoj krajevnih skupnosti,
—  Komisijo za zadeve borcev in invalidov ter
—  Komisijo za podelitev nagrad in priznanj.
V svetu in komisijah deluje 86 članov, ki proučujejo predloge, predpise in druge akte, ki jih sprejema skupščina in njeni zbori, proučujejo vprašanja iz delovnega področja komisij ter o svojih ugotovitvah obveščajo skupščino in njene organe s konkretnimi predlogi in ukrepi.
DELOVANJE SKUPŠČINE IN NJENIH ZBOROV
Učinkovitost in tvomost delegatskega sistema sta odvisna predvsem od organiziranosti delegatske baze, to je od organizira-nosti in odnosov, ki vladajo med delovnimi Ijudmi in občani v TOZD, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skup-nostih. Ti procesi so večji del zaključeni, kar pa ne pomeni, da se samoupravni odnosi v njih že izvajajo na ustavnih načelih.
Aktivnost delegacij ni edina, vendar pa je ena pomembnih predpostavk uspešnosti delegatskega sistema. Kako delegr.ciia razume svojo funkcijo, kako je povezana z organi samoupravlja-nja, z vodstvom družbenopolitičnih organizacij, kako oblikuje sta-lišča do vprašanj, ki so na dnevnih redih zborov skupščine — ali vedno sama, ali skupaj z organi upravljanja, kdaj na zborih delov-nih Ijudi in občanov itd., so vprašanja, na katera pogostokrat ne bi mogli pozitivno odgovoriti.
Vzroke za to najdemo v objektivnih in tudi v subjektivnih slabo-stih v samih TOZD, KS in SIS, pa tudi v tem, da so delegacije pre-puščene same sebi, lastni iznajdljivosti, miselnosti, da je delegat-ski sistem stvar delegacij in delegatov, a ne naloga vseh subjek-tivnih sil in vseh delovnih Ijudi.
Če je delegacija izločena iz samoupravnega mehanizma in če ni povezana s političnimi organizacijami, ne more z uspehom opravljati svoje ustavne funkcije. Razumljivo pa je, da je lahko tudi obratno, ko se delegacija obnaša samovoljno in postane neodvi-sen tolmač interesov delovnih Ijudi in občanov.
Ugotavljamo, da delegatske skupščine še vedno sprejemajo predpise, ki niso vedno povsem v skladu z interesi delovnih Ijudi in občanov. Zato bo potrebno s formalnimi postopki to onemogočiti, in sicer na ta način, da:
—  zamenjamo enofazni postopek pri sprejemanju odločitev z dvofaznim postopkom
—  z ustreznejšim gradivom obveščamo delovne Ijudi, občane in delegacije in
—  zagotovimo dovolj časa za oblikovanje in usklajevanje sta-lišč pred odločitvami v zborih.
Posebnega pomena pri tem pa bo, da zagotovimo vsakemu zboru njegovo ustavno funkcijo. Mnogo je še primerov, da o vpra-šanjih, ki naj bi bila v izključni pristojnosti ZZD, odločamo na sejah vseh zborov. Hkrati tudi ugotavljamo, da se o marsikaterem po-membnem vprašanju za združeno delo odloča izven zbora zdru-ženega dela občinske skupščine, to je v republiki ali zvezi.
Nasprotno pa velja za zbor krajevnih skupnosti ugotovitev, da prihaja pri tem zboru ustavna funkcija povsem do izraza.
Za družbenopolitični zbor lahko ugotovimo, da le-ta postopoma že prevzema določeno mu vlogo in naloge v skupščinskem dele-gatskem sistemu. Nesporazumov glede položaja in vloge je vedno manj. Posamezni delegati se že postopoma vključujejo v svojo lastno bazo — družbenopolitično organizacijo — katerih de-legati so In že skušajo oblikovati stališča in mnenja iz svoje sredi-ne.
Takšno aktiviranje delegatov pa vsekakor ni odvisno le oddele-
gata samega, pač pa v veliki meri od aktivnosti družbenopolitične organizacije in njihovih pobud na takšno sodelovanje.
V delovanje skupščin družbenopolitičnih skupnosti se po ustavi vključujejo tudi SIS za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, socialno varstvo ter raziskovalno dejavnost. Njihovi medsebojni odnosi so opredeljeni v ustavi, zakonih in statutih ter poslovnikih. Nepo-sredno sodelovanje se postoporric. razvija in že prihaja do skupnih razprav in odločitev z zbori družbenopolitičnih skupnosti.
Družbenopolitična skupnost sodeluje pri odločanju o politiki ob sprejemanju dolgoročnih, srednjeročnih in letnih programov ra-zvoja SIS in potrjevanju razvojnih programov SIS, od tu naprej pa so SIS samostojne, da se dogovarjajo in samosporazumevajo z uporabniki in izvajalci posameznih dejavnosti znotraj interesne skupnosti. Šele ob nesporazumu med njimi ali v primeru neuspelih dogovorov sprejema odločitve skupščina družbenopolitične skupnosti. Skupščina je v zadnjem letu med drugimi že razprav-Ijala o celotni problematiki na področju SIS za izooraževanje in SIS za stanovanjsko področje.
Zbori obeh skupščin so zasedali skupaj z zbori skupščine ob-čine in skupaj sprejemali poročila, stališča in podane predloge v razpravi. Tako sodelovanje se bo nadaljevalo, saj je v jesenski dobi že predvideno skupno zasedanje s skupščino SIS za so-cialno varstvo in SIS za telesno kulturo.
Program skupščine bo z obravnavo problematike vseh SIS do konca mandatne dobe predvideno izpolnjen.
Bistvena potreba delovanja delegatskega sistema je tudi vzpo-stavitev sistema informiranja in komuniciranja. Če je z ustavo opredeljena zahteva, da pri vseh bistvenih odločitvah sodelujejo in odločajo delovni Ijudje in občani, je s tem postavljen osnovni nivo, kateremu je potrebno prilagoditi celoten informativni sistem.
Skupščina občine je želela v sedanjem sistemu informiranja zadostiti ustavni zahtevi s tem, da je oblikovala »delegatsko prilo-go«, ki izide ob redni nakladi mesečnega lista »Naša komuna« v
26.000 izvodih. V delegatski prilogi se objavlja celotno gradivo za seje skupščine in njenih zborov. Tako kot mesečnik »Naša komu-na« prejemajo istočasno brezplačno tudi delegatsko prilogo vsi občani in delovni Ijudje v TOZD. Menimo, da smo s tem načinom dokaj uspešno uveljavili informiranje delegatov in tudi vseh obča-nov.
Precej drugačne pa so ugotovitve pri ocenjevanju kvalitete omenjenih informacij. Priznati moramo, da so gradiva preobširna, morda tudi nepregledna in nerazumljiva. Zato si moramo priza-devati, da informativni sistem izboljšamo, skrajšamo obrazložitve tako, da bodo delegatom in občanom pojasnjene osnovne vse-binske značilnosti, predvsem pa, da bodo napisane razumljivo in konkretno. Zaradi racionalnosti bo potrebno informativno gradivo objavljati v eni prilogi,saj se lahkozgodi, da bo ob množici raznih biltenov, prilog in poročil prišlo do druge skrajnosti, da bo delegat oziroma občan v končni obliki ostal neinformiran.
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je v obravnavanem ob-dobju imela 20 skupnih sej, njeni zbori pa: zbor združenega dela 32 sej, zbor krajevnih skupnosti 31 in družbenopolitični zbor 28 lo-čenih sej, na katerih je bilo obravnavano 822 zadev.
V razpravah je na teh sejah sodelovalo 892 delegatov vseh zbo-rov. Poprečna udeležba na sejah vseh zborov je bila 75,8% in sicer na sejah zbora KS 89,6 %, na sejah zbora združenega dela
71.1 % in nasejahdružbenopolitičnegazbora66,9%. Skupščina oziroma njeni zbori so v tem času sprejeli 413 pomembnejših aktov (odloki, proračuni, družbeni plani itd.), od katerih je bilo le 21 aktov obravnavanih v dvofaznem postopku. Delegatskih vprašanj je bilo v tem času podanih407. Na ta vprašanja sobili posredovani zadovoljivi odgovori pristojnih organov v 348 primerih, v 59 prime-rih pa odgovorov ni bilo ali pa so bili odgovori preveč pavšalni;tako da delegacije z njimi niso bile zadovoljne.
Iz kratkega številčnega prikaza (obširnejši podatki so prikazani v priloženih tabelah) je razvidno, da je delegatska skupščina v tem obdobju razpravljala in odločala na zelo obširnem delovnem po-dročju, čeprav še ne moremo biti v celoti zadovoljni z njenim delom, sajješevrstonalog, okaterihbi morale skupščna odločati oziroma razpravljati. Predvsem menimo, da so to pomembnejše republiške pa tudi zvezne zadeve, o katerih bi delegati teh skupš-čin morali imeti stališča tudi osnovne baze — občinskih skupščin.
Res je, da je ob tako številnih pristojnostih delo skupščine dokaj otežkočeno, vendar pa bi bil izhod iz preobremenjenosti v ustrez-nejši delitvi pristojnosti med skupščino, IS in med IS ter upravnimi organi.
Toda kljub tako številnim zadevam, ki jih je skupščina v tem času obravnavala, pa je vendarle dosežen ogromen napredek v kvaliteti dela delegatske skupščine. Razprave, predlogi in stališča so vsebinsko bogatejši, konkretnejši in proučeni tLr vvečini prime-rov izoblikovani v osnovnih bazah ter podani v imenu delegacij.
Ob dejstvu, da deluje skupščina v delegatskern sistemu na de-legatski bazi, da mora delegatsko sestavljena skupščina zagoto-viti odločanje delovnih Ijudi pri uresničevanju oblasti in opravljanju drugih zadev, je mogoče ugotoviti, da se delegati v skupščinskih zborih zborih opredeljujejo do predlogov in rešitev, ki jih posreduje izvršni svet, z glasovanjem. Pobud za obravnavo v skupščinskih zborih s strani temeljnih delegacij namreč še vedno ni, zaradi tega najpogosteje nastopa v vlogi predlagatelja izvršni svet občinske skupščine.
Menimo, da položaj skupščine nasproti njenemu izvršnemu svetu ne more ostati v opredeljevanju delegatov in predlogov, torej takšen, da bi delegati samo ugotavljali, ali je pripravljena za-deva v skladu z osnovno usmeritvijo družbenega razvoja ali v skladu z interesi in potrebami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Zato ni mogoče mimo ugotovitve, da je sedanja delegatska skupščina bolj predstavniško kot delovno telo, kakršnega terja na ustavi zasnovan delegatski sistem. Kljub kratkotrajnim izkušnjam delovanja delegatskega sistema pa lahko ugotovimo, da je le-ta odprl proces neposrednega vključevanja delovnih Ijudi in občanov v odločanje o vprašanjih, o katerih odloča skupščina in da je ta proces nujno potrebno izpopolnjevati v nadaljnjem obdobju delo-vanja sedanje in prihodnje skupščine.
Vse dosedanje ocene dokazujejo, da je sicer ob aktivnem in uspešnem vključevanju delegacij in delegatov v delo in odločanje v skupščini občine, delovanje delegatskega in skupščinskega si-stema tesno povezano s stopnjo razvoja samoupravnih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Razumljivo je torej, da je uspešnejše delo tistih delegacij, kjer se v njihovo delo vključujejo samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Vse te oblike sodelovanja s temeljnimi delegacijami, ki so se v nekaterih primerih že uveljavile, so dele-gacijam v veliko pomoč pri opravljanju njihove dolžnosti. Toda, nesporna je ugotovitev, da so delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti vendarle še premalo zaživele v svoji re-snični delegatski funkciji. Kje so vzroki za takšno stanje? Menimo, da se delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela še niso uspele vključiti kot enakopraven partner pri uveljavljanju sa-moupravnih odnosov, še vedno niso dovolj povezane s samou-pravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v nepo-srednem delovnem okolju. Slednje vse premalo ali pa sploh ne pritegnejo k sodelovanju temeljne delegacije, čeravno bi se mo-ralo delovanje družbenopolitičnih organizacij odraziti v temeljnih delegacijah. Menimo, da brez sodelovanja družbenopolitičnih or-ganizacij in njihovih opredelitev ostajajo temeljne delegacije bolj ali manj osamljene, pri čemer je treba poudariti pomanjkanje izra-zitejše vloge zlasti sindikalnih organizacij.
Takšen tretma delegacije, njeno izolirano vlogo potrjujejo tudi dejstva, da predstavniki družbenopolitične skupnosti in družbe-nopolitičnih organizacij z določenimi nalogami še vedno iščejo stik s poslovodnimi organi, predsedniki DS ali predsedniki DPO, med-tem ko le v izjemnih primerih pritegnejo k sodelovanju tudi te-meljne delegacije.
Tudi vodilne strukture oziroma pristojne strokovne službe v TOZD v pretežni meri še ne nudijo delegaciji ustrezne pomoči za uspešno delovanje. Dogaja se tudi obratno, da nekatere delega-cije zaradi neosveščenosti in nezainteresiranosti ne iščejo stro-kovne pomoči, s čimertudi same pripomorejo k obojestranski ne-povezanosti. Razumljivo je, da za tolmačenje in komuniciranje niso pristojne le strokovne službe, marveč tudi družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah. Ker pa se njihovo delovanje ne odraža v temeljnih organizacijah, delegati zaradi nepovezova-
nja celotne problematike često zagovarjajo podjetniško miselnost v razpravah o aktualnih družbenopolitičnih, družbenoekonomskih in ostalih družbeno pomembnih vprašanjih.
Poseben problem predstavljajo konference delegacij, ki vklju-čujejo večje število temeljnih delegacij. Med delegacijami samimi, čeravno oblikovanimi v konference delegacij, prihaja le v manjši meri do medsebojnega sodelovanja zaradi sporazumnega iska-nja skupnih rešitev o vprašanjih iz pristojnosti skupščine. Dokajš-nja ovira za dosledno uveljavljanje delegatskega sistema je, da se razprave o vprašanjih, ki so na dnevnih redih, v veliki meri omeju-jejo predvsem na konferenco delegacij, premalo pa so povezane s samoupravnimi organi in delavci v TOZD, delavci in občani v kra-jevnih skupnostih. Konference delegacij delujejo v nekaterih pri-merih bolj formalno in le zato, da izbero delegate za sejo skupšči-ne.
Pri ocenjevanju dela konferenc delegacij ne moremo mimo ugotovitve, da te običajno delujejo odvisno le od aktivnosti njihovih vodij. Že pravilo je postalo; če vodja ne sklicuje redno sej konfe-renc, seje ni in uspeh delovanja konferenc je zelo jasen.
Po trenutnih ocenah delujejo nekatere konference zelo dobro, večina zadovoljuje, medtem ko nekatere konference delegatov več ali manj životarijo ali pa sploh ne delujejo (delegatska konfe-renca obrtnikov, delegatska konferenca Angore, Industrija usnja Vrhnika, Tiskarna Ljubljana, KZ Velike Lašče, Nadzorništvo prog Preserje, Iskra Horjul itd.). Pri tem ne gre prezreti tudi dejstva, da vendarle še tako aktiven vodja delegacije ni v stanju, ob nezainte-resiranih osnovnih delegacijah in delegatih, uspešno voditi dele-gatske konference.
Tako se ponovno vračamo na nedelavnost delegacij v temeljni bazi, zlasti v tistih manjših delovnih organizacijah, kjer vsi zapo-sleni predstavljajo temeljno delegacijo. Ti delegati najpogosteje izostajajo s sej ali pa se sploh ne udeležujejo sej delegatske kon-ference in živijo izven delegatskega sistema. Zaradi nedelovanja teh delegacij tak odnos vpliva tudi na neaktivnost delegatov v skupščini. Razumljivo je, da delegat, ki se udeleži seje skupščine (po čisto formalnem delegiranju) ali seje konferenc delegacij, pa nima stališč temeljne delegatske baze, le-teh ne more posredo-vati konferenci delegacij ali zboru stališč baze.
Delegat v takem primeru nima druge naloge kot zasledovati razpravo, glasovati in končno posredovati delegaciji morebitna nova sprejeta stališča ali dodatna pojasnila, podana na seji.
Nadaljnja ovira rednega delovanja zlasti konferenc delegatov je sestava le-teh po področjih dejavnosti ne glede na teritorialno na-čelo (npr. osnovne šole, storitvene obrti itd.), ki vpliva na delovne organizacije z manjšim številom zaposlenih delavcev ali celo z de-lavci, ki so zaposleni na območju naše občine, sedež samouprav-nih organov pa je izven območja občine. Te delegacije očitno ka-žejo nezainteresiranost in tudi izjavljajo, da se povezujejo z dele-gacijo v občini, kjer je sedež njihove TOZD.
Pri vseh težavah, s katerimi se je delegatska skupščina morala ukvarjati, ne bo napak, da opozorimo na najbolj kritične delegacije oziroma delegatske konference, ki s svojim pasivnim odnosom dejansko ovirajo normalno delovanje tako delegatskih konferenc kot tudi zbor združenega dela in zbora KS.
To so predvsem:
DK 8: nosilec DK »Iskra« Horjul.
Sej zboraZD se je z izjemo 3 delegatov udeleževal le vodja DK. Od 15. 10. 1974, t.j. od4. seje ZZD dalje se delegati delegacije Rašica, ki je v sestavu te DK, niso udeležili sej zbora. Sklepati je moč, da se seje DK ne sklicujejo?
DK 17: nosilec DK »Angora« Ljubljana.
Delegati te DK so se v mandatni dobi udeležili le 9 sej zbora. Od 24. 6.1975 dalje se sej zboraZD nihče ne udeležuje kljub nekate-rim opozorilom. Delegati delegacije tovarne Angora pa so se de-jansko udeležili le 5 sej (1., 2., 4., 10. in 11. seje ZZD).
DK 18: nosilec DK »Industrija usnja Vrhnika« Ljubljana.
Tudi ta DK od 24. 6.1975 dalje ne delegira delegatov v zbor ZD. V dosedanji mandatni dobi so se udeležili le 8 sej.
DK 22: nosilec DK »Gostinsko podjetje Vič« Ljubljana.
Glede na sestav DK je moč zaključiti, da se cjelegacije v okviru DK ne sestajajo in da se sej zboraZD večinomaiudeležuje le vodja
ZD. Tako trditev dokazuje udeležba po 17. 2. JI976 (udeležba le vodje DK).
DK 25: nosilec DK »Nadzorništvo prog Preserje«.
Tudi ta DK od 22. 5. 1976 (22. seje ZZD) z izjemo zadnje seje zbora 31. 5. 1977 ne delegira delegatov, vendar je vzrok temu v sestavu DK.
DK 39: nosilec DK »Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna« (odsotnost na 19 sejah zbora) vodja DK v ZD Vič.
DK 40: Delegadja zasebnih obrtnikov od 15. seje zbora dalje, t.j. od 18. 9.1975 (z izjemo 2 sej 19. in28. sejeZZD) nedelegira delegatov.
DK 43: nosilec DK KZ Velike Lašče — Kooperanti.
Delegati-kooperanti KZ Velike Lašče so v tem mandatnem ob-dobju le 7-krat delegirali delegata na seje zbora.
V  teku delovanja delegatskega sistema je bila v TOZD vrsta sprememb v osnovnih delegacijah, vrsta novih volitev delegatov in nekaj na novo formiranih delegacijskih konferenc. Na novo je bilo ustanovljenih 6 delegacijskih konferenc, oziroma spremenje-nih glede na spremembe statutov TOZD.
V tem času so bile v 15 TOZD opravljene nadomestne volitve, na nekaterih so izvolili 31 novihdelegatov: na novojebilovključe-nih v delegatski sistem 7 TOZD, istočasno pa je prenehalo delo-vati na območju občine tudi 7 TOZD. Zaradi prenehanja delov-nega razmerja je prenehal mandat 5 delegatom. Ti podatki so bili registrirani pri sekretariatu na podlagi pismenih obvestil TOZD oziroma njenih volilnih komisij. Verjetno pa podatki niso popolni, saj nekatere spremembe zaradi nepravočasnega obveščanja se-kretariata še niso registrirane.
Tudi skupine delegatov za delegiranje delegatov v skupščine SRS in skupščine MS so bile v tem obdobju dvakrat deloma me-njane oziroma dopolnjene.
V  posameznih primerih so bile spremembe naslednje:
I.   Na novo so bile formirane v celoti naslednje samostojne de-legacije oziroma konference delegacij:
DK št. 1 — Inštitut Jožef Stefan DK št. 3 — Iskra
DK št. 21 — Del. skupnost Mercator DK št. 24 — Tobačna tovarna
DK št. 27 — GP Tehnika — TOZD Ljubljanske opekarne DK št. 28 — Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Komu-nalne gradnje
II.   V okviru posameznih DK pa so bile izvršene po podatkih, ki so nam jih javile delovne organizacije, naslednje spremembe:
—  pri DK št. 2: Elektroinštitut Milan Vidmar — nadomestne vo-litve 1 delegata; 2 delegaciji po zakonu preselili v drugo občino
—  pri DK št. 4: v Inštitutu za metalne konstrukcije — nado-mestne volitve 3 delegatov
—  pri DK št. 6: v delegaciji Volan nadomestne volitve 4 delega-tov; črtanje 1 delegacije po zakonu ter vključitev 2 novih delegacij
—  pri DK št. 11: v Kem. inštitutu Boris Kidrič nadomestne voli-tve 3 delegatov; črtanje 1 delegacije po zakonu
—  pri DK št. 13: Hoja skupne službe je 1 delegatu prenehalo delovno razmerje
—  pri DK št. 15: ukinjena je delegacija in obrat »Gozdni obrat Ljubljana«; na novo izvoljena delegacija »Obrat za kooperacijo«
—  pri DK št. 17: prenehala delegacija po zakonu Tekstilka Vrb-Ijenje
—  pri DK št. 18: na novo vključena delegacija Slovenijales — TOZD gradbeni in lesni material
—  pri DKšt. 19:zamenjavavodjeDK; vdelegacijilnštitutzace-lulozo in papir nadomestne volitve 1 delegata
—  pri DK št. 20: nadomestne volitve 1 delegata
—  pri DK št. 23: v delegaciji Pekarne Center prenehal mandat 1 delegatu
—  pri DK št. 27: ukinjena delegacija SGP Pionir — TOZD Sek-tor Vič
—  pri DK št. 30: v VVZ Kolezija nadomestne volitve 1 delegata
—  pri DK št. 31: v delegaciji Zavoda za slepo mladino nado-mestne volitve 2 delegatov; v delegaciji Dom srednjih šol prenehal mandat 1 delegatu
—  pri DK št. 32: OŠ Ig nadomestne volitve 1 delegata; OŠ Pol-hov Gradec nadomestne volitve 2 delegatov
—  pri DK št. 33:2-krat zamenjava vodje DK; v delegaciji Šolske delavnice TŠ nadomestne volitve 2 delegatov; v delegaciji Po-klicna šola kovinske stroke 1 delegatu prenehal mandat
—  pri DK št. 34: nadomestne volitve 1 delegata
—  pri DK št. 35: nadomestne volitve 4 delegatov
—  pri DK št. 36: vključitev nove delegacije Pedagoški inštitut
—  pri DK št. 37: zamenjava vodje DK
—  pri DK št. 39: na novo formirana delegacija ZD Ljubljana — TOZD Vič-Rudnik
—  pri DK št. 44: Uprava SO nadomestne volitve 4 delegatov; vključitev nove delegacije SDK — Centrala za Slovenijo in nado-mestne volitve 1 delegata; pri PM Vič prenehanje mandata 1 dele-gatu.
V  delegacijah krajevnih skupnosti  do tako številnejših spre-memb ni prišlo, četudi je nekaterim delegacijam prenehal mandat po zakonu (v 4 primerih) zaradi odselitve ali smrti delegata.
V družbenopolitičnem zboru je prenehal v tem obdobju mandat le delegatki Metki Vidmar, zaradi zaposlitve izven območja naše občine in od 2.12.1975 šteje DPZ le 29 delegatov. Nadomestnih volitev po zakonu ni bilo potrebno izvajati.
V pretežni meri prevladuje stališče, da so delegacije krajevnih skupnosti kot temeljna baza za delegiranje delegatov v zbor kra-jevnih skupnosti občinske skupščine v preteklem razdobju zado-voljivo opravile svojo osnovno nalogo, da pa bo potrebno v na-slednjem razdobju posvetiti posebno pozornost sledečim vpraša-njem in pomanjkljivostim, ki so se pojavila pri njihovem delu, in sicer:
—  zaradi preobremenjenosti ali neaktivnosti posameznih de-legatov trpi ponekod celotna aktivnost delegacije, kar ima v po-samičnih primerih tudi odraz v delu delegacije in njeni aktivnosti v delu zbora krajevnih skupnosti. Zato je potrebno posvetiti vso po-zornost izbiri delegatov v temeljni bazi, ki mora biti vsestranska, premišljena in skrbno pripravljena,
—  pogosto so angažirani občani in delovni Ijudje, ki imajo ve-liko obveznosti na drugih področjih družbenega življenja,
—  delegacije morajo imeti ustrezno število delegatov, da ne bi prišlo do podobnih pojavov, kot sedaj, ko imajo posamezne dele-gacije krajevnih skupnosti po pet ali sedem delegatov, ki pa so poleg te funkcije angažirani tudi na ostalih področjih družbenega življenja (Vič ima sedem delegatov, Brdo, Kozarje in Lavrica po pet delegatov). To je lahko tudi močan zaviralni element za kvali-tetno in poglobljeno obravnavo skupščinskega gradiva v tako ome jenem številu delegatov glede na problematiko in obseg dela delegacije,
—  preseči moramo dejstvo, da so delegati premalo seznanjeni z delom krajevne skupnosti, oziroma da aktivnost dela delegacije v posamičnih primerih sloni na vodji delegacije, kar kaže na slabo izvedbo delitev dela oziroma neaktivnost posameznih članov de-legacije krajevne skupnosti,
—  da bi delegacija krajevne skupnosti izboljšala svoje delo ozi-roma dosledneje izvajala dogovorjene metode dela, bo potrebno, da vsi zainteresirani dejavniki v krajevnih skupnostih (SZDL, svet KS in njegove komisije...) tesneje sodelujejo z delegacijo kra-jevne skupnosti (v večini primerov delegacije krajevne skupnosti čutijo potrebo po obravnavi gradiva za sejo občinske skupščine skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in svetom),
—  čutiti je potrebo po permanentni udeležbi članov sveta KS ob obravnavi gradiva za sejo občinske skupščine oziroma nujnost po udeležbi delegata ter prezentiranju problematike iz gradiva ob-činske skupščine na sejah sveta KS oziroma družbenopolitične organizacije,
—  prevladuje stališče, da je delo zborov preobširno. Seje zbo-rov so prenatrpane s komunalno problematiko, ravno tako so ma-teriali k posameznim točkam dnevnega reda, ki so bolj informativ-nega značaja, preobšimi.
Predvsem bi bilo potrebno skrajšati uvodnike na skupni seji, kar vvečini primerov in to po nepotrebnem, zavlačuje delo skupščine.
Prisoten je interes ozirorria dokajšnja pripravljenost delegatov za organiziranje širših razgovorov, seminarjev za dvig stopnje družbenopolitične usposobljenosti,
—  skrajšati je potrebno potek informacije od delegata do dele-gatske baze,
—  permanentnc je potrebno skrbeti, da bodo odgovori na de-legatska vprašanja izčrpni, popolni in pravočasni,
—  poživiti je treba sodelovanje med delegacijo krajevne skup-nosti in delegacijo SIS (skupna obravnava posameznih najvaž-nejših vprašanj...).
Od začetnih nejasnosti funkdje zbora in težavah opredelitve njegove funkcije v delegatskem sistemu lahko zaključimo, da je potek delovanja družbenopolitičnega zbora v tem mandatnem obdobju vendarle pripeljal do čistejših opredelitev njegove funkci-je. V zadnjem času zbor namreč postopoma le prevzema vlogo, ki jo ima v novem delegatskem sistemu. Vsebina njegovega dela se bogati s seje na sejo in rezultati se že močno odražajo pri oprede-Ijevanju mnenj in stališč h gradivom, o katerih odločata druga dva zbora. Vse bolj pogosti so pojavi aktivnega sodelovanja delegatov z njihovo osnovno bazo (družbenopolitičnimi organizacijami, kra-jevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami). Iz takega delo-vanja delegatov lahko pričakujemo, da bodo delegati (nekateri že) prinašali že izoblikovana stališča iz osnovnih baz — občinskih konferenc, predsedstev, odborov in pristojnih organizacij v KS, s čemer bodo izražali interese delovnih Ijudi in občanov z interesi širše družbenopolitične skupnosti.
Ti pozitivni premiki pa hkrati ne morejo v celoti opravičevati dej-stva, da jezbor premalo samoiniciativen, da ne daje dovolj pobud za razprave o posameznih problemih družbenega dogajanja. Dokaj malo vzpodbudna je udeležba na sejah, čeprav lahko isto-časno ugotovimo zelo živahne razprave prisotnih delegatov. Ob-jektivni razlogi posamezne neaktivnosti (obremenitev na drugih področjih dela) nujno narekuje racionalizacijo časa in izbiro gra-diva za sklic seje, kadar je to potrebno, saj glede na jasnost njene vloge in naloge res ni nobene potrebe razpravljanja in odločanja o vseh zadevah. Zbor naj dejansko prevzame kreativno, usmerje-valno in usklajevalno vlogo in nalogo, ki mu jo zagotavlja in nalaga delegatski sistem.
Delovanje skupin delegatov
Že začetno delo v skupinah delegatov je nakazovalo potrebo po proučitvi sistema dela teh skupin zaradi določenih težav, ki so se začele pojavljati. Konkretnih sistemskih rešitev še do danes ni in skupine opravljajo svojo nalogo še vedno nespremenjeno. Sistem dela teh skupin delegatov je prav gotovo v vsaki občini drugačen, toda težave dela se pojavljajo povsod v enaki obliki.
Menimo, da je osnovni pogoj uspešnega delovanja skupin de-legatov tesnejša povezava z osnovno bazo delegacij in v povezavi z zbori občinske skupščine.
Objektivne težave, ki se venomer pojavljajo (neusklajenost programov dela skupščin, sklic sej ipd.) ne bi smele biti vzrok za težave, s katerimi se delegacije soočajo vsakodnevno. Številna gradiva, ki so bila predmet razprav v skupinah delegatov (republi-ška za 48 sej in mestna za 35 sej) vsekakor zahtevajo polno aktiv-nost posameznega delegata skupine in vsestransko strokovno in tehnično pomoč pristojnih strokovnih služb ter istočasno zahtevo za temeljito proučitev in izdelavo posebne analize dejanskega stanja delovanja na tem področju. Sklepanje o pomembnih vse-binskih vprašanjih v republiški in mestni skupščini ne more odra-žati stališč delegacij, če teh vprašanj ni bilo mogoče obravnavati v delegacijski bazi, bodisi, da je ta baza v TOZD, DK ali posameznih zborih občinske skupščine.
Posebno težavne in najbrž ne dovolj učinkovite so skupine de-legatov, ki jih sestavljajo delegati iz večih občin, Skupina, v kateri so zastopani delegati, npr. 22 občin (obrt) prav gotovo težko us-klajuje stališča in mnenja vseh občin, ker delegati niso seznanjeni s stališči občinskih skupščin in temeljnih delegacij v bazi. Menimo, da bo nujno delovati v smeri, da bodo postale skupine delegatov s svojimi metodami dela organiziran mehanizem med delegatsko bazo, občinskimi zbori skupščine in skupščinami drugih družbe-nopolitičnih skupnosti. Le tesnejša povezava bo skupinam dele-gatov omogočila uresničevanje njihovih nalog.
Pri vseh navedenih težavah pa se pojavlja tudi težava neuskla-jenosti programov delovanja v skupščini SRS, MS, regije in obči-ne. Do usklajenosti programov bo nujno moralo priti, zlasti za po-membnejše obravnave, saj bi taka usklajenost programov omo-gočila skupinam delegatov, da se zadeve pravočasno obravna-
vajo na skupščinah in konferencah delegatov in tam izoblikovana stališča posredujejo prek skupin delegatov skupščinam drugih političnih skupnosti. V tem obdobju pa skupščina ni bila v stanju opravljanja funkcije delegatske konference, razen v nekaterih najpomembnejših primerih.
Navedene značilnosti se močno odražajo v zboru združenega dela, ki bi moral biti kreator ekonomske politike v občini, dejansko pa v svoji aktivnosti v zadnjem času zaostaja za ostalima zboroma občinske skupščine. Razumljivo je, da bo na področju delovanja zbora združenega dela potrebno mobilizirati vse dejavnike tako v TOZD, OZD in predvsem družbenopolitične organizacije v bazi. Posebno skrb bodo v nadaljevanju morali voditi sindikalni dejav-niki tako v občini kot v delovnih organizacijah. Da bodo delegacije, delegatske konference in skupine delegatov s področja zbora združenega dela aktivneje delovale kot dosedaj, bo nujno vzpo-staviti tesnejšo povezavo in sinhronizirano obravnavo vseh gra-div, o katerih odločajo družbenopolitične skupnosti na vseh nivo-jih.
DELOVNA TELESA OBČINSKE SKUPŠČINE
Za nemoteno delovanje skupščine in njenih zborov ima skupš-čina delovna telesa, ki vsak na svojem področju opravlja naloge iz dane pristojnosti in o svojem delovanju poroča skupščini. Iz poro-čil njihovega delovanja povzemamo krajše povzptke, ki naj bi de-legatom služili le kot bežen vpogled v njihovo cjelo.
SVET ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠ-ČITO
Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito (v nadaljnjem besedilu svet) skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (prej svet za LO) je bil ustanovljen hkrati s konstituiranjem skupš-čine občine. Na isti seji je bil imenovan kadrovski sestav sveta, v upravi občinske skupščine pa je bil imenovan svetovalec za Ijud-sko obrambo. Struktura sveta se je dvakrat spremenila in dopolni-la. Zadnja sprememba je bila obravnavana na seji skupščine dne 23. 12. 1976, ko je bil sestav sveta usklajen z zakonom o Ijudski obrambi terzakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 23-76). Hkrati z imenovanjem sveta za Ijudsko obrambo je bil na občino prenesen obrambni načrt ob-čine, ki se je dotlej hranil v prostorih mestne skupščine. Svet je takoj obravnaval obrambni načrt in ga tudi dopolnil z manjkajočimi dokumenti.
V tem obdobju je svet zasedal 19-krat. Na sejah so se obravna-vale obrambne priprave v občini, in sicer do 1.1. -1977 samo za or-gane skupščine občine in upravne organe. Po 1. 1. 1977 pa po-stopoma prevzema odgovornost za obrambne priprave v temelj-nih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, organizacijah združenega dela ter družbenopolitičnih organizaci-jah v občini. V tem obdobju je svet sprejel več upravnih in samou-pravnih aktov, od katerih so bili nekateri posredovani skupščini v obravnavo in sprejem.
Skupščini so bile posredovane v obravnavo in sprejem nasled-nje zadeve: Poročilo o obrambnih pripravah v občini in na območju občine za leto 1975 in 1976; Odlok o ustanovitvi enot in občin-skega štaba TO; Odlok o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov ter občinskega štaba CZ; Dopolnitev odloka, s katerim se je us-kladil sestav sveta Ijudske obrambe in naziv.
V okviru srednjeročnega načrta občine je bil tudi predložen ra-zvojni srednjeročni načrt za Ijudsko obrambo in družbeno samo-zaščito za obdobje 1976—1980 ter za leto 1976 in 1977. Sprejel in pripravil je družbeni dogovor o družbeni samozaščiti, ki ga je obravnavala in podpisala skupščina občine ter 96 % vseh temelj-nih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organiza-cij in društev ter družbeni dogovor enake vsebine med Ijubljan-skimi občinami in mestno skupščino in družbenopolitičnimi orga-nizacijami v Ljubljani. V decembru 1976. leta je bil na skupščini obravnavan in sprejet odlok o organizaciji občinske uprave, s ka-terim je bil ustanovljen oddelek za Ijudsko obrambo.
Svet je samostojno razpravljal in sklepal: o kadrovskem sestavu občinskega štaba TO ter številu in sestavu enot TO, sklepal je o
ustanovitvi štabov TO po krajevnih skupnostih, opremljanju in oborožitvi enot in štabov TO, o ustanovitvi organa za izvajanje mobilizacije v okviru krajevnih skupnosti in občine, o poročilu ko-misije za pridobivanje mladine za vojaške šole in poklice ter podal soglasje k predloženim kandidatom za vojaške šole in poklice za rezervne in aktivne starešine JLA. Razpravljal in ustrezno ukrepal je o sklepih in smernicah republiških in zveznih organov za LO. Razpravljal je o odloku predsedstva SR Slovenije o vsebini in iz-delavi obrambnih načrtov v Sloveniji. Obravnaval je poslovnik in vsakoletni program dela sveta, ki ga je tudi uspešno izvajal. Spre-jel je tudi več dokumentov občinskega načrta ter odlok o organiza-ciji skupščinskih organov in upravnih organov skupščine občine po vojnoorganizacijski shemi. Obravnaval in sprejel je poročilo o delu občinskega štaba TO in občinskega štaba SZ ter o ustanovi-tvi enot narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter podal soglasje za 70% od vseh predvidenih načelnikov enot narodne zaščite. Svet je obravnaval več drugih zadev, predvsem s področja obrambnih priprav, ki jih v poročilu ne omenjamo.
STATUTARNO-PRAVNA KOMISIJA
Komisija je imela v tem obdobju 6 sej. Obravnavali smo osnovna stališča v zvezi z uvedbo postopka za spremembo in do-polnitev statuta občine ter sprejeli orientacijski razpored dela — zadolžitev v zvezi s pripravami osnutka sprememb in dopolnitev statuta občine.
Komisija je obravnavala pri svojem delu sledeče važnejše za-deve in sicer:
Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za sofinanciranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini Ljubljana-Vič-Rudnik ter Pravilnik o delu, načinu razporejanja sredstev in ostalih pristojnosti odbora podpisnikov v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik ter statuta samoupravne stanovanjske skupno-sti, skupnosti socialnega varstva ter občinske zdravstvene skup-nosti in statut regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljane.
V  letošnjem letu so vsa prizadevanja in aktivnosti komisije usmerjena v pripravo in dokončni sprejem statuta občine Ljublja-na—Vič-Rudnik, ki bo na osnovi izvedene javne razprave sprejet na seji vseh zborov občinske skupščine predvidoma v mesecu novembru 1977.
KOMISIJA ZA VERSKA VPRAŠANJA
Komisija je imela v razdobju od ustanovitve 6 sej.
Na osnovi sprejetega dogovora o delu komisije smo poleg rednega dela obravnavali na sejah komisije sledeča važnejša vprašanja:
Sprejeli smo stališča in sklepe v zvezi z osnutkom odloka o javni pogrebni svečanosti, obravnavali informacijo o delu RKC med delavci. v tujini ter analizo verskega tiska.
Posebno pozornost smo posvetili obravnavi Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji ter informaciji o oceni odnosov med samoupravno socialistično družbo in rimskokatoli-ško cerkvijo v SR Sloveniji.
Poleg ostalih rednih tekočih zadev smo obravnavali tudi infor-macijo o cerkvenem otroškem varstvu v naši občini ter sodelovali s komisijo za verska vprašanja pri skupščini mesta Ljubljane ter komisijo SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi.
KOMISIJA ZA RAZVOJ KRAJEVNE SKUPNOSTI
Komisija je bila ustanovljena nekoliko kasneje kot ostala stalna delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov in sicer na zasedanju vseh treh zborov skupščine občine, dne 17. aprila 1975.
V  razdobju od ustanovitve je komisija imela 6 sej.
Na osnovi sprejetih smernic za delo komisije smo pristopili k obravnavi problematike delovanja in razvoja krajevnih skupnosti. Poleg dogovora in samoupravnega sporazuma o načinu združe-vanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih interesov in potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti namenijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, sa-moupravnih organizacij in drugih delovnih skupnosti ter pravilnika
o delu odbora podpisnikov omenjenega samoupravnega spora-zuma.
Obravnavali smo in oblikovali pripombe k družbenemu planu razvoja občine ter proračunu občine. Seznanili sfrio se s stališči RK SZDL Slovenije o ustavnem preoblikovanju krajevnih skup-nosti ter oblikovali pripombe in predloge k statutu občine.
V jesenskem razdobju bomo posebno pozomost posvetili obli-kovanju kriterijev za financiranje redne dejavnosti krajevnih skupnosti (kriteriji za financiranje strokovnih služb KS) v sodelo-vanju z komisijo izvršnega sveta za financiranje dejavnosti kra-jevnih skupnosti ter še posebej oblikam medsebojnega sodelo-vanja krajevnih skupnosti zaradi usklajevanja stališč do reševa-nja skupnih problemov in interesov ter povezovanju delegacij kra-jevnih skupnosti s temeljnimi organizacijami združenega dela.
KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE
Komisija je imela v razdobju od ustanovitve 5 sej ter več delov-nih sestankov oziroma razgovorov v zvezi z reševanjem posa-meznih perečih vprašanj.
Veliko prošenj in pritožb je komisija reševala v sodelovanju s pristojnimi institucijami in upravnimi organi (samoupravna stano-vanjska skupnost in Center za socialno delo občine Ljubljana Vič-Rudnik...). Čepravše zmeraj prevladujejo prošnje in pritožbe z področja stanovanjskega gospodarstva, se njihovo število po-stopoma zmanjšuje, kar je pripisovati dokaj učinkovitemu pri-stopu pri reševanju stanovanjske problematike v okviru samou-pravne stanovanjske skupnosti.
Prizadevati se moramo za organizacijo hitrejšega posredova-nja mnenj in stališč k posameznim zadevam s strani občinskih upravnih organov ter okrepiti sodelovanje z poravnalnimi sveti pri KS glede eventuelne pomoči komisije pri reševanju težjih spornih zadev.
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupš-čine občine Ljubljana Vič-Rudnik je imela v svojem mandatnem obdobju 43 sej. Komisija je poslovala v skladu z določili statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik, določili odloka o stalnih delovnih te-lesih skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik, družbenega dogo-vora otemeljih kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin in drugimi predpisi ter stališči in sklepi, ki jih je naložila občinska skupščina.
Komisija je v tem času obravnavala poročila in ocene o izvaja-nju kadrovske štipendijske politike v občini, širše poročilo z oceno o tej problematiki je bilo posredovano v obravnavo in sprejem tudi občinski skupščini ter družbenopolitičnim organizacijam v občini. Pripravljala je predloge za volitve in imenovanja ter razrešitev funkcionarjev članov organov občinske skupščine ter predstojni-kov občinskih upravnih organov, ki jih voli, imenuje in razrešuje občinska skupščina, izvedla postopke za imenovanja ravnateljev osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (reelekcija opravljena v 19 vzgojnoizobraževalnih organizacijah). V razpisnih komisijah r.a imenovanja individualnih poslovodnih organov in nekatera vo-dilna delovna mesta v organizacijah združenega dela je sodelo-valo 65 predstavnikov družbene skupnosti. Predstavniki druž-bene skupnosti so bili imenovani v 95 razpisnih komisijah organi-zacij združenega dela na območju občine. V vsako razpisno ko-misijo se je imenovalo praviloma po tri delegata, ki so sodelovali poprečno na treh sejah v vsaki organizaciji združenega dela. Ko-misija je tekoče spremljala potekanje razpisnih postopkov v orga-nizacijah združenega dela ba območju občine in po potrebi takoj ukrepala in nudila članom razpisnih komisij ustrezno strokovno pomoč.
V skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov de-legatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem v občinah in mestih Ljubljana je tekoče določala osebne dohodke voljenim in imenovanim funkcionarjem; na osnovi poročil o delu organov ob-činske skupščine (predvsem komisij) določala nagrade posa-
meznim predsednikom in v skladu s sklepi komisije podpisnikov tega dokumenta na nivoju mesta Ljubljane valorizirala osnove osebnih dohodkov teh funkcionarjev.
Poleg naštetih nalog je komisija pripravljala postopke za izdajo soglasij k imenovanju nekaterih funkcionarjev v organih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in strokovnih službah mestnih oziroma regionalnih skupnosti. V svete zavodov in osnovnih šol je imenovala v skladu z zakoni in statuti delegate družbene skup-nosti.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN DRUGA PRIZNANJA
Komisija za odlikovanja in druga priznanja skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik je imela v svojem mandatnem obdobju 16 sej. Komisija je poslovala v skladu z določili zveznega zakona o odlikovanjih in »Dogovora komisije za odlikovanja predsedstva SFRJ v zvezi z izvajanjem zakona o odlikovanjih SFRJ«.
Komisija je v tem času sprejela v reševanje 283 predlogov za odlikovanje posameznikov in sicer:
—  164 predlogov so dostavile družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnoslih (od tega je 84 predlogov dostavil Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin),
—  103 predloge so dostavile organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti,
—  13 predlogov so dostavila društva.
—  3 predloge so dostavili zavodi.
Komisija je zavrnila 18 predlogov za odlikovanje tistih občanov, ki so v zadnjih 5 letih že prejeli državno odlikovanje.
V skladu z določili zgoraj navedenega dogovora je lahko občan odlikovan za svoje delo praviloma enkrat v petih letih. V 42 prime-rih predlogov odlikovanj je spremenila vrsto odlikovanja, ki je do-ločen z 10. in 11. členom zakona o odlikovanjih.
Poleg predlogov odlikovanj posameznikov je v začetku vsa-kega leta pregledala seznam jubilantov nosilcev »Partizanske spomenice41«, predvojnih komunistov.španskihborcev, univer-zitetnih in pedagoških delavcev ter kultumih in drugih znanih jav-nih delavcev, da je v skladu s 5.točko Dogovora obvestila družbe-nopolitične organizacije ali druge organizacije, kjer je jubilant za-poslen ali opravlja neprofesionalno funkcijo, za sestavo predloga za odlikovanje.
SODELOVANJE S SKUPŠČINAMI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTl
Po ustavnih in statutarnih določilih ter določilih posameznih zakonov se skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v celoti vključujejo v delegatski sistem, ki deluje na vseh področjih druž-benega dogajanja. Poseben poudarek pa dajejo ustavna in statu-tarna določila samoupravnim interesnim skupnostim za področje vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdrav-stva in socialnega varstva s tem, da njihove skupščine v določe-nih zadevah tudi enakopravno odločajo z skupščinskimi zbori družbenopolitičnih skupnosti o temeljnih vprašanjih njihovega področja.
Ta ustavna načela enakopravnega odločanja so se v tem ob-dobju, zlasti v letošnjem letu, že začela izvajati tudi v praksi, če-ravno s tem še ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Enako-pravno odločanje o programih razvoja posameznih dejavnosti in drugih splošnih aktih ter razprave o problemih ter dejavnostih na skupnih zasedanjih je pokazalo zainteresiranost delegatov vseh skupščin, rezultati takih razprav pa so bili vedno koristni, kon-kretni sklepi in stališča pa napotilo za nadaljnje delo posameznih dejavnosti.
Zaradi tega bo potrebno še nadalje razvijati tesno sodelovanje in pogostejše vključevanje problematike SIS v programe de-lovanja skupščine občine in v programe delovanja skupščin SIS.
ZAKLJUČKIIN PREDLOGI
Zaključki in predlogi, ki jih v nadaljevanju predlagamo, so le del nujnih predlogov izoblikovanih na podlagi dosedanjih izkušenj in
V
katerih realizacija bi znatno izboljšala dosedanje delegatsko de-lovanje ter prispevala k obliki dela skupščine tako, da bi v celoti ustrezalo njenemu delu.
Razumljivo je, da bodo delegati vseh zborov že v osnovnih de-legatskih bazah dodali k zaključkom in predlogom že nove po-bude in predloge, ki bodo obvezale tako delegate kot tudi skupš-čino in njene organe pri izvajanju njihovih zamisli.
Vsekakor pa je pravilno, da z danim zaključkom in predlogom sledi tudi ocena družbenopolitičnih organizacij tako, da bi s tako oceno celotnega delegatskega delovanja brez bojazni lahko gra-dili »drugo fazo« čimpopolnejšega delegatskega sistema v na-slednji mandatni dobi.
Zbir vseh predlogov pristojnih dejavnikov naj bi vseboval tudi naslednje zaključke oziroma predloge:
—  da bodo delegacije v temeljnih samoupravnih skupnostih in drugih organizacijah postale odločujoč faktor na vseh ravneh družbenega odločanja, je nujno delegatski sistem vgraditi v struk-turo samoupravnih organov temeljnih organizacij združenega dela, v strukturo samoupravnih organov krajevnih skupnosti in v organe družbenopolitičnih organizacij;
—  do slehernega posameznika in družbenopolitičnih dejavni-kov mora doslednejše prodreti zavest, da je izhodišče za celotno konstrukcijo delegatskega sistema, samoupravno organizirani delovni človek v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti, v temeljni organizaciji združenega dela oziroma kot občan v kra-jevni skupnosti s svojimi realno zaznamovanimi interesi;
—  družbenopolitične organizacije, ki so ustavno vgrajene v temelje družbenopolitičnega sistema, morajo aktivnejše sodelo-vati in se vključevati kot bistven člen delegatskega sistema, k od-govornejšemu delovanju delegatov morajo s svojo dejavnostjo več prispevati zlasti organizacije Socialistične zveze in Zveza sindikatov;
—  v samoupravnih aktih organizacij združenega dela in sa-moupravnih aktih krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih orga-nizacij mora biti podrobneje opredeljena vloga delegatov, dele-gacije, položaj in naloge ter pravice delegatov. Delegacijam mo-rajo biti v samoupravnih aktih zagotovljeni vsi pogoji dela tako družbenopolitični, ki jih morata zagotoviti socialistična zveza, zveza komunistov in sindikatov, kot tudi materialni, ki jih mora za-gotoviti temeljna samoupravna skupnost. V samoupravnih aktih naj bodo opredeljena predvsem naslednja vprašanja:
—  o katerih zadevah mora razpravljati delovna skupnost ozi-roma zbori občanov ali konference družbenopolitičnih organiza-cij;
—  o  katerih  vprašanjih  obravnavajo  samoupravni   organi skupno z delegacijo;
—  vprašanja, ki jih samoupravni organi morajo obravnavati,če to zahteva delegacija oziroma delegacija na zahtevo samou-pravnih organov;
—  sodelovanje delegacij pri delu samoupravnih organov.' Doseči je treba večje sodelovanje z delegacijami temeljnih sa-
moupravnih skupnosti in njihovimi samoupravnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami, kakor tudi z delegacijami samoupravnih interesnih skupnosti in delegacijami krajevnih skupnosti po sedežu organizacije združenega dela;
—  sistem samoupravnega odločanja je potrebno razširiti, predvsem po vprašanjih, ki neposredno zadevajo delovne Ijudi in občane ter prenesti odločanje v bazo t.j. na zbore delovnih Ijudi in na zbore občanov. V vaških krajevnih skupnostih naj bi temeljne delegacije organizirale razprave tudi preko vaških odborov SZDL, v mestnih krajevnih skupnostih pa tudi preko odborov SZDL in hišnih svetov;
—  pozorneje spremljati in usmerjati organizacijsko in vsebin-sko delovanje delegacij, njihovo povezavo s temeljnimi delegat-skimi bazami in stremeti za boljšo in plodnejšo povezavo in odno-se med delegati ter vodstvenimi-strokovnimi kadri, prenehati je potrebno s posameznimi pojavi »stalnih« delegatov in dokončno uveljaviti ustrezno načelo zamenljivosti »fleksibilnosti« delegatov, po katerem ima mandat v skupščini delegacija oziroma konfe-renca delegacij in ne posamezni delegat. Na seje zborov skupš-čine naj bi prihajali predvsem delegati, ki so se za določena vpra-šanja posebej pripravili na osnovi stališč delegacij;
— izboljšati je potrebno komuniciranje temeljnih delegacij z dru-gimi dejavniki v KS, razrešiti vse odmike in jih uskladiti z ustrez-nimi načeli, povsod tam, kjer se pojavljajo. V krajevnih skupnostih je potrebno ustvariti pogoje za pogostejše sklice zborov občanov in delovnih Ijudi, kjer bodo imeli člani delegacije možnost poročati o svojem deli^hkrati pa pridobiti pobude, želje in hotenja občanov;
—  zagotoviti tak sistem komuniciranja, ki bo zagotovil pritok informacij iz temeljnih skupnosti v skupščino in nazaj, v katerem bodo delovni Ijudje in občani ter njihove delegacije pravočasno. seznanjeni z vprašanji, ki so na dnevnem redu sej zborov in z od-ločitvami sprejetimi na zborih skupščine. Tak sistem komunicira-nja pa nam omogoča kvalitetno izboljšati »delegatsko prilogo«, vsebinsko obogatiti ter istočasno s konkretnimi, jedrnatimi pred-logi njeno kvantiteto znižati, s čemer bo postala zanimiva za vse delovne Ijudi in občane.
Gradivo za seje zborov naj bo napisano kratko, jedrnato in ra-zumljivo tako, da vsebinsko zajame vsa bistvena vprašanja kot so:
—  zakaj je prišlo 60 obravnave določenih problemov in pred-logov (predlogi odlokov itd.) oziroma ocene takšnih in drugačnih gibanj;
—  kakšni osnovni motiv (strokovni-politični ip.) je vodil predla-gatelja, da je izoblikoval predlog;
—  v čem se gradivo razlikuje od prejšnjega oziroma obstoječih rešitev na tem področju;
—  katere so bistvene novosti predloga oziroma predlaganega gradiva;
—  kakšne bodo posledice,materialne ali drugačne, če delegati določen predlog sprejmejo ali zavrnejo;
—  za sprejemanje normativnih aktov je nujno uvesti dvofazni postopek sprejemanja (osnutek, predlog);
—  zagotoviti je treba, da bodo pri oblikovanju delovnih progra-mov skupščine in njenih zborov prišli v celoti do izraza interesi de-lovnih Ijudi in občanov; zato morajo biti programi sprejeti na pod-lagi najširše razprave v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih; časovno programirati delo zborov skupščine tako, da bodo imele delegacije na razpolago dovolj časa za razpravo in oblikovanje stališč ter predlogov;
—  Zbor združenega dela bo moral skupaj s skupščinami SIS odigrati odločujočo vlogo tudi pri odločanju o sredstvih za delo in razvoj posameznih SIS zlasti o sredstvih, ki niso zagotovljena s samoupravnimi sporazumi med uporabniki in izvajalci. Nepo-srednejše bo moral sodelovati pri sprejemanju in uresničevanju osnovnih nalog in razvojnih ciljev družbenih dejavnosti, določenih v družbenem planu občine.
Na sejah zbora združenega dela se vse premalo pojavlja gradi-vo, ki obravnava področja gospodarstva, o katerih zbor odloča samostojno npr. o razpolaganju, uporabi in upravljanju z druž-benimi sredstvi, samoupravljanju v organizacijah združenega dela, o varstvu pri delu, o bančništvu in kreditno-monetarnem si-stemu, 0 stanju in razvoju posameznih gospodarskih področij varstvu kakovosti proizvodov in storitev itd.
Ponovno bo potrebno proučiti ter nakazati praktične rešitve morebitnih sprememb konferenc delegacij^zlasti nekaterih, ki v mandatnem obdobju niso zaradi objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov zaživele delegatsko. Morda je premisleka vreden pred-log, da bo nekatere delegacijske konference le formirati po terito-rialnem principu;
—  Zbor krajevnih skupnosti bo lahko zagotavljal usklajevanje interesov in vpliv na razvoj in delo krajevne skupnosti,v kolikor se bodo delegacije trdneje povezovale z delegacijami združenega dela in drugimi delegacijami samoupravnih skupnosti ter družbe-nopolitičnimi organizacijami na svojem območju;
—  Družbenopolitični zbor bo lahko zagotovil učinkovito vlogo družbenopolitičnih organizacij v občinski skupščini pri njihovi od-govornosti za uresničevanje socialističnih družbenih odnosov tedaj, ko bodo družbenopolitične organizacije v svojih pravilih po-drobneje opredelile svoj odnos do delegatov DPZ, kakor tudi odnos teh delegatov do njihove delegatske baze in oblike ob-veščanja v procesu oblikovanja enotnih stališč. Delegati DPZ naj bi se hkrati v večji meri angažirali glede uveljavljanja dele-
gatskega sistema in razvijanja delegatskih odnosov tudi v organi-zacijah združenega dela, v krajevnih in drugih skupnostih;
—  ker je delo delegatov v veliki meri odvisno od stopnje stro-kovne in družbenopolitične usposobljenosti, je nujno zanimanje delegatov za to vrsto izobraževanje postopoma realizirati z orga-nizacijo razprav in seminarjev.
Družbenopolitične organizacije naj nenehno skrbijo za izobra-ževanje delegatov, za potreben dotok kadrov na delegatske funkcije;
—  zagotoviti je potrebno ustavnost delovanja skupin delega-tov za skupščino mesta in skupščino SR Slovenije tako, da bo po-vezava stekla od baze preko zborov občinske skupščine vsaj o najpomembnejših zadevah;
—  pospešno je potrebno realizirati ustrezna ustavna načela vključevanja skupščin SIS v delovanje skupščin občine pri ena-kopravnem odločanju in obravnavi skupne problematike;
—  izvršni svet skupščine mora z upravnimi in strokovnimi službami hitreje in v večji meri prilagoditi vsebino in način dela po-trebam delegatskega sistema. Vsebina predlogov in zaključkov ter stališč naj bodo krajša, konkretnejša in razumljiva za delegate;
—  določilom statuta, ki je v izdelavije potrebno posvetiti po-sebno pozornost razmejitvam pristojnosti med skupščino, IS in upravnimi organi ter skupščinami SIS in skupščino mesta Ljublja-ne. Hkrati s statulom je nujno preiti k izdelavi poslovnikov za delo skupščine in njenih zborov;
—  vlogo komisij in odborov skupščine in njenih zborov oprede-liti tako, da bodo s svojim delom kar največ pripomogli, da bodo v skupščinskih odločitvah upoštevana mnenja, stališča in predlogi delovnih Ijudi v organizacijah združenega dela in občanov v skupnostih ter njihovih delegacij, kakor tudi mnenja drugih zainte-resiranih organov in organizacij, potem ko se bodo ta stališča medsebojno soočala in usklajevala. Komisije in odbori skupščine naj spremljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina s svo-jimi družbenimi načrti, ugotavljajo stanje na posameznih področ-jih družbenega življenja ter zasledujejo izvrševanje zakonov, od-lokov in drugih splošnih aktov;
—  Uveljavljanje in razvijanje delegatskega sistema ter dele-gatskih odnosov ni izključno naloga delegatov, pač pa so zaito odgovorni vsi delovni Ijudje in občani v svojih temeljnih samou-pravnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Posebno vlogo pri razvijanju delegatskega sistema imata prav gotovo so-cialistična zveza in zveza sindikatov, ki morata storiti vse, da bodo delovni Ijudje in občani, ki opravljajo delegatsko funkcijo sposobni za izvrševanje delegatskih nalog.         »        .   -,
OBUKOVANA STALIŠČA
V mesecu aprilu je sekretariat skupščine posredoval vsem vo-djem delegacij TOZD, OZD in drugih samoupravnih organizacij, vodjem delegacij krajevnih skupnosti ter vodjem skupin delegatov za delegiranje delegatov v druge družbenopolitične skupnosti, v izpolnitev »vprašalnike« na podlagi katerih bi ugotovili mnenja vodij o delovanju delegatskega sistema.
Izpolnjene vprašalnike je posredovalo 29 delegatov DPZ, 81 vodij delegatov TOZD, 35 vodij DK in 6 vodij skupin delegatov ter 18 vodij delegacij KS.
Na podlagi teh vprašalnikov posredujemo naslednje ugotovitve:
DRUŽBENOPOUTIČNI ZBOR
Če naredimo zbir odgovorov, ki sojih delegati družbenopolitič-nega zbora posredovali prek vprašalnika, lahko zaključimo, da družbenopolitični zbor v zadnjem času postopoma prevzema vlogo, ki jo ima v novem delegatskem sistemu.
Funkcija tega zbora je namreč povsem nova v delegatskem si-stemu, ki ga je uveljavila nova ustava in pomeni usklajevanje inte-resov delovnih Ijudi in občanov v družbenopolitični skupnosti, us-klajevanje in združevanje pobud in interesov samoupravne baze in vodilnih ustvarjalnih sil, hkrati pa se prek delegatov tega zbora izražajo interesi delovnih Ijudi in občanov, organiziranih v družbe-
nopolitičnih organizacijah in zagotavlja neposreden vpliv in odgo-vornost družbenopolitičnih organizacij, združenih v enotni fazi Socialistične zveze na stališča in odločitve, sprejete v skupščini in njenih zborih.
Večina delegatov družbenopolitičnega zbora aktivno sodeluje oziromadeluje vorganizacijah, iz katerih so bili kandidirani in izvo-Ijeni na enotni skupni listi, čeprav je po drugi strani mogoče iz po-danih odgovorov zaključiti, da delegati DPZ večina ne prihajajo na seje s stališči in predlogi, ki bi bila izoblikovana in sprejeta v okviru njihovih organizacij oziroma v okviru Socialistične zveze, temveč iznašajo splošna stališča, stališča, ki so rezultat odločitev in po-treb kraja, v katerem žive. Seveda ob tem ne želimo negirati dej-stva, da nikakor ni naloga delegatov DPZ, da bi samo mehansko prenašali stališča, izoblikovana v okviru svoje organizacije ozi-roma v okviru SZDL.
Nekako polovica delegatov DPZ se aktivno vključuje v delova-nje krajevne skupnosti, v kateri žive in njenih organizacij. Pri neka-terih delegatih je v razpravi morda celo čutiti prevelik vpliv kra-jevne problematike in krajevnih potreb.
Večina delegatov družbenopolitičnega zbora je podala dokaj objektivno oceno dosedanjega delovanja delegatskega sistema v občini. Kot eno izmed pozitivnih pridobitev v delegatskem sistemu ocenjujejo uvedbo delegatske priloge, v kateri se redno objavlja gradivo za seje zborov oziroma občinske skupščine.
Delegatska priloga, ki izhaja v okviai »Naše komune«, je namreč dostopna slehernemu občanu v občini ter delovnim Ijudem v de-lovnih organizacijah. Občani in delovni Ijudje se lahko pravočasno seznanijo s prr-!logi, o katerih bodo sklepali zbori oziroma skupš-čine in morajo posredovati svoje predloge in pobude delegatski bazi KS ali zbora ZD. Prav zaradi boljšega razumevanja objavlje-nega gradiva v delegatski prilogi bi morda kazalo objaviti krajša, jedrnata in razumljiva poročila in predloge.
Delegati DPZ so tudi sodili, da so uvodna poročila k posamez-nim pomembnejšim predlogom ali razpravam potrebna, vendar pa naj bi bili ti uvodni referati krajši od dosedanjih in naj ne bi po-navljali že napisanega, opozorili naj bi na novosti, posebnosti ipd.
Prav tako delegati DPZ ocenjujejo, da je potrebno točko »vpra-šanja delegatov«, ki je uvrščena v vsakokratni dnevni red zborov, zadržati tudi v bodoče. Več pozornosti pa bi moral izvršni svet in strokovne službe posvetiti odgovorom na delegatska vprašanja, saj so bili dosedanji odgovori pogosto preveč splošni, celo nera-zumljivi, predvsem pa je bilo potrebno na odgovor predolgo čakati. Zagotoviti je potrebno, da bo delegacija oziroma delegat prejel z gradivom za naslednjo sejo tudi odgovor na postavljeno vpraša-nje.
Udeležba delegatov DPZ na sejah zborov je v upadanju, bili so primeri, da je bila na nekaterih sejah udeležba tik na meji sklepč-nosti. To je sicer po eni strani v določeni meri opravičljivo, saj so delegati DPZ, z razliko od delegatov zbora ZD in zbora KS, stalni delegati z vrsto obveznosti, ki izhajajo iz funkcij družbenopolitičnih organizacij in iz delovnih obveznosti. Zato bi vsekakor kazalo v okviru možnosti čimbolj racionalizirati delo družbenopolitičnega zbora, sklicevati seje zbora manj pogosto od ostalih dveh zborov občinske skupščine, saj glede na jasno opredeljeno vlogo in na-logo tega zbora v skupščinskem sistemu ni nobene potrebe, da bi zbor razpravljal in odločal o vseh zadevah iz pristojnosti občinske skupščine. Prevzame naj dejansko kreativno, usmerjevalno in us-klajevalno vlogo in nalogo, ki mu jo zagotavlja in nalaga novi dele-gatski sistem in ustava. V novem statutu občine, ki je v izdelavi, je vsekakor potrebno precizneje določiti naloge in pristojnosti druž-benopolitičnega zbora.
Glede na dosedanje izkušnje bi kazalo za novoizvoljene dele-gate v naslednji mandatni dobi organizirati ustrezne razgovore in seminarje ter jih prek teh dveh oblik in morda še drugih, dopolnil-nih in primernejših, temeljito seznaniti z delegatskim sistemom, vlogo in nalogami posameznega zbora. Razmisliti kaže tudi o predlogu, ki so ga podali nekateri delegati, da se naj zagotovi večje sodelovanje delegatov DPZ skupščine mesta in skupščine SRS na občinskih sejah tega zbora.
ZBOR KRAJEVNE SKUPNOSTI
Stališča glede dela delegacij krajevnih skupnosti so na podlagi izvedene ankete in posredovanih odgovorov vodij delegacij zelo pestre in nakazujejo vrsto vprašanj, kakor tudi konkretnih napotil za izboljšanje delegacij krajevnih skupnosti v bližnjem raz-dobju.
Na tem mestu velja opredeliti splošno oceno, da so v pretežni meri v krajevnih skupnostih zadovoljni z delom delegacij, da pa bo potrebno v bodoče posvetiti posebno pozornost sledečim vpraša-njem:
—  zaradi preobremenjenosti ali neaktivnosti nekaterih delega-tov trpi celotna aktivnost delegacije,
—  v več primerih so angažirani delavci, ki imajo veliko obvez-nost še na drugih področjih družbenega življenja,
—  ponekod   hromijo   aktivnost  delegacij   posamezne   po-membne nerealizirane naloge v krajevni skupnosti,
—  nekatere delegaeije imajo premajhno število delegatov (Vič ima sedem, Brdo, Kozarje in Lavrica pa pet delegatov),
—  delegati so premalo seznanjeni z delom krajevne skupnosti, oziroma aktivnost delegacije sloni predvsem na vodji delegacije, kar kaže na slabo delitev dela oziroma neaktivnost članov dele-gacije.
V zvezi z izboljšanjem dela delegacije krajevne skupnosti je po-trebno predvsem dosledno izvajati dogovorjene metode dela, kar pa seveda ni odvisno od delegacije krajevne skupnosti, temveč od vseh zainteresiranih dejavnikovv KS (svet KS in njegove komisije,
SZDI___). Predvsem moramo doseči, da vsi zainteresirani dejav-
niki dosledno sodelujejo z delegacijo KS i n ji posredujejo stališča h graditvi kakor tudi kompleksno problematiko KS.
Delegati bi morali stalno prisostvovati sejam KS, ki obravnavajo materiale, povezane z delom občinske skupščine. Ponekod je zelo pereč problern pridobitve ustreznih prostorov za nemoteno delo delegacije. Posamezni predlogi delegacije brez ustrezne do-kumentirane obrazložitve se zavračajo in to dejstvo do neke mere slabi delo delegacije. V nekaterih važnejših zadevah bi bilo po-trebno večkrat sklicevati zbor občanov ter na njih pretresti vsa pomembnejša vprašanja s problematiko delovanja KS.
Posebno pozornost je v bodoče posvetiti izbiri delegatov, ki mora biti vsestranska, premišljena tn pripravljena ter sama izvedba akcije ne sme biti »kampanjska«.
Mnenja delegatov glede uvodnikov k posameznim točkam dnevnega reda so deljena. Dobršen del delegatov smatra, da so uvodniki preobširni, napisani preveč strokovno, kar delegate na-vaja, da jih berejo preveč površno ali pa jih sploh ne berejo. Vse-bino bi bilo treba skrčiti na minimum. Zopet drugi del delegatov smatra, da je večina uvodnikov k posameznim točkam dnevnega reda dobra, da pa je v nekaterih uvodnikih množica podatkov, kar zamegljuje spoznavanje bistva take točke dnevnega reda.
Uvodnik mora biti živo in konkretno predstavljen in mora v zo-ženem smislu zajemati samo bistvene podatke, ne pa da s svojo preobširnostjo in navajanjem obrobnih dejstev »razorožuje dele-gate za razpravo in ga usmerja h glasovanju k točki dnevnega reda z dviganjem rok«. Velja razmisliti o iniciativi delegacije kra-jevne skupnosti, da bi bili uvodniki ali obrazložitve k posameznim točkam dnevnega reda priloženi gradivu pred sejo, kar bi olajšalo delo delegatov in dvigalo kvaliteto uvodnih obrazložitev, ki so v posameznih primerih podane »površno in zelo pavšalno«.
Prevladuje potreba po sodelovanju delegacije krajevne skup-nosti ob obravnavi gradiva za sejo skupščine s predstavniki OZD, VVZ in osnovnih šol itd., na katero se omenjena problematika po-dročno nanaša.
Ponekod že sam sestav delegacije krajevne skupnosti zagotav-Ija povezavo v OZD, osnovno šolo in VVZ itd. Ob obravnavi po-membnejših vprašanj je bila povezanost med vsemi zainteresira-nimi dejavniki in delegacijo dokaj uspešna (izvedba referenduma II).
V večini primerov vse delegacije krajevne skupnosti čutijo po-trebo po obravnavi gradiva za sejo skupščine skupaj s svetom KS, DPO itd., le da je pristop različen, in sicer:
—  ob pomembnejših vprašanjih (srednjeročni plan razvoja,
komunalne zadeve) oziroma občasno skupaj s celotnim sestavom navedenih organizacij,
—  v večini primerov je delegacija krajevne skupnosti organizi-rala obravnavo gradiva za sejo skupščine s posameznimi člani sveta KS oziroma DPO (prevladujoče je sodelovanje s svetom KS),
—  čutiti je potrebo po permanentni udeležbi predstavnikov sveta KS ob obravnavi gradiva za sejo skupščine oziroma nujnost po udeležbi delegata na sejah sveta KS,
—  v veliki večini primerov sodelovanja delegacije KS z delega-cijo SIS ni zadovoljivo organizirano.
Predstavniki delegacije SIS so v posamičnih primerih vabljeni redno na seje delegacije KS;
Nujno potrebno bo poživiti sodelovanje med obema delegaci-jama, najti metode in načine za poživitev dela same delegacije SIS (ob posameznih važnejših vprašanjih sta se delegaciji sestali ter skupaj obravnavali gradivo).
Prevladuje praksa, da so posamezni delegati posebej zadol-ženi za poglobljeno proučitev gradiva z ozirom na poklicno ali inte-resno usmerjenost (gradivo se razdeli po omenjenem principu med posamezne delegate, da ga prouče do skupne seje, na kateri se celotno gradivo obravnava). Delegacije tudi prakticirajo, da se za sejo pripravi oziroma gradivo prouči vodja delegacije ali njegov namestnik, medtem ko je interes za obravnavo in proučitev gra-diva pri posameznih delegatih različen.
Večina delegacij KS smatra, da je delo zborov preobširno. Me-nijo, da so seje zborov prenatrpane s komunalno problematiko ter da so materiali k posameznim točkam dnevnega reda, ki so bolj in-formativnega značaja, preobširni. Predvsem bi bilo potrebno skrajšati uvodnike na skupni seji, kar v večini primerov in to po ne-potrebnem zavlačuje delo skupščine. V kolikor je gradivo bilo ob-javljeno v prilogi »Naša komuna« in pravočasno posredovano de-legatom, ni potrebno uvodno poročilo predlagatelja. Izjemoma, v kolikor je prišlo do eventualnih sprememb in dopolnitev od objave gradiva do obravnave na zborih skupščine, se delegate opozori na omenjene spremembe in dopolnitve na ustrezen način.
Velja omeniti stališče, da vsakdo, ki sodeluje v razpravi, poda svoje mišljenje oziroma predlog v zgoščeni obliki — pismeno. In-teresantno je stališče delegacije KS, ki smatra, da poskušajo de-legacije KS s podeželskih območij nadomestiti odsotnost obrav-nave podeželskih problemov na sejah skupščine s postavljanjem delegatskih vprašanj.
V zvezi s čimvečjim aktiviranjem delegatske baze od priprave gradiva do končne obravnave oziroma sprejema gradiva je ome-niti iniciativo oziroma potrebo po čimvečji informiranosti o delu izvršnega svela v obliki občasnih poročil, s tem bi omogočili v za-četni fazi do neke mere sodelovanja delegacije v pripravi gradiva za sejo zborov. Seveda bi morala biti omenjena poročila podkrep-Ijena z zanimivimi podatki in obdelana konkretno.
Prisoten je interes oziroma dokajšnja pripravljenost delegatov za organizacijo širših razgovorov, seminarjev za dvig stopnje družbenopolitične usposobljenosti. Občasno naj bi se organizirali tudi širši razgovori, s pomočjo katerih bi nedvomno odpravljali na-pake oziroma pomanjkljivosti v delu delegacije (nakazovanje smeri bodočega dela).
Potek povratne informacije od delegata, ki se je udeležil seje zbora do temeljne delegatske baze — delegacije — krajevne skupnosti je zadovoljiv, čeprav bo potrebno vztrajati na dopolnje-vanju in dograjevanju oblik informiranja (sodelovanje predstavni-kov sveta KS o delu delegacije ter ostalih zainteresiranih činiteljev ter s tem vgraditi sistem informiranja v ostale občinske strukture krajevne skupnosti).
Delegati menijo, da je »Naša komuna« primerna oblika, prek katere bo občan po najkrajši poti informiran o vseh važnejših skle-pih in predhodno objavljenega gradiva za sejo zborov skupščine občine.
Velja omeniti splošno ugotovitev, da je pri poteku informiranja od delegata do delegatske baze problematičen predlog časovni interval poteka informacije do delegatske baze.
Delegati menijo, da skupščinsko gradivo za obravnavo na dele-gaciji prispe pravočasno in dovolj zgodaj za obravnavo gradiva in oblikovanje stališč.
V nekaterih delegacijah krajevne skupnosti je v zadnjem času zaznavno upadanje aktivnosti delegatov, kar se pozna tudi po nji-hovi udeležbi na sejah, ki so sicer sklepčne, vendar pa ne polnoš-tevilne. Vpliv delovnih Ijudi in občanov prek delegatov na obliko-vanje stališč zbora krajevnih skupnosti je zadovoljiv, vendar je opazna v osamljenih primerih nestrpnost, ker ne pride v celoti do realizacije predlogov delegacije niti do širših razprav v organih krajevne skupnosti. Vpliv delegatov je prisoten skozi organizirane oblike (svet KS, zbor delegatov, SZDL), manjpavostalihstruktu-rah.
Na vprašanja »v kakšni meri se delegatska vprašanja pojavljajo kot zametki dopolnjevanja programov dela zbora krajevnih skup-nosti in tudi drugih zborov« so nekatere delegacije odgovorile sle-deče:
—  delegatska vprašanja ter izčrpni odgovori nanje služijo tudi kot osnova za dopolnjevanje programa dela zbora krajevne skup-nosti;
—  potrebno je realizirati delegatska vprašanja ter poskrbeti, da bodo odgovori nanje bolj izčrpni in popolni.
V zvezi z dilemo, da je zbor krajevnih skupnosti po nepotreb-nem obremenjen s sprejemanjem velikega števila raznih odloči-tev, ki bi jih lahko sprejemal izvršni svet ali celo ustrezni organ ob-činske uprave, so mišljenja zelo deljena in protislovna od zahteve po obravnavi in sprejemanju nekaterih zadev s strani IS SOb do mnenja, da imajo »posamezni oddelki« občinske skupščine (glej in občinski upravni organi) prevelika pooblastila.
Po mnenju vodij delegacij zasluži »delegatska priloga« vso pohvalo kot najpomembnejši vir informiranja — sprotnega širšega seznanjanja občanov in delovnih Ijudi s problematiko, ki se obrav-nava na sejah skupščine občine.
Razmisliti je glede na vsebino pri posameznih poročilih, ki naj bi bila obdelana bolj problematsko in preprosto (uvodniki k posa-meznim točkam dnevnega reda naj bi bili po mnenju nekaterih na-tisnjeni   v delegatski prilogi).
Na vsa vprašanja, ali je bilo delo sekretariata skupščine v ome-njenem triletnem razdobju zadovoljivo, je potrdilno odgovorila ve-lika večina vodij delegacij. Večjo pozornost je posvetiti delegat-skim vprašanjem. Prizadevati se moramo, da bodo odgovori na delegatska vprašanja čimbolj izčrpani in konkretni.
V  pciameznih delegacijah je prišlo do sprememb iz različnih razlogov (preselitev, smrt, itd.). Posamezni delegati so neaktivni ali pa preobremenjeni na delovnem mestu, oziroma družbeno močno angažirani in se ne morejo udeleževati vseh sej, kar v končni fazi vpliva na delo delegacije v celoti. še posebej je ome-njeni problem evidenten v delegacijah, ki imajo majhno število članov delegacije KS.
Prizadevati se moramo za ažurnejšo odgovarjanje na delegai-ska vprašanja, ki pa naj bodo postavljena čimbolj realno in upravi-čeno, kajti v dosedanji praksi je dokaj čest pojav, da je postavljeno določeno večje število delegatskih vprašanj, za katera bi delega-cija dobila potreben odgovor hitreje pri ustreznih upravnih orga-nih, kar bi v končni fazi tudi močno razbremenilo delo samega zbora krajevnih skupnosti.                                    ..
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Analize uresničevanja delegatskega sistema v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, ki delegi-rajo delegate v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, je izdelana na osnovi vprašalnika, ki je bil dostavljen vodjem delegacij OZD na območju občine.
Namen te analize je predvsem ugotoviti, kako se uresničuje de-legatski sistem in delegatski odnosi v bazi v začetku izvajanja no-vega skupščinskega sistema. Vprašalnik o uresničevanju dele-gatskega sistema je bil dostavljen 198 vodjem delegacij v OZD, izpolnjene vprašalnike pa smo sprejeli od 81 vodij delegacij. Iz vprašalnikov je razvidno, da štejejo delegacije z izvoljenimi de-legati do 20 delegatov. V več kot polovico delegacij so bili v tem mandatnem obdobju izvedene nadomestne volitve. Na novo so bili izvoljeni v te delegacije poprečno 2 do 3 delegati, predvsem zaradi odhoda delegatov na druga delovna mesta. O nadomest-nih volitvah so delegacije redno obveščale sekretariat skupščine.
Zbor združenega dela je imel do vključno 22. marca 1977 31 sej. Iz vprašalnikov je razvidno, da so v večini OZD delegacije pred sejo zbora združenega dela zasedale in obravnavale gradivo za sejo. Redno niso delegacije zasedale le v tistih OZD, ki imajo dislocirane delovne enote. V teh primerih se je vodja delegacije posvetoval z nekaterimi delegati ali je posredoval gradivo za sejo zbora delegatu, ki je bil zainteresiran za določeno problematiko oziroma mu je bila problematika najbolj poznana. Udeležba na sejah delegacij je bila poprečno 60%.
Na sejah delegacij so le v izjemnih primerih sodelovali pred-stavniki organov samoupravljanja. Izjeme so le v posameznih or-ganizacijah združenega dela, v katerih delegacijah so redno so-delovali tudi predstavniki teh organov.
Ustreznega sodelovanja ni bilo tudi med temeljnimi organizaci-jami in vodilnimi strukturami v OZD, še manj pa so sodelovali z de-legacijami predstavniki družbenopolitičnih organizacij OZD.
Za uresničevanje delegatskih odnosov bo potrebno oblikovati učinkovitejšo medsebojno usklajenost delovanja delegatov, sa-moupravnih organov, individualnih in drugih vodilnih delavcev v OZD ter družbenopolitičnih organizacij v OZD, tako bi bilo treba že v statutih ali v drugih splošnih aktih opredeliti pravice in dolžnosti delegatov, zagotoviti pomoč strokovnih služb delegacijam in de-legatom. Obenem je treba izpopolniti sistem obveščanja delovnih Ijudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
V večini primerov je bilo na sejah delegacij obravnavano ce-lotno gradivo za sejo zbora združenega dela.
Iz vprašalnikov je razvidno, da delegacije v OZD, ki po spora-zumu sestavljajo delegatsko konferenco, v večini primerov redno delegirajo delegata za sejo te konference. Iz zapiskov delegatskih konferenc pa so večkrat ugotovili, da se delegat ni udeležil seje konference.
Prek polovico vodij delegacij je odgovorilo, da po delegatih, ki so določeni za seje delegatskih konferenc, ne posredujejo stališč in predlogov o posameznih zadevah, ki so se obravnavale na sejah zbora združenega dela. Ugotavlja se, da pri oblikovanju sta-lišč in predlogov k sejnemu gradivu za sejo zbora združenega dela SO sodelujejo le v posameznih zadevah predstavniki organizacij združenega dela. To sodelovanje je temeljiteje le pri gradivu, ki neposredno zadeva interese organizacije združenega dela. Vodje delegacij ugotavljajo, da sodelovanje v bazi s predstavniki OZD in delegacijami ni povsem zadovoljivo. Delegacije navajajo predv-sem naslednje vzroke in utemeljitve, kot so: prekratek čas za obravnavo gradiva od sprejema gradiva do seje zbora občinske skupščine, preobremenjenost delegatov predvsem v OZD, ki za-poslujejo manjše število delavcev, dislociranost enot v nekaterih OZD.
Večje število delegacij ugotavlja, da delegatske konference, v katere sestavu se nahajajo, ne delujejo povsem zadovoljivo. Vzroki neuspešnega delovanja nekaterih delegatskih konferenc so v premajhni udeležbi delegatov na sejah konferenc, nezadost-nem poznavanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov delegatov, neaktivno obravnavanje skupščinskih gradiv, preo-bremenjenost delegatov na njihovih delovnih mestih in drugimi neprofesionalnimi funkcijami. Ponovno bi bilo treba proučiti in ustrezneje oblikovati delegatske konference, predvsem zaradi prevelike oddaljenosti nekaterih delegacij od sedeža delegatske konference. Nekateri vodje delegacij celo predlagajo, da bi zaradi slabe udeležbe na sejah delegatskih konferenc odpoklicali dele-gate, ki so večkrat brez opravičila niso udeležili teh sej, ker tak odnos pasivizira aktivne delegacije. Problem uspešnega delova-nja delegatov je tudi v tistih delegacijah, v katerih so zastopani de-legati, ki prebivajo izven območja občine Ljubljana Vič-Rudnik, zato ne poznajo specifičnih problemov občine in so tako več ali manj pasivni pri obravnavi sejnih gradiv v delegacijah in delegat-skih konferencah.
Povratno obveščanje o odločitvah, ki se sprejemajo na sejah delegacijskih konferenc,poteka predvsem po ustreznem poroča-nju delegatov, ki so sodelovali na sejah DK. Posamezne delega-cijske konference vodijo na sejah zapisnike, ki jih dostavljajo de-legacijam. O sklepih in stališčih, ki jih sprejema zbor združenega dela, pa so delegacije obveščene predvsem po skrajšanih zapi-snikih, ki se vodijo na sejah in v posameznih delegacijah izčrpnej-
šem poročanju delegatov predvsem o zadevah in odločitvah na seji zbora, ki neposredno zadevajo interese OZD.
Delegati predlagajo, da bi bilo potrebno čimboljše povratno ob-veščanje posvetiti še večjo skrb za pripravo sejnega gradiva. Po-samezne zadeve so večkrat po nepotrebnem preobširne, da bi se za zelo pomembne zadeve pripravila tudi krajša oblika za obra-zložitev. Na ta način bi pozornost delegati na pripravljena gradiva povečali in zaradi krajše in poenostavljene oblike obrazložitve omogočili in zainteresirali kar največji krog delegatov in delegacij.
Na vprašanje, ali je delegatska priloga, v kateri se objavlja pre-težni del gradiva, ki ga obravnavajo delegacije v OZD, delegacij-skih konferencah in zborih skupščine, dovolj jasna za presojo in oblikovanje stališč ter predlogov, so odgovori skoraj soglasni, da je priloga ustrezna in potrebna s pripombami in predlogi, da se obrazložitve k posameznim zadevam izdelajo čim krajše in kon-kretne ter v enostavnejši obliki tako, da bo dostopna in razumljiva vsakemu delegatu.
Glede uvodnih obrazložitev k posameznih zadevam pred raz-pravo na skupnih in ločenih sejah so delegati neenotnih stališč. Nekateri menijo, da je potrebna uvodna obrazložitev, drugi ne z utemeljitvijo, da je gradivo že tako pripravljeno s preobširno obra-zložitvijo. Nekateri predlagajo, da bi bilo potrebno obrazložitev pred razpravo na seji podati le za pomembnejše zadeve (urbani-zacija, zahtevnejšim tabelarnim prikazom, predlaganih amand-majih, odlokih). Večje število delegatov meni, da uvodnih obrazlo-žitev k posameznim zadevam ni potrebno podajati, razen v tistih primerih, ko je prišlo do nepredvidenih dejstev oziroma sprememb po dostavi gradiva delegacijam, naj bi dajali poročevalci le do-datna pojasnila. Te spremembe pa ne bi smele biti take narave, da bi lahko vplivale na spremembo stališč. V takih primerih bi morale delegacije in delegacijske konference ponovno razpravljati.
Prisotnost delegatov na sejah zbora združenega dela večkrat ni zadovoljiva. Nekatere seje tega zbora so bile komaj sklepčne. Vodje delegacij ugotavljajo, da so vzroki v preobremenjenosti de-legatov v večini primerov še z drugimi funkcijami, da v organizaci-jah združenega dela vodilni delavci, samoupravni organi pa tudi družbenopolitične organizacije nimajo primernega odnosa do de-legatov in delegacij. Zainteresiranost posameznih delegatov tudi ni na zadovoljivi ravni. Delegacija delegira delegata, ta pa se seje zbora ne udeleži. Ugotavljajo, da je sejno gradivo prezahtevno, delegati zato niso seznanjeni s problematiko in so nezainteresira-ni. Večkrat je tudi dnevni red preobširen, zato bi bilo treba zadevo selekcionirati. Skupščina in njeni zbori naj obravnavajo le zadeve, ki sodijo v njeno izključno pristojnost, vse druge, manj pomembne zadeve pa naj obravnavajo in sprejemajo drugi pristojni organi ob-činske skupščine (predvsem izvršnisvet).
Razprave delegatov na sejah zbora združenega dela ne dose-gajo zaželjenega cilja, kar ugotavljajo sami delegati. Vzrok temu je predvsem ne dovolj proučeno gradivo in zato neizoblikovana sta-lišča in predlogi delegacije. Delegati ugotavljajo, da so predlaga-telji (predvsem izvršni svet) posameznih zadev večkrat pretogi in poskušajo dosledno vztrajati pri predlaganih rešitvah. Kot je bilo omenjeno že zgoraj, bi morale biti obrazložitve k posameznim, predvsem pomembnejšim zadevam podane tako, da bi bile ra-zumljive in sprejemljive za vse delegate. Stališča delegatov se večkrat tudi premalo upoštevajo. Pri tem je predvsem po-manjkljivo povratno obveščanje o vzrokih za zavrnitev posamez-nih stališč in o nadaljnjem kasnejšem tekočem obveščanju dele-gacij o usodi predlogov, ki terjajo za realizacijo daljši čas ali so po-sredovani naprej. Predlagajo, da bi bilo treba v tem smislu dopol-niti delegatsko prilogo v »Naši komuni«, kjer naj izvajalci, ki so za-dolženi za izvajanje sklepov ali pri njih sodelujejo, poročajo o re-zultatih dela, pri čemer naj opozore na delež delegatov v zboru skupščine. To bi pri delegatih in v delegacijah utrdilo obču-tek, da se od zbora pričakuje konstruktivne predloge, ki bodo pri-pomogli k čimuspešnejšim rešitvam posameznih problemov.
V večini primerov so delegati mnenja, da vprašanja delegatov, kot posebna točka dnevnega reda, ustrezajo delegatskemu si-stemu. Nujna pa bi bila selekcija posameznih vprašanj, predvsem tistih, ki se nanašajo na ozek interesni krog občanov. Tako, da bi določena delegatska vprašanja postavljali neposredno izvršnemu svetu oziroma pristojnemu organu. Predlaga se celo, da bi točko
dnevnega reda »vprašanja delegatov« razširili še s »predlogi de-legacij«.
S točko »vprašanja delegatov« se je močno povečala nepo-sredna informiranost najširšega kroga občanov, ki so zaposleni ali tudi prebivajo na območju občine, o problemih, ki se pojavljajo na vseh področjih družbenega dogajanja.
Z odgovori na delegatska vprašanja je večina delegatov zado-voljnih. Posamezni delegati imajo pripombo, da so nekateri odgo-vori preobširni in ne povsem jasni. Mnenja so, da je treba dati na »konkretna vprašanja konkretni odgovor«. Predvsem na po-membnejša vprašanja bi bilo potrebno hitreje odgovoriti.
Na vodenje skupnih in ločenih sej zborov skupščine ni bistvenih pripomb, vodje delegacij tudi niso predlagali kakršnekoli spre-membe za potek in vodenje sej. Pripomba je bila na pravočasnost dostavljanja gradiva za sejo skupščine.
Posamezne delegacije namreč vedno ne prejemajo gradiva 14 dni pred sklicem seje, tako kot je določeno s poslovnikom skupš-čine.
Pri ostalih ugotovitvah delovanja dosedanjega delegatskega slstema predlagajo delegati za mestno skupščino, da bi morali biti seznanjeni s stališči in sklepi občinske skupščine pravočasno, da bi lahko zastopali interes občine.
Za uspešnejše in učinkovitejše delovanje delegatskega si-stema bi bilo potrebno delegate za svoje delo posebno usposab-Ijati. V bodoče se mora posvetiti velika skrb evidentiranju delega-tov, posebno pozornost usmeriti glede na specifične razmere na področju kmetijstva v občini na oblikovanje nove kmetijske dele-gacije.
SKUPINE DELEGATOV
Odgovore, ki so nam jih posredovali vodje skupin delegatov, ki delegirajo delegate v zbore drugih družbenopolitičnih skupnosti, je moč strniti v 3 pomembnejša vprašanja, in sicer: nepovezanost skupine z osnovno bazo, neaktivnost delegatov in nesihronizirano sklicevanje sej skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
Osnovne motnje pričakovanega delovanja delegatov je brez dvoma iskanje oblik povezovanja skupine z osnovno bazo, bodisi da je to TOZD, KS ali pristojni zbor skupščine občine. Sedanje skupine delegatov so v večini primerov zelo aktivne, vendarle pa velikokrat delujejo brez ustrezne povezanosti z osnov:mi bazami tako v TOZD, KS in še posebno z zborom družbpnopolitične skupnosti občine.
Takšna nepovezanost daje delegatom občutek osamelosti, ob-čutek, da jim je, ne samo zaupano, pač pa tudi prepuščeno samo-stojno odločanje o vseh vprašanjih, ki se obravnavajo v pristojnih skupščinah.
Rezultat takšne nepovezanosti je razumljivo tudi povratno ob-veščanje naših delegatov o delovanju drugih družbenopolitičnih skupnosti, v katerih kot delegati sodelujejo.
Menimo, da se premalo zavedamo odgovomosti za tako po-četje pred volilci, ki so z glasovanjem zadolžili slehernega delega-ta, da bo aktivno deloval v organih, v katerih je bil izvoljen. Pozi-tivni premiki delegatskega sistema ne bi smeli zasenčiti drobnih negativnih pojavov, pač pa vse ugotovljene pomanjkljivosti sproti odpravljati in s tem sistem dograjevati in izpopolnjevati.
Odgovori vodij skupin delegatov, ki nakazujejo neaktivnost po-sameznih delegatov v delu skupin, so odraz prav prej naštetih problemov nepovezanosti. Naloge, ki se vrste pred delegatom in o katerih mora na nekem nivoju odločati, so prezahtevne, če niso plod poprejšnjih širših razprav, iz katerih lahko delegat izlušči sta-lišče neke večine iz okolja, v katerem je bil izvoljen oziroma v kate-rem deluje.
Če podobnih postopkov ni, je razumljivo, da postaja delegat vse bolj pasiven in neodločen pri odločitvah ali pa skratka postopoma zapušča skupino delegatov in se sej sploh več ne udeležuje.
Dosedanji napori so sicer pokazali vidne rezultate tudi na tem področju delovanja skupin delegatov (nekatere skupine delegatov se redno vključujejo v širše območje tako v TOZD in KS kakor tudi v določenih primerih v delegatsko konferenco zbora skupščine), vendarle se pojavljajo razni problemi z vidika preobširnih gradiv, ki onemogočajo oblikovanje stališč v bazah za vse skupščine druž-
PEEGLED                                                                                                                              PREGLED
udelezbe delegatov delegatskih konferenc na aejah zbora združenega dela v pbdobju od                                           ud«leLbe delegatov posameznih krajevnih skupnoati na
29A-197*f - 29A-1977                                                                                                      oejah zbora KS v. obdobju od 29A-197^-29A-1977
Jdelezt a delegatov
Št. Nosilec delegatske kon- rM«i»»|y> na ««-p       št. Nosilec dalegatake kon- Ud«laLba n* f*Ji-                 Tel. Delegacija krajevne      -KS na, ae,1i ______
DK ference oz. eam. deleg. Priaot.odsot;odsot.    DK fcrence oz. aan. d«leg. ^risot*odsot. odeot,            št,    akupnosti            Prisot,odsot.odsot.
oaaeeji na », t %                               ia seji na a. v %                   '       '                  la eeji na 8. v %
1. Inšt.^J.Štefan',1          3o    2    6,2     31. Zavod za slabovidno mlad , 2o    12  37.5                 1. Krira-Rudnik                31   -    o
2. EI -Mil«, Kid«*"        32    -    o       J2- °Š Bi69T^              29  '   3   9^                 2" Trn°™             '      31   2    6-k
3. HI "lekra"              16   16   5o,o      "• Šolake ^1*™1« TSŠ     26     6  18,7                 3. Kolezija                  3°   4    12,5
4. Hetal. inštitut          22   lo   31,2     ?4. FAG                    27     6  15,6                 **' Milan Č"nik               3°   3     9'3
5. Igo                    22   lo   31,2     35. Fakulteta za »lektrotoh.  28     4  12,5                 5. Halči Belič                3o   3     9,3
6. Slovenija avto-s.rvie    31    1    3,1     36. Fakult. za narav.in teh.  27     5  15,6                 6. Hožna dolina               31   1     3,1
7. Tovil                3o    2    6,2    37. Zoološki vrt          13   .19  59,3                 7. Vič                    31   1    3,1 3. Iskra Horjul            13   19   59,3     ?8. Zavod za soc. delo       26     6  18,7                 8. Vrhovci                   26   5    16,1 9. Utenettija              28    k   12,5     39" ^ravilišče Hakitno      13    19  59,3                 9. Brdo                      2^   7    22,5
10. Ilirija                 19   13   <to,6     Ito. Sao. obrtniki           12    2o  62,2               l0i Ko2ar3«                   s8   5     9,3
11. KI "B.Kidrič"           3o    2    6,2     1*1. Lj.mlekarne-kooperacija  lk    18  66,2               11. Lavrica                   29   2     6,4 12 iičnica               28   1*    12 5     ^2* Li-ml^-'I07'I> P0B-       29     3   9,3               12. Voliko Lašče              31   1     3,1 13. Hoja-Bkup.službe         21*    8   25,o     1*3. KZ Velike Lašče          7    25  78,1               13. R°b                       28   3     9,3 l1*. Hoja-Galanterija         24    8   25,0     41*. Uprava SOb Lj .Vič-Eudnik  29     3   9,3               Ik. Turjak                    3o   1     3,1
15. Gozd.eospodarstvo        29    3    9,3     45. Kmet.-priv. eek.         3°     2   6,2               1?> ž»limlj« '                 3o   1     3,1
16. Mizarstvo Vič           14   18   56,2                                                                                                                             16. Škofljicar.                 28   3     9,3
Udeležba kritičnih delegacij                                             x                            30   1     3 1
17. "Ancora" Ljubl^        9   23   71.8         na BeJah z.orov       Kkuj. ^Ulrttl          18! Golo-Zapotok               26   5    Ifiil lo. Ind.usnja Vrhnika        8    24   75,0     ^_^__________________________eej  r    r_____
19. Tiskarna Ljubljana       12   2o   62,5     1.  KZ Velike Lašče          32    25   7                   19' TomigelJ                   l8  13    ^1'9
20. Ilercator-trgovina        15   17   53,1     2  Ind.uonja Vrhnika        32    24   8                   2o. Eakitna                   21  lo    32,2
21. Hercator-skupne službe   25    7   21,8     3>  "Angora" Ljubljana      32    23   9                   21i podpeč-Preeerje           22   9    29,0
22. Gostinsko podj.tje Vič   22   lo   31,2     *••  Tiskarna Ljubljana       32    2o  12                   22' BrozoTica                  2h   7    22>5
23. Pel-.arna Oenter          29    3    9,3     5. Samostojni obrtniki     32    2o  12                   23. Vnanje Gorice             25   6    19,3
_,  ^ . _                 ^,.    n   ... 0     r  7^«t«si,j Mv           *-,    to  ti                   24. NotEanJe Gorice           29   2     6,"^*
24. Tobacna tovarna         25    7   21,8     L>. Zooloski vrt                              32    19  13
25. Hadz.proe Preserje      13    9   59,3     7. Nadzor. prog Preoerje    32    19  13                   25. Dobrova                  3o   1     3,1
26. IB Elektroprojekt        25    7   21,8     8.  Iakra "Horjul"           32    19  13                   26, Horjul                    26   5    16,1
27. Ijubljanske opekarne     21   11   34,3     9.  ZdraTiliiSe Rakitna      32    19  13                   27' PolhoT Grad.c              3°   1     3,1
28. Konuualno podjetje Vič   29    3    9,3     lo. MizarstTo Vič__________  32    18  14                   28. Črni Trh                I  3o  J 1   I 3,1
29. GGP Grosuplje                            19   13   4o,6     11. KS Tomišelj                                 31    13  18
30. VVZ Halči Belič                        31_____1_____3,0     12. KS Hakitna                                  31    lo  21
Na 32. sejah ZZD je eodelovalo I005 delegatoT zbora združenoga dela t 435 primerih pa ae delega-                    Ma 31. sejah zbora krajevnih skupnosti je sodelovalo
ti Bej zbora niao udeležili. Iz pregleda Je razvidno, da Je bila udeležba najbolj kritična iz-                         778 delegatov v 99 primerih pa se delegati sej zbo-
TTBt delegatov DK KZ Vel. Laeče, Ind.uanja Vrhnika, "Angora", Tiakarna Ljubljana, privatni obrt-                    ra niso udeležili.
niki, Iskra Horjul, Nadzor. prog Preserje, Zooloiki vrt,MladinBko zdravlličSe Rakitna,MizarstTo                      Opomba: Glede na to, da imajo posaoezne KS po 2 de-
Vič, itd.                                                                                                                                                                                                             legatski mesti t zboru krajevnih skupnoeti t Itevi-
lu odsotnih. delsgatov všteti vae dalegati, ki ee aoj niso udeležili.Iz pragleda je razvidno.da j« bila udaleJba najbolj kritična iz Trst delegaoije KS To-mii«lJ,Bakitna,Podp»6-Pr«Mrj»,Brdo ln BrezoVica.
&^tl|fl|        |||3    |g
SD.—  O   2:  5"  N   O 3         T-1'3   J      O<_,
o S-S.OS&PŠ«         2. g ^^<        °
^   M   3   3   JT <   _ "' 5         3 ^-  CD   0;         3
HMlllf! !PI 1
Illlillf!   f!|i  f
fllllliii Sill I
T3  o  O" ^" o. ^. o       cozsr;      •—• co -o pt S
8iLif|Sgfii?;fil!
cn o< *¦ 3- d .2. 30       -j o. — • cd o< cl 3 3-
—   ^'  C   ¦     OOm-a          ^(DC3rroO-t
o. S "S. Cfl-o --.^. <d       w^(Qa)Lg-°^
(goSooJN^S"         O   5: < <5 T3   O   3   O
|i!||s§! I f!|<fl
?, n. D". n.o «  ^       — 3 "O n S  ?^ ~
I P!« ilii ii
n cr ^ -^- L c/>< « -•      -¦ <¦ o 5. m o 3 o) 0 o> .2 2? -    a>- 3 ffl      to _. < c R o. bj o<
§ -O » | = | % t      I T &      3 §< 5- o
8.ft=»Si5-(D g.    2*5.2:    ^:f&3
9L 8< -2- R- & 5" R" =      < o «       ° (o 2. g-
"illifl! ili Slff
o » ry o T »      2.  11       o> V cd   1
PHEGLED        .   '                         -.-"..                                                                                -
udeležbe delegatov na sejah zborov skupščine občine v obdobju od 29/4-1974 - 29/4-1977
Zbor        Zaporedna šievilka seje zbora - udeležba prikazana v odstotkih skupščine       ^   |  2j   | ¦ 3<   | ^   |   ;.  \  6.   [  7.   [  8.   |  9.   [ "7o7 I 11.   I  12.  1  13.  I  U.  I  ».  1 16.
ZKS         loo.o  loo,o   loo.o    97,2   loo,o   9^,^    86,1    91,6   91,6    94,4    97,2    91,6    77,7    86,1   77,7   94,4 ZZD         95,5   34,4   88,8    82,2   82,2   86,6   66,6   62,2   84,4   77,7   71,1    80,0   66,6   60,0   60,0   60,0
DPZ__________ loo.o   60,0    80,0    63,3    63,3   7?,3    63,3    70,0   60,0    73,3    66,6  , 66,6    60,0    66,6   63,3   66,6
SKUPAJ___________98,2   82,9    9o,l    81,9    82,9   85,5    72,3    73,8   80,2    81,9    78,5    80,2    68, 4    7o,2   67,0   73,6
Zbor         Zauoredna številka se.i zbora - udeležba prikazana v odstotkih______________________________________________________________________________
skupččine       1?_      lg<  |   ^~   2pj    21>  |   22j    23j    2tf>      2g> | 26>   | 2?j   I  2gj  |  29>  |  3q>  |  ?lj  |  ^
ZK3                             88,8   83,3   97,2   94,4   86,1   80,5   83,3   72,2-  77,7   83,3   83,3   83,3   86,1   75, o   91,6   94,4
ZZD         64,4   68,8   80,0   71,1   66,6   53,3   55,5   71,1   54,3   63,0   69,5   54,3   69,5   52,1   63,0   5^,3 ===^=^=—=  ž°,°   6Ž'Ž   73,3   60,0   51,7   51,7   73,3   100,0   58,6   68,9   62,0   -55,1   51,7    -     -     -
SKUPAJ________|| 71,o  I 72,9  | 85,5    75,2  | 68,1 I  61,8 1 7o,7  I 81,1  I 63,5    71,7  | 71,7  | 64,2 |  69,1 |  63,5 I 72,2  | 7^,3
Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor sta imela vsak po eno nesklepčno sejo.
P E E G L E D udeležbe vodij delegatskih konferene in vodij delegaeij krajeviiih skupnosti in pregled števila delegatov,ki se sej zbora še do sedaj niso udeležili
Vodje delegacij  Število   Število vodij delegacijskih konferenc in vodij delegaci: krajevnih skupnosti, Z'b°r zdručenega dela:
KS in DK      vodij             ki bo se sej zborov udeležili večkrat                                                                    Veo kot lo x so se seJ zbora udelezili vodje DK -----1-----1-----1—----1-----1-----1-----¦-----1-----1-----1-----1-----1-----1-----1----- naslednjih nosilcev deleg. konferenc:
__==—=== === lx  2x  3x  kx  5x   6x  73? I 8x   9x  lox I llx I 12x 13x  l4x več  - DK Slovenija avto "servis!l Vič                           15 x
Vodje delegaci-                                                                                                                                                                                                        " EK Kemični inštitut "Boris Kidrič"       13 x
jeKS                           28      -222   lo   1-1    k   -    -12    13    -DK "Žionica" Slovenijales Ljubljana      13 x
„...,.                                                                                                                   ¦                                                                                   '  - DK "Zoološki vrt" Ljubljana                                 12 x
Vodje delegaci-                                                                                                                         ...                                                                                                             nK ,,T ,  „ HriT.H.,-,                                                                  TT „
je DK                                     45      6   1   6   6   5    5   2  '12   11    12    11                                                        Horjul                                                                              11 x
SKUPAJ:         73      6  I 3  II    8  15   6  1  Vz  I 6  I 1   12  4    2   4   gtovilo delegatov, ki se se.i zbora še niso ude-
a) voljenih delegatov                                              366
„,,..,.     ,.                                                      •¦•¦¦.-¦.¦    -                                                                                                    b) delegacij po zakonu                                                 49
Zbor kra.ievnih skupnosti                                                         .                              Stevilo delegatov krajevnili skupnosti,
Več kot lo x so se seje zbora udeležili vodje delegacije       ki se seje zbora še ni udeležilo:                             .  ^...
naslednjih KS:                                                                                                              od skupno 235 izvoljenih delegatov
_ ks Vič                               24 x     ¦              "     '               -     - 22 delegatov ali 10,1 ^                                         .
- KS Kozarje                      15 x                    .     .                     '                    ....               ..
-   KS M.Česnik                                                      15 x                       ¦ -¦¦.•.,.... ¦'¦ ,  ¦¦¦•-¦¦.   .     -...-...-   ¦....-     '; .-,.•.¦             ,:•¦¦¦ ¦ .
-    KS Horjul                                                                                   13 x                                                ' ¦' . ¦¦¦'-¦"-"'..  v ¦•':•  .'¦'¦¦•¦¦¦"¦       "'      "...     ¦¦¦"--.     ''¦'-'¦    -¦ ¦' -  . • '  : vi-
-  KS Lavrica                                         13 x             -. ¦ .,¦ -" ¦•' ¦¦    -'                                                   .          '
PREGLED                                                         fS{«tB'P                                     .                      .                FEEGLED'
obravnavanih zadev na sejah zborov in skupnih sa-           sprerjetih aktov na eejah skupščine  in njenih                poaariii aelegatskih vprašanj  ih danih odgovorov
jah skupščine v obdobju od 29/4-1974-29/4-1977                zborov v obdobju od 29/4-1974-29/4-1977                        .na vpražanja v obdobju od 29/4-1974-29/4-1977
I                                                   FZadeve  obravnavane        I      f       I                                                     Sprejete na rednih            I        I                                                    fprašanja podana na se
Tek.  Obravnavane zadeve           ------1 na f ori.h-----1------        Tek,     Z A D E V A                        Bg1flfr jftSrgT I,-----1------         Tek    Vprašauja delegato*,-------------JiL^-----------g.
šte,  s področja                                                            g .     1?           5t.______________     7     h              g                   Ste ¦ ki •«»• nanaiala na                                     ?     .h o
«     a>       tq      Pt-ri     Pt                                                                        p,         o „,         o     ^                                  podrocje                       n     w       n      p.      8 o
n     tsi       «     .a n     .5                                                                        5o-oo3                                                                                NNn5oti
,                                                                                                                                                                                                                         - I ]                                                               ^^^^^^^^^^^^        ^
1.  aoepodarstva   ,.      17 ; 22  11.;._Sj5©      1. .OdlokpT      .........  6l  6o >?$y]J 1     1,7   J-  Goepodarstva          k  28 | 5 . 37 j 32
2.  Urbanizma           2o 12^ | 8 : 17 69                2. OdloSb              lo lbollop« o -                      2.  Urbgnizma            7  38 | 9 : 5^ ' 5o
~..............-"t—.....-——i  [¦¦¦ -r¦"" ¦ "    .........."•.............""""" " "".....".....'                                                                                                                          ..........        j  :  :
i       j      j      ,                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                       i                                         '
3.  Komunale             21 19 i 12 : 13 65                3. Sklepov              7o 69 98,š 1     1,^    3.  Komunalne ureditve    36  95 i 18 p.^9 131
-¦"....."" "¦¦ ¦.......r r -'¦ i                                                                        ¦- ¦¦       !          "-.........  : : ~
k. Proračun in finanee    18 \ V? \ 16  1263                h. Eeeolucij in emernio    7  6 85,7! 1  1^,3    ^.  Finanoe             2  -  - ! 2  -
¦¦-¦¦-¦--)¦   j-   •                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    !                                   |          -                                ;   i -
5.  Davkov in prispevkov   18 ik ' 8  12;52               5. Planov in programov    12 lo J83,3J 2  :l6,7    5.  Davkov in prispevkov   1   6 j 1 | 8 j _?._
6.  SIS-ov               3 | 1 j- 2|  3 9               6. Analiz         _     4  4 loo.jo -     -     6>  Kmetijetva           5  - !-   55
7.  Planov in programov    12 i 1 ! 12 '  5 30               7.  Poročil              60 60 loojo -                     7.  Družbenih služb      24  25 ! 1 5o . 44
8.  Družbenih služb       17 [34 ; 13 ;  7 71               8. FinanSnih načrtov      14 14 loo,|o -   | -     8.  L0 in civil.zaščite    -   4i - ; 4 j  2
9.  LO in Bivilne zažžite   2 \j j 2 ;_ 5.12      %  ZRkljuSnih ražunov........9  9.|loo,jo-       -     9-  Upravnih organov      -   3! 1; 4;  4
10.  IS in upravnih organov  9 I 4 ; 8 !  3 24             lo.  Pravilnikov            4  3 ; 75,0 1    25,c  lo.  Skupšžinskega sistema  5   6 | - ! 11 | lo
11.  SkupsčinBkega siatema   4 ; 7   4 i  3 18             11. Družbenih dogovorov    37 33 189,3 **    1°,7  ^1'  Volitev in imenovanja  -   1 | - j 'l j  1
12.  Volitev in imonovanja  22J21  21  38 Io2           12. Samoup.eporazumov .    22 11 bo.o 11    5o,c  12.  Družb.dogov.in sam.sp.  4   -j -j 4|  4^
I    i                                                                                                                            i                                                                                                        !   ¦    '
13.  Družbenih dogovorov    30 19 ! 23  13 85             13. Soglasij             17 17 loo,|o -       -    1?>  Dejavnosti KS         ,- 23 ' 3 I 26 I 16
14.  Samoupravnih sporazumov 11 |lo : 7   7 35              14. Imenovanj             83 83 loo.p -       -    l2*-  Promet in zveze       3  8   1 12 ; lo
Ostalih podrocij-         •           ,                                                                                                 \   \                                                                                                                          ;
15.  poročila________________12 |85  13  17 127    15. EazreSitev   ____    12 12 ;loo,b_-       -    15.  SIS in njihova delovar  4  2   1  7_j_._._5.
___________________________L97 |281 l6° l8k 822           1(. Informacij    -       12 12 JIŽ09I0-       -    16.  Ostala podrožja       7 lo   4 21 |l6
SEUPAJ:                  434 413 95,1 21       4,9  17- Drgenc na deleg.vpraš.  1 11   - 12 !  9
SKUPAJ:                                              Io4 !6o  43 Ifo7 348
Samostojno je skupSSina na skupni seji razpravlja-           PoleS teSa Je Z5D * "esecu deoembru 1976 obravna-  Od skupaj 4o7 podanih delegatskih vprašanj so pri-
la in odlooala v 78 zadevah. 0 ostalih zadeTah so             val samostojno se 9 samoupravnih republiških                 stojne sluzbe v 348 primerih podale odgovore, v 59
dokončno odloSali zbori na SoSenih eejah.                               Gporazumov.                                                                                        primerih pa so bili odgovori nezadovoljivi ali pa
„...    .       . . *"*"°"-L" D°J"; .                                                                                                                                          eo odgovon še v proucitvi.
Pripominjamo, da so se iste zadeve v veci.ni poja-
vljaj-e v dnevnih redih skupnih eoj (kot uvodna po-ročila) in na ločenih sejah zborov.
P E E G L E D
štovila točk dnevnega reda posameznih sej zborov in skupne seje skupščine v obdobju od _______________________________________________[__________29A-1974 - 29A-1977   ______________________________________________
Zaporedna številka seje zborov oziroma skupne seje skupščine občine____________________________________________________________
:  Zbor_______  1.   ~.   ,  3.     4.    5.     6.     7.      8.  |  g.  I lo.    11.     12.    13.    14.  1  15.  | 16.
'¦  ZKS         12     8.7      5     8         14          7           7     7   i  8      06     16         2         11         5
ZZD     .   l*.     8     8     7     8           |   14                 g      8     7     8     9      6     16               2         ;  11         j      5
DPZ        12     8     8:7     8       |  14           78     7     8     9      6     '9         2          11      !    4
Skup^seja_______14         1 8_______5    !  4______5           i  8______11________j________L_______7_______§________5________8       I  3                4        j      4
SKUPAJ:_______ 52         I 32     28   | 23   " 29          I 5o    ~?2~   |  30 ~ 28    31_______35_______23     49       1  9        1  37        |    18
• Zaporedna številka seje zborov oziroma ekupne  seje skupšoine občine
Zb°r________  17.   '  18.     19.    2o.     21.     22.       | 23.   |  24.   ~25.        [ 26.     ~ 27.          "   28.      |      29.      I     3o.   1      31.       I -,?„.
ZKS          7      8     13    11      5     lo              7      4    lo         | 13              11          |        9        :        8       j    lo              lo     4
.  ZZD          7   j  8     13   i 12      6     lo                8      4    lo,          I J2                  6           j      lp-               -9       -j       -8 --      lo    11  -
DPZ          6      6     11     6.8-     5                9       6     9          > 7                  6           I         7         |         5        |     '"
Skup. se.ia________6_________7^________Lit_____,___6______i___=_____:_^------'.—=----------=--------=-----1------------Z------1----1-----.----:----L^------,----:-----.—:------
SKUPAJ:       I 26    I 29    I 41     35    I 19    I 25           I 24    I  14   I ?Q            I ^?            I 23             |      26          |       22         |     18    |      2o           | 13
Opomba: Pregled sklepčnosti, odobritev skrajšanega zapisnika in točka vprašanja delegatov pri prikazovanju tožk dnevnih redov, nieo upoštevane. Na skupnih sejah so k večini točk dnevnega reda bila podana le uuvodna poročila, razen zadev, o katerih skupščina odloča samostojno na skupni eeji zborov.
P H E G L E D                                             ¦                                 ¦.
_______________________udeležbe deltegatov v razpravah na skupni Beji in sejah zborov v obdobju od 29/-4-1974-29A-1977______________________________________
Skupšoina oz.     Zaporedne skupne seje in seje zborov skupščine_________________________    *___________________________________________________
zb°r        1-      2.   |   3.  1  4.  I  5.   ~ 6.   | 7.   |  8.  |   9.  ' lo.   | 11.      12.  [   13. 1  14.  | 15.   I  l<b__ .  ZKS                            0    i  2       11     24    j 24      12    | 13       27    j  17   ; 12    ! 32   -   8   |   14  !   6   |  2    ¦  11
.  ZZD                         0    ;  2    ,  15     19    | 12      15     13        7    i  2o      5      lo    .-...- 6   '  16  |   3   !   7    !   6
. bpz       0  ; 1    10   14  ! 22    18    3   I 12 ¦   8    0   20     8     7   2  ; 3  : 8
.Skup^ se.ie_______0    j  0________0   '  11    '  0    |  3      0     |  0       6______4_______0________8   [    2______0   j  0       0
SKUPAJ:       I 0    1  5    I  36   I 68   | 58    | 48    1 29    | 46   |  51   | 21    | 52   |  3o  |  39  1  11   1 12   I 25____
Skupščina oz.     JgffJč^fel skupne seje in eej^ zbjorov ekupšžin«___________________________________^______________________
zbor________  17.   I  18.     19.  |  2o.  I 21.    | 22.   T23.      24.     25.   [26.   | 27.   |  28.  ) 29.   [  3o.  1 ^l". -  | V-.
ZKS          13   :  8   ~~18     16    7     15   .j 8      0     11    11     "       12     8   i 17   | 12   , 16 ZZD          l^  ;  5  .  lo     17    6      4     5      0      3     4     4       3     3      k   ,  z      3 DPZ         13   j  3   '  5     lo   16     6 .  13      4     7     6     9       8     5     -. Skup. seje_______8    |  2       o       -_______________________________________"_______"_________"_______~   :_______~
SKPPAj!        48    18      33     43.   29     25    26       4     21 ¦   21     13     '23    16     21   I 14   I 19.____
Skupaj sodelovalo v razpravi 848 delegatov, od tegai delegatov ZKS 387, delegatov ZZD 243, delegatov DPZ 218. Na skupnl eeji je sodelovalo v razpravl 44 delagatov.
Zborzdn^Wflad.laSRSIOv«a|.i                OnMm-**** zbcr SR            _____»" «**'"___________
Zbor združenega dela SM Ljubljane            _______Slomitft                            SR Slovenlje       mtto lfl>-
tS                    S™~             i ^                 ltev'        9ojpod.kulNpr.soe.zdr.   držav. kmerlj.                „   ...   .     .   '                             10 daUnt«,      7fld.l«nh»                       Izvrini sverdcupKine občine
O                      dSSSlintereme         čldn.        podr.      podr.     podr.       uprava + obrt            voll obcinAojkupičina v              '° rjT^         T^SST                  ------------------—-----------------
g                           skupnosti              .               II.        i~- .      f~-        k~-            f-                                              caloH                                za zbor občin       za zbor občln                         . nr«<fc»dn;fc
B.                                                                      *          ?1 | 131 5|12|l   |ll|l   ]3   U | 34                                                                 ___________I___________            /    -fpiavSdUdnilco
3                '. Vzgojo in izobraževanje        49           Skuplne delegarov za republ.ln roesr.zbor      ______________^____________              5kupin» delegotov_________         y       - '° člonov
—                ' .¦"'—^^--------------------2L_Y                                   S k up i č i n o    o b či n e  Ljubljono Vič - R udni k                                                 '
'S            r3- K»ltw"°_____________   49            *^nVZth'SUtJf?~a                    fVed^nikskupicineobeine                    _. ^     .     _,,______________________________
JK               l--------------------------------------------------rVedsedmk zbora združ.dela                        _      ,      .    . JT   ¦     ...     j...                 Sekretar dcuričine                                        ----------------------'-----------------------------------
S               <-^vtfv«>ovontvo           ,  48              rVed^nik zbora kroi.«kUpno,ti                  2 podpredsedniko dcupič.n, občln.                               ¦»                            | ^                      Cfečindc. »provni oroani
^^              5. Socialno vorsrvo;   '              49        /    Zbor združenega dela - 45 delegatov               Družbenopolifični zbor -                     Zbor krojevnih skup.-36 deleg.            N^    t        ^        ~$i        f g          k      .
O                    -o^oikovar^           -             /   ^ ^"•fc?'^ t^                                " """^                 de.egiroio de.^ociie 28 KS                  L8J         s| i    S §          |
^b                    — ¦¦     -¦     . —¦ i    -     — .-             /       podr.     poar.      podr.     uprava   + obrt                                                                              **    '        ~w     i         ^**                                  ». —      »j^           • x t?     . t          •*?
®              -^cMno^p-        ~       /     ]         I         l^     |         1         ll^node.egocijoSZDL        ||                                    |           \ %       ffj__ji « [ =8 1    [    I
3                    -zopo,lovOnie                        /               (»)     (T)     (T)     (l)     (5)                          '                                                                                                                             "j^~^ ________.
^                     -pokoj.in inv.zavar,    -                           Sp       S^      S^     S^      ^T^                                                                                                                                                         Krajevnr uradi
^                    - Jtonov. skupnost /     -J                   f             Kooference delegacij                                     ,                                          '         Krajevne skupnosfi                                                                              Velike LaJče
g                      SkupiaineS.5   '                                     TOZD in dr^rh »n.ouprovn.h-oropnlzoc-J,-         ^^« orgonizoci------------------^,^-^—,)                                                 __----------------------
(0               Predsednik       rVedsednik IO'                   II                           .              ¦             ;                 I                             _____________| j______^—____      .   ^^-----       i     jj--------¦------------.------._________________
._                Tajnik               Fredsednik odb.                          J^.       /\      Zk.       \L       7k                                                                          Krim-Rudnik       2     Trnovo                 2       Kolezija              2           Škofljica
.H                                       družbene kontr.                        (29)     (8)     (2)     (1)      (5)------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
g                                                                                             Vp     VT/      W     ^V      W                                                                        MilanČesnik     2     Malč! Belič          2      Rožnadolina       2           ^^.^
OJ                     Predsednik  zbora                                        Stevilo orgonizoeij združenego delo                        Socialistična zveza                       V!č                      2     ^«5                       '       Vrhove!               2           Brezovica
5               -proizvoia.cev-uporabnrkov                     ^{^H ^H ^-1^'                 Sl^ltor                                     "l^              " Ta^o           T   Velilce La^e      T     "^
(O              |                                                     H                   podr.     podr.      podr.    uprava   + obrt               -----------------------------------            ______I__________.________________________________________________________
S                                                                                             164         39          23          12            7                        Zveza komunistov                         RobnaDol.        1      Turjak                     1      Žolimlje              1           Horjul
L                                                                                                   Voljenihdelegocli            129                              Zveza borcev                                 Skofljico            1      Ig pri q.                1      Golo-Zopofok     1       j  folhov grod.c
S                                                                                            Delegocij po zokonu.        116                            Mlodina                                                   .                     ...                        .     .       .    ..    ,  ,
S                                                                                     |                                                                         |         I            t                              |                Tomiieli             1      Rokitno_________1_    Preser|e-Podpei   1
L                                                                                                                                                                                                                                            Brezovica           1    Vnan.gorice           1      Notr.goricp         1
J5                  °L°MB/!i:                    a,-    ¦    a,              ¦ b) v Skuoinr socialno-zdravstvenega po-                                    Dobrov,,            i    Horjul                1    Polh.grodec        1
Skup-ne df      '«v za deleeiranje dele-         dročja,  v katere   sestavu   so delegati 13                             |l                        I           '____________                       I
gatov v   bor z         nega dela skupščine SR          občin in ki šteje 19 delegatov z 1 delega-                                                                 g_j ^             i
Slovenijv so bLc » sporazumi»^tanovljene         tom                                                          '                                         *                                       I
za obm ičje v '  občin in posariJ^na po-            c) v skupini s področja obrtnih in drugih
dročja.                                   *     *                 dejavnosti, v katere sestavu so delegati 22
Delegati  o\          Ljubljana Vič-Rudnik          pbčin in ki šteje 29delegatov ^ z 2 delega-          nov,   dmžbenopolitičnih  organizacij, dru-          stojno delegira v zbor združenega dela SRS
sodelujeovp      ..eznih skupinah z nasled;          tdma;                                                                     štev in drugih skupnosti, v katere sestavu so          - 2 delegata;
njim številom aelegatov:                                      •. č)[V skupini s področja kmetijske dejav-         delegati 22 občin - z 1 delegatom;                         f) skupina delegatov za zbor občin je se-
a)v  skupini  kultumo-prosvetnega po-         nosti, v kateie sestavu so delegati 18 občin,            e) v skupini za gospodarsko področje je         stavljena iz lOdelegatoviz območja občine
dročja,  v  katere   sestavu   so  delegati  13          in ki šteje 20 delegatov - z 2 delegatoma;          za obmodje občine Ljubljana Vič-Rudnik         Ljubljana Vič-Rudnik in samostojno dele-
občin ir; ki štei- 27 delegatov s 5 deiegati;              d) v skupini za področje CS drž. orga-          samostojna skupina 11 delegatov, ki samo-         gira 1 delegata vzbor občin SRS.
1
Skupščina samoupravne interesne                                        S H L H a SKUPLČIN CAKOUPRAVIIIH III-
skupno.iti - po podiJočjib.                                                 TERESHIH SKUPNOSTI, KI fUAf.OPRAVNO
_                                                                                       ODLOČAJO V iiKUPiiČINJKEM SISTEKU DRUŽ-
republiške | regionalne  |  pestne      |                            BEKOPOLITIČNIH SKqPHOSyi
Skupščina samoupravne interesne skup-_____________________
!"~ "  . .,  "  ZZ~.  1    nosti v občini - po posamez.področjil   ["""" ! ~  ~  ZT.     II Predaednik skv.pscine ---                                                               *                            Tajmk skupscme   |
__________\^—'     ^"  Izvršilni odbor skupščine  "^-^   *"* —-^/________
Predsednik 10 SIS   ---  SIS P° področjih                        ___Preds.odb.družb.kont.|
IZbor uporabnikov    I______I                                             I                                    I        \        I________I Zbor izvajalcev     I
I     Predsednik zbora                                         Predsednik zbora       |                                                |
vzgoja razis- kultu- zdrav.     S o c i alno  varstvo                        vzgoja razis- kultu-izdrav. social.varstvo bražev" k°VanGS      varstvo otroškqlpok.invJz   ^ stanov.l social.                      in i*ob. kovanja  ra  varstvo      | brazev.|      |      |      [ varstvdzavar. |zaP°ai' skupn. 1 skrb. |                                                          ________|_______|________[      ptr.var.soc.SKr.
Tf     7T     IT    IT     TI     H    TT    TT     I                             ¦                  TTTTr
[..'.......-..l.1..........i.1.....¦|...j..L.._......!.'.........j..'..........[.'..........L.L_____,]....                                                                                                          j                             |
Konference delegacij po podro^                              Splošne delegacije                                   |           |                       I            I           I
^^^7 \^^                                                                krajev.  akupnosti                                vzgoja    razisko kultu-    zdrav.   social.varstvp
^^^^     /         J\___            ^^J^----"   ^—-^J^^                  in izob' vanJa      ra        varst.^;var|>soc>sk]
SploS.deleel       | Poseb.dele-I        Zbor delov.l      |Samost^elega^|                         |DelegIt.konf.   |            Organiupravljanoa OZD -  J?CZD
TOZiJ                  gac.TOZD                  ljudi                          I                                         "^——^"\^^                      ,              i            I             !               !            j
Trnovo                 Krim-Rud.,Lavric .    Ig-Golo-Tomišelj
____________________ _=_____         Kolezija_____      Vič-Kozarje              Hakitna-Preserje                 Posebne de-            Cveti del.
1                                                                                                                                                                                  lepaci.-je  in            skupnosti
Razen TOZD.ki  v doloženem področju deluje-          M.   Cesnik            Brdo-Vrhovci            Brez..yn.in N^t.r'         '—        r-voti
izv.,,ia  ec                                                  __M.   Dej.ič____     Jie^Srfoh-T/^lir-lak     JlQbrovn_-;HQrJul__
_:<oi.dolina          <;el imlji-tkof l.j.       iJ.i:radpc-trni   vrl