Gospodar in LETO 1938 9. NOVEMBRA ŠTEV, 45 Naravna obramba Kateri sadjar, vinogradnik ali kmetovalec sploh dandanes ni prepričan, da brez boja z raznimi zajedavci ni mogoče pridelati zdravega, lepega sadja, grozdja, pa tudi ne žita in drugih poljskih pridelkov? Da je postala tehnična obramba, to je zatiranje zajedavcev na rastlinah z najrazličnejšimi sredstvi (arborin, apneno žveplena brozga, modra galica, žveplo, arzenik itd.) neizogibno potrebna, to je dandanes znano vsakomur. Manj znano pa je, da bi si sicer to važno in potrebno delo lahko močno olajšali ali vsaj izpopolnili, ako bi bolj smotrno podpirali naravno ali biološko obrambo. V mislih imamo tu pred vsem ptice pevke, ki so naše najboljše pomočnice v naravni obrambi, ker se preživljajo večinoma z žužeLkami, ki so glavne škodljivke v sadovnjaku. Dokazano je, da raznovrstne sinice, penice, plavčki, taščice, brglezi, ščinkavci in še razne druge ne povzročajo nobene škode, pač pa nas izdatno podpirajo v boju z zajedavci živalskega rodu. Povprečno "0—80% vse njihove hrane obstoji iz samih škodljivih žuželk, ki jih pobirajo po sadnem drevju, zlasti one, katerim človek z najboljšimi pripomočki večkrat ne more do živega. Popolnoma opravičeno je torej, če s primernimi ukrepi varujemo te naše prijatelje, jih privabljamo k našim bivališčem in kjerkoli mogoče, pospešujemo njih razmnoževanje. Varstvo koristnih ptic je treba izvajati posebno na tri strani, in sicer: 1. s tem, da jim pomagamo s pravilnim krmljenjem preko zime; 2. s tem, da jim spomladi preskrbimo prilike za valenje in 3. ob vseh drugih časih in prilikah s tem, da jih varujemo pred sovražniki. Hude zime nam vzamejo nešteto koristnih ptic. Zato je posebno važno, da vprav zdaj, ko se bliža zima, opozorimo bravce na to važno zadevo. Pri zimskem krmljenju ptic moramo upoštevati, da je treba dajati pticam primerno hrano, o pravem času in na pravem mestu. Pticam gre pozimi v tek vse, kar je užitno, toda vsakršna hrana mora biti zavarovana pred mokroto. Najbolj pri rokah je kruh. Pa ravno pri kruhu je največja nevarnost, da bi pticam ne škodovali. Kruh za ptičjo krmo naj bo star, suh in zmlet v drobne drobtinice. Tak kruh jim ne škoduje, dokler je suh. Ako se pa zmoči, je zelo škodljiv. Jako prikladna hrana za vse drobne ptice je vsakovrstna tolšča in snovi, ki imajo v sebi tolščo, kakor oljnata semena, to so n. pr. konopljena, makova, sončnična, lanena i. dr. semena. Vse vrste naših koristnih ptic posebno ljubijo tudi čiste maščobe, kakor loj, dobro (neslano), meso i. dr. Jako dobro zimsko krmo za ptice si pripravimo tako, da" raztopimo kilo loja, in ko je tekoč, stresemo vanj 10 dkg suhega zmletega kruha, 10 dkg kakega na drobno sesekljanega mesa, 20 dkg konopljenega se-, mena, nekaj natrtega, lanenega semena, 10 dkg makovega semena, nekoliko prosa (belega) in če mogoče nekoliko mrav-ljinčnih jajc. Seveda, če ene ali druge ali več naštetih primesi manjka, to nič ne škoduje. Tudi ni važno, da bi morale biti te primesi v prav takem razmerju kakor omenjeno. Glavno je loj in pa vmes kako oljnato zrnje. Taka lojeva hrana se nalije, dokler je tekoča, v kake posodice, n. pr. v majhne cvetlične lončke, ki se obesijo visoko na drevje, kjer vsebina za dalje časa zadostuje. Krmljenje koristnih ptic moramo izvajati o pravem času in pravilno. Dokler je kopno, pticam prav za prav ni sile in bi bila potrata, ko bi jih zalagali z obilno hrano. Najhuje se jim godi, ko se nenadoma vreme spremeni in zapade velik sneg, ki pokrije in zapre vsaj za nekaj časa vse naravne vire za preživljanje, zlasti ako nastane obenem hud mraz. Vendar pa bi bilo napačno, ko bi s krmljenjem čakali takega vremena. Ptice je treba namreč na krmilisče privaditi že na jesen, da v sili lahko hitro najdejo gomoč, ki jim jo nudimo g krmljenjem« Takoj zdaj torej pripravimo vse potrebno in začnimo jih privabljati in navajati na prostor, kamor bomo pokladali hrano. To jesensko in rano zimsko krmljenje pa naj bo prav pičlo, toda redno, da obdržimo krilatce v svoji bližini. V to svrho , zadostujejo kaki odpadki od jedi, kruhove drobtine, koruzen zdrob alii kako slabo zrnje. Druga, izdatnejša, zlasti ma-ščobna krmila prihranimo za poznejšo dobo, ko bo resnična potreba. Posebne važnosti za uspešno krmljenje ptic je prostor, kjer priredimo kr-milnico. Pred vsem poudarjamo, da mora biti tak prostor pod zanesljivo streho, to se pravi pod tako streho, da hrane ne more zmočiti dež, niti jo zamesti sneg, če je še tako hud vihar. Kaj pomaga kr-milnica, ki jo doseže dež, ki hrano zmoči. Taka hrana, posebno kruhova, je za nežne ptičje želodčke pogubna. In kaj pomaga še tako obilno založena krmilnica, ako jo čez noč zapade sneg, ki pokrije hrano tako, da ptice ne morejo do nje. Taka krmilišča, ki jih doseže dež in sneg, so pticam v pogubo, ne pa v rešitev. Ob ugodnem vremenu se privadijo na krmi-lišče, ko pa pritisne sila, je hrana pokrita s snegom in morajo mnogokrat žalostno poginiti, ker so jim tudi naravni viri zaprti ali pa so jih celo zgrešili, ker so se zanašali na obilno založeno mizo. Za krmilišče zberimo dalje tak prostor, ki je v zavetju in pa varen pred mačkami. Takih prostorov po kmetih ne manjka, samo najti jih je treba in primerno prirediti. Pod kozolcem precej visoko od tal in od nobene stene pristopen za mačke se lahko priredi kaj ugodna krmilnica. Ako krmimo pa s prej opisanimi lojenimi krmili, je pa najbolje, da jih razobesimo kar po drevju, in sicer tako, da jih ne more pokriti sneg (z navzdol obrnjeno odprtino). Skrbimo, da ohranimo ptičji rod čez zimo. S tem bomo najuspešneje podpirali naravno obrambo in si izdatno olajšali mučen in drag boj s sadnimi in raznimi drugimi zajedavci. H. Jesensko trebljenje na barjem dvora (Konec.)' Najbolj gotovo ti pove število jajec kontrolno gnezdo. Ker si vsak gospodar lahko napravi kontrolna gnezda sam, vam priporočam, da si jih napravite, če imate le količkaj stalnih kokoši, vsaj 20. Če pa nimate takih gnezd, potem ne preostane drugega, kakor da presodite nesuost kure po zunanjih znakih njenega telesa. Kako pa presojam kokoši jx> zunanjosti? Če presojaš bodisi posamezno kokoš ali pa celo čredo kur, si moraš prisvojiti najprej splošen vtis o nji. Zato primerjaj živaLi med seboj, kmalu boš opozil razlike. Čiim enakomernejša je vsa kurja družina, toliko enakomernejša bo tudi njena nesnost. Ko pa presojaš puto, moraš poznati zgodbo njene preteklosti: kdaj je bila izvaljena, kakšno hrano je dobivala kot piščanec, kakšno dobiva zdaj kot odrasla. Zakaj moraš vse to vedeti? Zato ker n. pr. napačna prehrana piščancev silno vpliva na ves nadaljnji razvoj živali in boš pri primerjanju večjega števila kur prišel kmalu sam na to dejstvo. Pa tudi pravilno ali nepravilno mešanje krmil se kmalu pokaže v stanju koikoši, ki jo presojaš. Če je n. pr. v krmilni zmesi kokoši, ki n&so, premalo beljakovin, boš to redno dognal po tem, da na« stavljajo take živali mnogo maščobe. Če se prikažejo v dobi, ko kure naj«, bolj neso, zadaj med dimeljnicania debele blazine tolščee, tedaj je krmsika zmes gotovo napačna in z nesenjem gospodinja ne boš zadovoljna. Sestavo krme moraš na vsak način izpremenitil Tudi preiskovanje kože ti da marsi-kak migljaj, po katerem lahko sklepaš o prehrani, o zdravju in o dobri ali slarbi nesnosti kure. Pravilno rejeme kokoši imajo tenko kožo, ki leži rahlo na telesu. Kosti stopajo krepko navzven. Koža ob zadnjici dobre ja j carice je vlažna, rahla in svetla; slaba nesnica pa ima otvor vtoka majhen, suh in rumenkast. Glava je prav poseben znak za presojanje kokošjega telesa. Njena zunanja oblika nam pojasni pasmo, spol, zdravje in nesnost živali. Glava dobre jajčarice je fina in suha, koža na licu je svetlo rdeča, malo operjena in se tesno prilega gubam lica. Če je pa koža groba, mesnata, pretkana s tolščevino, sklepaj iz tega, da je kokoš pripravna za pitanje, a slaba nesnica. Oko dobre jajčarice je živahno in stopa močno na plan. Kura štajerka, ki pridno nese ima majhen, enostaven rdeč greben, malonarezan. Trebuh je dobro razvit, raeha-k, brez debelih tolščnih plasti, koža pa je prožna, jo lahko privzdigneš od podlage. Posebno važne za presojevanje nesnosti sta »nesni kosti«, d imel j niči, ki sta odrastek medenice. Nesnost in velikost trebuha sta v ozki zvezi: i. z razstojem, oddaljenostjo obeh nesniih kosti, ki jo takoj otipaš zadaj na obeh straneh zadnjice, 2. pa z razdaljo grodnionega (prsnienega) konca iin nesnih kosti. Kadar se kokoši golijo in kure ne neso, takrat so nesne kosti in konica prsnice zelo blizu skupaj. Ako torej najdeš v času, ko kure splošno neso pri kaki živali te kosti blizu skupaj lahko sklepaš z veliko gotovostjo, da ta puta ni dobra nesnica. Pri taki slabi jajčarici znaša razstoj med dimeljnicama, ozir. med dimeljnico in konico grodnice samo en prsi (debeline). Če pa znaša oddaljenost teh kosti dva, tri, štiri prste, potem pa že lahko sklepaš na dobro nesnost. Seveda pa smeš tudi ta znak jemati v račun le skupno in v zvezi z drugimi znaki. Važen znak za dobro jajčariico je vse njeno obnašanje, ki mora biti živahno November V oktobru smo s polja pospravili pridelke, kakor peso, repo, zelje, korenje in druge pozne sadeže. Ker je bilo vreme kolikor toliko ugodno, je bilo mogoče pridelke v suhem spraviti, kar je za dobro prezimovanje teh sadežev va/jno. Meseca novembra nas pa čaka jesensko gnojefnje in oranje. Že jeseni se morajo pognojiti in preorati vse one njive, kamor bomo prihodnjo spomlad sadili okopavine. Zakaj? Zato, da se gnoj čez zimo razkroji in da morejo spomladi ras-tline njegove hranilne snovi takoj uporabljati. Podobno je z zemljo. Tudi zemljo je treba z oranjem razrahljati in jo obrniti, da jo v odprti brazdi mraz čez zimo dobro pretrese, razdrobi in s tem napravi rodovit-nejšo. Iz tega razloga se morajo preorati tudi tiste njive, ki jih ne mislimo gnojiti. Podoravanje gnoja pa je treba izvršiti drugače v težki in drugače v lahki zemlji. Rekli smo, da se mora gnoj čez zimo v zemlji razkrojiti. Da se to zgodi, je treba omogočiti zraku dostop tudi v nižje plasti, vsled česar gnoj lahko globoko Dobra puta se potika daleč na olkoli in. išče živeža do poznega večera. Take dobre nesnice imajo gladke noge, kremplji so kratki in topi, ker so odlbrušend od neprestanega brskanja, kljun ne sme biti dolg in preveč upognjen. Slaba kura ima pogosto apnenaste noge, na njih pa dolge zakrivljene kremplje, kakor kaka ropar-i ska ptica. Da ne boste imeli izgube pri kurah* prosim še enkrat: Izločujte, trebite, pri« čenšd že v zgodnjem poletju stare, slaba kure jajčarice. Zelo pripravno bi bilo v ta namein, ko bi vsako leto nataknili mla« dim jarčicam na noge sklenjene kovinske obročke z letnico in številko kure in sicer vsako leto v drugi barvi. Tako hi v svoji kurji čredi na prvi pogled razločili različne letnike in si gmotno olajšali vsalKo« letno trebljenje in pomlajevanje kurje družine. Za naše štajerke bi bili ti obročki veliki J6—18 mm v premeru. Obročke natikamo jarčicam, ko so stare 8—10 tednov. Pazili moramo, da potegnemo obroček najpreje preko 3 prednjih prstov, ko pa potezamo obroček naprej, položimo 4. prst previdno nazaj, da gre obroček preko njega. Če je noga že bolj močna, jo namaži prej z milnico. ovfr, na kmetiji podorjemo; v težkih zemljah bi bil pri mokri zemlji dostop zraka zelo oviran, če bi bil gnoj globoko. Ostal bi nerazkrojen in bi spomladi ne mogel dobro učinkovati. Zato priporočamo, naj kmetovalci v težki zemlji gnoj bolj plitvo podorjejo, toda čez nekaj ča