CE ► » » GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE LETO II. Izdaja okra' ŠTEV. 5 Ureja uredniški Odgovorni urednik Jože Košir , List izhaja vsako soboto Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 26. JANUARJA 1957 1‘OSVKTOVAN. 'K PREDSTAVNIKOV OTrOAMZACH IZVEZE BORCEV Zveza borcev pred občnimi zbori Dne 17. januarja je ti ilo v Kočevju posvetovanje predsednikov in tajnikov občinskih odborov ZB NOV. Razpravljali so o pripravah za Izvedbo občilih zborov krajevnih in občinskih odborov ZB ter drugih teko- lih nalogah, ’ ki stoje pred orgunizaci-jami ZB. : Pred organizacijami ZB stoje nik občinskega odbora ZB iz Dra- 'velike naloge. TLe še kratek čas . nas loči od občnih zborov krajevnih in občinskih x>i$Dorov IZB. Najprej bo treba, izvesti občne zbore krajevnih odborov ..ZB. Pii tem naj nudijo pomoč člani občinskih odborov ZB. Občni zbori naj podajo mesto, ‘ki ji pripada, pregled vsega dčla organizacije v tem letu naj bi .vsi ZB med letom. Kaj naj obravna- ge-Lo"ški potok je pojasnil, da je delo org. ZB na področju Drage dobro, zelo slabo pa na jpodročju Loškega potoka. Tudi v ‘tem kraju bodo morali bolj krepko prijeti za ‘delo in dati org. ZB tisto občinski prapore. Lep odbori rZB nabavili primer so dalj člani ZB iz Sodražice, ki so kot prvi v okraju nabavili prapor, na katerega so upravičeno ponosni. Organizacije ZB naj stalno skr-be in :se izanimajo v kakšnih pogojih živijo otroci padlih borcev. Pozanimali naj bi se tudi na vodstvih šol jn internatih, kakšne učne uspehe : dosega jo*ti otroci. Tudi Učiteljstvo naj bi tem otrokom posvečalo še posebno skrb pri njihovem razvoju. Vedeti moramo, da so otroci padlih borcev naša največja iskr.b in nj vseeno ali bodo ti postali dobri državljani ali pa Obratno. Tu gre za njihovo bodočnost. Na tem posvetovanju se je tudi poročalo, da bodo letos za partizanske otroke organizirane posebne kolonije. Sredstva za kolonije bodo prispevali ObLO. Ob koncu so razpravljali tudi o vpisu bivših borcev v triletno dopisno ekonomsko šolo. Vsak, ki bo absolviral to šolo, bo pridobil po- 1000 zaposlenih v trebno izobrazbo, kot bi opravil V okrajih, kjer ni srednjo ekonomsko šolo. .Za bivše borce, predvsem tiste, ki so na odgovornih položajih, pa nimajo potrebne izobrazbe, se nudi sedaj izredna priložnost, da potom te šole pridejo do potrebne šolske izobrazbe. Do sedaj se je prijavilo za to šolo 15 kandidatov, kar pa je za kočevski okraj vsekakor premalo. varno na občnih zborih ? Veliko je stvari, o katerih se ’t-o tretea pogovoriti kot na : primer: skrb in pomoč za otroke padlih borcev, zanimanje za to, 'kako ti otroci živijo, v 'kakšnem okolju -se vzgajajo; dalje: vprašanje 'štipendij, učni 'top tiri otrok partizanskih Staršev, Nravstveno stanje. 'Rreglede.ll bomo življenjsko Stanje članov bivših borcev, zaposlitev, invalidnine, 'pbkpjjibie, pogovorili se o delu azgodo’vlnske in spomeniške tiejav-ncsti, zbiranju rzgodovisrskega materiala, pisanju -spominov jz "NOB, proslavi državnih in krajevnih p-iizr.ii ov itd. : občnimi ržbori bomo pre- v železarni Sisak so začeli tibra- ni dozidana f1' 1 kdo ima pogoje, da vstopi tovati predelovalni obrati za obde- »Boris Kidrič« v organizacijo ZB.. V organizacijo javo surovih icevi z zmogljivostjo 4700 ton letno. ZB naj pridejo tudi ‘tisti, ki so bi- 14 tisoč ton, -obrat za bitumenizi- V Borskem rudniku je pričela h v -raznih internacijah, vojni ran j e z zmogljivostjo 6 tisoč ton obratovati nova flotacija z zmo»-ujtitniki, skratka vsi, ki so na ta jjj pocinkalriica z zmogljivostjo ljivostjo 3000 ton letno v Novem ali oni bi čm bili žrtve fa&ističnega 2500 vlečnih in 17.000 ton AP ce- Popovcu — Srbija pa nova cemen- KONGRES DELAVSKIH SVETOV Pred kratkim je odbor za sklicanje kongresa delavskih svetov imel v Beogradu svojo prvo sejo. V ožji odbor so izvolili 13 članov, za predsednika odbora pa tovariša D jura Salaja, predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije. Na kongres bo prišlo okoli 1700 delegatov ter več sto domačih in tujih gostov. Kongres bo delal v več komisijah. Na teh bodo izčrpno obravnavali rast delavskih svetov od leta 1.150, ko je izšel zakon o delavskih svetih in o problemih ter bodočih smernicah delavskih svetov, v vseh panogah našega gospodarstva. Delegati bodo voljeni po okrajih in sicer po 1 delegat na več kot posam. strokah, toliko zaposlenih v posameznih gospodarskih področjih pa bo voljen 1 delegat na ,890 zaposlenih. PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA LMS Skrb za delo s pionirji 22. jan. t. 1. je bil v Kočevju plenum OK LMS, ki je obravnaval v glavnem delo pionirske organizacije. Prisotni so bili predsedniki občinskih komitejev LMS, člani okrajnega komiteja ter nekateri gostje, med njimi tudi sekretar OK ZKS tov. Klarič in predsednik Okrajne zveze DPM, tov. Merčun. Skrb za pionirsko organizacijo je 1950 prevzela Zveza prijateljev mladine, ki je pri svojem delu dosegla lepe uspehe. Skrbela je predvsem za zdravo rast otrok; ni pa dovolj skrbela za vzgojo pionirjev v Izvenšolskem času. dinska organizacija je v tem zacije. Zato je CK LMJ sklenil, da mora mladinska organizacija nujno pristopiti k reševanju tega vprašanja. Plenum OK je problem obravnaval precej podrobno in si zadal v glavnem naslednje sklepe: Na vseh šolah, ki imajo za to možnost, naj se ustanovijo Starešinski sveti, ki naj se konkretno bavijo z vzgojo pionirjev. Člani teli svetov naj bodo učitelji, starši in predstavniki .društev, ki aktivno sodelujejo pri vzgoji otrok. Pionirji se bodo združevali po skupinah v družine. Starešinski sveti .bodo Mia- nadzorovali delo pionirjev in pre-času predevali vse škodljive pojave. Nji- RAST SOCIALISTIČNEGA GOSPODARSTVA PO DOMOVINI Kaj smo zgradili v letu 1956 valjarna lahkih kovin z zmogljivostjo terorja ;j» seveda v prvi .vrsti brv ši borci .NOV. Letos bo treba vi letno. V železarni Zenica, ki je naše vpisovanjem novih Banov zaklju- največje podjetje, črne metalurgije, čiti, -zato naj se krajevni odbori je pričela obratovati lani valjarna okovov za železniške vagone z zmogljivostjo 15.900 ton, žična va- res j.«trudijo, da opravijo lo dele pravic; as no. Na tem posvetovanju -Je bilo sklenjeno, da se izvršijo občni-zbori krajevnih odborov ZB do 38.,fe- -JO loo.OOolon jekla letao“ bruarjn, občinskih odborov pa do Prav tako je v Železarni Nikšič 20. marca. Kakor za krajevne, ta- začela obratovati lani SM peč z ko velja tudi za občinske odbore, zmogljivostjo 26.500 ton jekla, da se za občni zbor dobro pripra- električna peč z zmogljivostjo 10 všjo in na njem obravnavajo v.se tisoč ton letno in groba proga z probleme iz dela in življenja orga- zmogljivostjo 100 tisoč ton poliz- tama, ki >0 proizvajala letno 180 tisoč ton cementa. Istočasno je bilo rekonstruiranih tudi nekaj" ostalih cementarn v državi. V štipu je pričela obratovati nova tkalnica bombaža, ki bo pro- Mladina gradi ljama z zmogljivostjo 70.000 ton izvajala letno 19 milijonov povr-žice in nagibna peč z zmogljivost- šinskth metrov bombažnih tkanin. Lani je pričel s proizvodnjo tudi kombinat svile v Titovem Velesu. V Zagrebu pa velika tovarna za margarino,. PP < ZVODNJA TEHNIČNIH APARATOV Trideset jugoslovanskih tovarn za elektroindustrijo je že sklenilo, da bodo na podlagi tržnih potreb in proizvodnih zmožnosti posameznih podjetij, izdelale nad 900.000 raznih termičnih aparatov. Kvaliteto bodo tovarne zagotovile z jamstvom, v primeru pa, da bodo delo s pionirji zanemarila, posledi- bova glavna skrb bo nuditi razee tega pa se že danes kažejo vedrilo tistim otrokom, ki še niso predvsem v pomanjkanju mlajšega vključeni v nobeno društvo. Skle-kadra v vrstah mladinske organi- ndi so tudi, da se ponovno prepove vsem mladoletnim obisk večernih kinopredstav. Ustanovili se bodo tudi občinski starešinski sveti. Nadalje je plenum obravnaval načrte dela LMS v letu 1957. Sklenjeno je, da naj se sedanje delo čim bolj poglobi, zlasti na področju politično ideološke vzgoje. Pri okrajnem komiteju se bo osnoval predavateljski aktiv in organizirali bodo seminar za predsednike in sekretarje aktivov. Mladinski komiteji naj dajo pobudo za ustanovitev društev, kjer le teh ni. Nadaljevalo se bo z delom pri .graditvi športnih objektov. Ustanavljali naj bi se aktivi mladih zadružnikov. Ob proslavi Dneva mladosti bodo proslave s celodnevnimi programi po občinah, v Kočevju pa bo skupna proslava. Pm. nlzacije ter njenih članov. Se pred občnimi zbori bo treba urediti toS-;no evidenco članov organizacije. ’.Treba bo predvideti novo vodstvo odborov, v katere naj pridejo najzaslužnejši in poSitično razgledani ljudje. Le v tem je garancija, da bodo odbori dobro delali. Na občinskih občnih zborih ZB bodo volili. tudi delegate za III. republiški rude. kongres ZB, hi bo predvidoma v prvi polovici tega leta. Kaj so še razpravljali na tem posvetovanju ? Ugotovljeno je bilo, da so nekateri otroci partizanskih -staršev, ki študirajo, prikrajšani delkov in gotovih izdelkov. Začela je obratovati tudi valjarna pločevine x zmogljivostjo 30 tisoč ton ,in hladna valjarna z zmogljivostjo 12 tisoč ton letno. V jeseniški železarni je začel obratovati nov obrat z zmogljivostjo 17.000 ton pločevine letno, v železarni štore pa aglomeracija Lani je pričel obratovati prvi agregat HE Vuhred, tretji agregat HE Jajce, dva agregata HE Mi-ljacka in termoelektrarne: Šo- štanj, Kakanj, Kolubira. Vse ter- Lani so dozidali v Zagrebu ve- nastale razne okvare, jih bodo mehko klavnico »Sljeme«. Enaka rale popraviti v tovarniških servi-klavnica. je bila zgrajena tudi v sih. V servisih bodo popravljali tu-Skoplju. di termične aparate inozemskih podjetij. Egipčani nadaljujejo proces ja-čanja nacionalne suverenosti. Sedaj so podržavili vse banke, od inozemskih tudi francoske in angleške ter vse zavarovalnice. V vsakem podjetju v Egiptu mora biti zaposlenih najmanj 85 odst. Egipčanov, sicer podjetje ne dobi dovoljenja za poslovanje. Do sedaj VRHUNEC Proračun ZDA za letošnje leto predvideva, da bo 63 odst. narodnega dohodka porabila vojska za izpopolnitev svoje oborožitve. To vrhunec v oboroževanju Združenih držav po tej vojni. Tudj oboroževanje je del politike ZDA, ki jo je točno pokazal tujci niso plačevali nobenega dav- Eisenhower jev' program'za ^Bližnji letošnje zime & —S SfSS ■ Vse™ ^st™. Ki stalno prebiva- cm). Ozračje se je močno ohla- jezik je prav tako arabski "pred ^orS^^^katCT^Tb^o^rfb6 jo na Kočevskem je znano, da je dilo; 18. t. m. se je hitro razjas- prihodom Naserja je vlada dopiso- ske dežele dale tej državi nomoč v kočevska zima dolgotrajna, hladna nilo In že je zvečer zdrknilo živo vala v angleščini in ulice so imele zameno za ' P pri štipendijah. Nekateri občinski m<’elektrame imajo po dva agre-Ijudski odbori so predvideli za šti- a' pendije teh otrok premajhna sredstva in to bo treba v bodoče popraviti. Primerilo se je celo to, da Zmogljivost Rafinerije nafte v Sisku je bila lani povečana od 160 tisoč na 330 tisoč ton letno. Proti in vlažna. Nastop letošnje zime je bil precej zgoden, saj je zapadel prvi sneg že v začetku oktobra (6. oktobra). Po dolgotrajnem sušnem vremenu z malimi padavinami v mesecih julij, avgust in september, je ta zgodnji sneg močno ohladil angleška in francoska imena, sedaj Egipčanski nacionalizem se jepre- nija nekateri otroci-štipemlisti za mesec Koncu preteklega leta so začeli čr- teorologov, srebro na — 22,6° C, čeprav je kazal termometer ob 14. uri še — 4,4» C, a zjutraj smo zabeležili že — 27,2" C. Od tega dne dalje se temperatura dviga, čeprav polagoma, tako da- je kazal barometer 23. jan. samo še —-16,2° C. Ker pa je začel tudi barometer ozračje in pripravil tako pot zgod- padati je siguren znak, da bo nji zimi. Kljub prerokovanju me- sprememba vremena ter da je prvi trgali vse gumbe na uniformi, ker budil. Naši so na pohodu preko Sinajskega polotoka dospeli v glavno mes.to tega polotoka El Ariš. Doživeli so nepozaben sprejem, saj so se tri ure prebijali skozi špalir ljudi. Našemu komandantu so po- angleško, ki jo je do dobivala. Tako se bo Jorda-lahko otresla angleškega december sploh niso dobili štipen- Pati nafto tudi v Banatu. Zmog-dij, drugim spet so bile znižane Ijivost tega nahajališča znaša 20 itd. To se v bodoče ne sme več tisoč ton letno, dogajati ter bi morali ObLO Imeti V šabcu je pričela obratovati glede tega vec razumevanja. elektroliza cinka z zmogljivostjo 6 Na posvetovanju je bilo ugo- tisoč ton letno in industrijski obrat tovljeno, da občinski odbori ZB za proizvajanje žveplene kisline, dobro delajo, z izjemo občinskega Letna proizvodnja 50.000 ton. Pro-odbora ZB Draga-Loški potok pa izvodnja superfosfata v isti tovar-tudi v Predgradu, kjer delo tam- ni pa bo znašala 60.000 ton letno, kajšnjega odbora šepa. Predstav- V Razmah pri Splitu je bila la- Nočrtne gradnje v Dobrepolju Pretekli mesec je imel Občinski gledali na estetsko lice naselja, še ljudski odbor Dobrepolje 12. sejo. manj pa na uporabo oziroma Seji je predsedoval Marjan Mik- zmanjšanje obdelovalnih površin, lič, predsednik občinskega Ijud^ katerih je pri nas že tako malo. skega odbora. Kot gostje so se se- S tem odlokom bomo uredili gorje udeležili republiški poslanec, nje vprašanje v centru, to je na predsednik okraja tov. Janez Prir- Vidmu in Predstrugah, kjer predvi-nat in drugi člani Okrajnega od- devamo tudi gradnjo več javnih bora in zbora proizvajalcev naše- zgradb, v ostalih krajih pa bo to ga področja. urejala lokacijska komisija. Na seji je ljudski odbor sprejel Sredstva investicijskega, sklada več važnih sklepov, odlok o spre- naj bi se uporabila, kot je to pred- da bo vpliva. Vrhunec je v preteklih dneh dosegel tudi dotok madžarskih beguncev v našo državo. Saj je v noči od nedelje na ponedeljek pribežalo k nam kar 643 beguncev. Tako jih je sedaj v naši državi 8800. Naša vlada je zaprosila vi- zgodnja in mrzla, pa sta bila meseca november in december le za par stopinj hladnejša, kakor leta nazaj, tako da lahko trdimo, da je bila letošnja zima vse do januarja mila. Povprečna srednja mesečna tempertura je znašala okoli —1» C. V primerjavi s prejšnjimi leti nas pa je malo iznenadil januar, živo srebno je nenadoma začelo padati ter se je ustavilo dne 19. t. letošnja zima mrzli val, ki je prišel iz polarnih ga je hotel vsak objeti in pozdra- sokega komisarja za berance nri J Hi In m P- Vrm'ov 7-vuolrzv "Rucsi-ira V -nor-t-« -ro viti 1VT Pše danes ima opozicijo med člani Centralnega komiteja, ker so ti deloma mnenja, da njegova zamisel o poljski poti v socializem ni ostvarljiva in zaradi tega je hrabrost nekaterih poljskih državnikov toliko večja, da so se kljub takemu stanju spustili v volilni boj in — tudi zmagali. Morda je danes še težko v celoti oceniti zmago poljskega ljudstva in Gomulke na teh volitvah. Volitve so dokazale, da ni nujno, da bi morala sprememba nekega socialističnega sistema, ki ljudem ne ugaja, pripeljati deželo zopet na pozicije kapitalizma. Poljaki so nedvomno dokazali, da si želijo socialistično ureditev dežele, da ne žele povratka na staro, da pa želijo svojo lastno pot, ki je v skladu z njihovo tradicijo, potrebo in življenjskimi interesi. Ni nobenega dvoma, da je v nedeljo 20. januarja 1957 Poljska glasovala za socializem in obsodila ne samo vse staro ampak tudi vsa tista gledanja, da v teh deželah, ki so gradile socializem v podobnih pogojih kakor Poljska, ni mogoče odstopiti od sedanje poti v socializem brez nevarnosti, da bi dežela uvedla ponovno kapitalistični družbeni sistem. Zmaga socialističnih sil na Poljskem ima nesporno zgodovinski pomen ne samo za Poljsko, temveč prav gotovo tudi za vsa socialistična gibanja v svetu, ki bodo sedaj z večjim zaupanjem gledala na to, da je možno po najrazličnejših poteh priti v socializem, predvsem pa da morajo te poti biti v skladu z interesi ljudstev, ki jih vodijo. Perspektivni načrti PTT službe RAZPRAVA O STANJU PROMETA DRUŽBENO UPRAVLJANJE PRI NAS Avtobusni promet Poseben problem je potniški promet. »Avto« Kočevje ima trenutno 7 avtobusov in z njimi vzdržuje 6 rednih prog na naslednjih relacijah: Brod na Kolpi—Ljubljana Osilnica—Kočevje Trava—Kočevje Kočevje—Stari trg ob Kolpi Stari trg—Črnomelj Kočevje—Reka Vsi avtobusi, razen dveh, so v zelo slabem stanju. (Lansko leto sta bila dva generalno popravljena z lastnimi sredstvi »Avta« Kočevje. Trenutno sta letos dva avtobusa izločena iz prometa, ker sta dotrajala. Tako samo 5 avtobusov vzdržuje 6 rednih prog. Prav zato ni mogoče, da bi na relaciji Stari trg-Kočevje avtobus vozil vsak dan, pač pa vsak drugi dan, ker z istim avtobusom vzdržujejo progo Stari trg—Črnomelj. Povrh vsega so vsi avtobusi preobremenjeni. Zato bi bilo nujno povečati ne samo obstoječe kapacitete temveč nabaviti večje avtobuse s 40 do 50 sedeži. Treba bi bilo tudi odpreti novo avtobusno progo Kočevje—Koprivnik. V nevarnosti so tudi druge proge, ki jih bo treba omejiti ali celo ukiniti, če ne bomo poskrbeli, da si »Avto« nabavi nova vozila oziroma generalna popravila tistih, ki jih že imajo. PTT SLUŽBA Na območju okraja Kočevje je 17 pošt. Od tega je vključenih v javno telefonsko omrežje in jih veže med seboj 20 medkrajevnih telefonskih -linij. Posredovanje telefonskih pogovorov je ročno. Večji vozlišči sta Kočevje z 10 in Kibni-ca s 7 linijami. Stanje samih vozlišč je dobro, ker so skoraj vsi vodi zgrajeni ali obnovljeni po osvoboditvi. Same linije pa so bakrene, razen linije Kočevje—Brod na Kolpi, ki je železna. Slabše je stanje telefonskih naprav in central, ki so starejšega datuma. To povzroča včasih slabo slišnost na posameznih linijah. Največ je tež-koče pri izvrševanju telefonske službe pa povzroča preobremenjenost linij proti Ljubljani; slično je z Ribnico z odcepi Vel. Lašče in Videm Dobrepolje. Premajhna je tudi kapaciteta central v Kočevju, Ribnici in v Sodražici. Pri teh so trenutno zasedeni vsi priključki na centralah z 200, 35 in 10 številkami, zato ni mogoče vključiti nobenega novega naročnka. kljub temu, da je interesentov vedno več. Da bi se stanje telefonskih zvez zboljšalo, bi bilo potrebno: Povečati kapaciteto central v Kočevju na 400, v Ribnici na 50 in Sodražici na 20 priključkov ter izvršiti v teh krajih rekonstrukcijo telefonskega in krajevnega omrežja in delno kabliranje; izvršiti zamenjavo železne žice z bakreno na trasi Kočevje—Brod na Kolpi in podaljšati to linijo ali pa linijo Loški potok—Draga do Osilnice. Podjetje pošt ima v svojem perspektivnem planu za 10 let vključitev avtomatskih central v Ribnici ter Vel. Laščah, kamor bi bile avtomatsko vezane tudi vse manjše sosednje pošte. Največja ovira za čim hitrejše izvrševanje : tega perspektivnega plana je pomanjkanje sredstev za investicije, če računamo, da bi morali zgraditi v Kočevju še 200 priključkov, v Ribnici inštalirati številčno ATC, v Vel. Laščah 50 številčno in da znašajo stroški za KOČEVJE NIMA JAVNE TEHTNICE Mnogo 'je pritožb in kritike na račun javne tehtnice v Kočevju, ki se je pred leti pokvarila in zdaj je Kočevje že dalj časa brez nje. čeravno bi jo dnevno večkrat potrebovali niso vse prošnje in ukrepi do sedaj še nič zalegli. Pri tehtanju je nastalo že več sporov. Upam, da bodo te vrstice le kaj pripomogle, da se vsa zadeva pomakne z mrtve točke. inštalacijo enega priključka po približni oceni 100.000 din za en priključek, potrebujemo za zgraditev lokalne avtomatske mreže v okraju 35,000.000 din — to je skoraj toliko, kolikor bodo v letu 1956 vsi ptt dohodki v okraju. S povečanjem pisemskih in paketnih pošiljk se je promet v tekočih letih zelo dvignil. Uprava pošte v Kočevju je predvidela, da se v prihodnjem letu postavi pomožna pošta v Strugah. Za boljšo povezavo s Kolpsko dolino in Drago-Loški potok se javlja potreba, da si nabavi uprava pošte avto, ki bo prevažal pošto na zgoraj omenjeni relaciji. S tem bi se odpravili dovozi z vprežnimi vozili in pospešila dostava pošte naslovljencem. Za prevoz z vprego je treba letno plačati 500.000 din. Poleg tega še Avto podjetju v Kočevju 200.000 dinarjev. Pošta sedaj zaposluje skupaj 65 uslužbencev, od tega 41 poštarjev, 1 upravitelja in 23 pošt-no-uradnih uslužbencev. Od pošte najbolj oddaljeni zaselek je Jelenov žleb, ki šteje 30 ljudi in je oddaljen od pošte 18 km. V okraju je še 30 zaselkov, ki so oddaljeni po 10 km od pošte. V okraju je 90 zaselkov, ki jih ni mogoče doseči v normalnih zimskih prilikah v eni uri od centra ne s kolesom, avtobusom, vozom, peš,- niti s smučmi. . (Se nadaljuje) Delo sveta za varstvo družine Preteklo je dobro leto dni, odkar so bili na sejah občinskih LO izvoljeni sveti za varstvo družine. Kljub temu, da je bilo treba iti mimo neštetih težav, so se pri delu pokazali lepi uspehi. Svet je družbeni organ, ki vodi delo na področju socialno zdravstvene, vzgojne in materialne skrbi za zaščito družine v okviru občinske skupnosti. V svojem delu se povezuje s svetom za zdravstvo, šolstvo, s političnimi in družbenimi organizacijami ter z vsemi tistimi organi, ki jim je v naši Veselje otrok družbi naložena skrb za družino, želja, da to družbeno nalogo danes vršijo sveti za varstvo družine, je nastala iz teženj dela nekaterih družbenih organizacij, ki so danes po svojih zastopnikih tudi člani teh svetov. Učni uspehi ob prvem polletju Konec prvega polletja v naših šolah je tu. Mladina iz osnovnih šol ter gimnazij uživa zimske počitnice. Nekateri jih uživajo v zadovoljstvu, ker so prvo polletje v šoli dobro opravili, drugim, ki so prejeli slabe rede v enem ali drugem predmetu, pa bodo te počitnice ostale v bolj slabem spominu. Zbrali smo podatke za nekatere osnovne šole o šolskem uspehu, v prvem poletju šolskega leta. V občini Dobrepolje, kjer imajo 4 šole je rezultat povprečno za vse 4 šole 79 odst., v letu 1956 v prvem polletju —1 pa je bil 64,7 odst. Kakor vidimo, se je dvignil uspeh na vseh šolah te občine, največ pa v Ponikvah. Na področju občine Sodražica sta 2 šoli. Tudi tu se je dvignil učni uspeh v primerjavi z lanskim letom od 75,80 na 79,2 odst., vendar to velja le za šolo v Sodražici, kjer so učni. uspehi boljši za 4 odst., dočim ^je učni uspeh na Gori padel za 2 odst. Učni uspeh na šoli v Loškem potoku se je dvignil za 1 odst., v Podpreski je ostal na isti višini. Za učne uspehe iz ostalih šol iz te občine pa še nimamo podatkov. Učni uspeh na osnovni šoli Kočevje mesto se je v primerjavi z lanskim letom v prvem polletju dvignil za 4 odst., Fari za 11 odst., Kužlju za 7 odst., Livoldu za 3’odst., Mozlju za 6 odst., Osilnici za 8 odst., Stari cerkvi za 2 odst. Nasprotno pa so učni uspehi padli v naslednjih šolah: Banja loka za 3 odst., Bosliva loka za 5 odst., Borovec za 6 odst., Kočevska reka za 2 odst., Kostel za 6 odst., Polom za 8 odst., Papeži za 25 odst. in Koprivnik za celih 47 odst. Zvedeli smo, da je za tako slabo stanje v šoli v Koprivniku delno krivo prestrogo ocenjevanje, dočim je v Papežih popolnoma realno stanje glede slabega učnega uspeha v tamkajšnji ■šoli. /Točnejše podatke o ostalih osnovih šolah in gimnazijah, o učnih rezultatih bomo objavili, ko bodo vsi podatki zbrani. Negativni šolski uspehi v nekaterih šolah nam dajo misliti, da so v teh šolah ocenjevali prestrogo. Ge že iščemo vzroke, je poleg drugega vzrok gotovo tudi neprimerni učni načrt na naših šolah. Zato je nujno potrebna šolska reforma, ki naj bi učno snov bolj prilagodila življenju. Večina učiteljstva se je pri svojem delu trudila, iskali so novih potov itd. Prav sedaj se nahaja 40 učiteljev na 6-dnevnem izpopol-nitvenem tečaju, za .kvalitetnejši pouk nižje organiziranih šol na pedagoškem centru v Ljubljani. Ta tečaj bo dal smernice za enotno šolsko delo. Sveti morajo po značaju svojega dela poznati zdravstvene, socialnoekonomske, stanovanjske in vzgojne pogoje, v katerih se razvija družina, kot csnovna celica družbe. Rast, razvoj in zdravje družine — otroka, na katerega najprej vpliva okolje vdružini, pa moramo gledati s stališča naše družbene in politične ureditve. Družba danes že z gotovim delom, kot so otroški dodatek, sredstva za šolanje, za zdravstveno varstvo otrok, letovanja otrok itd. ogromno prispeva, ne more pa nositi polne odgovornosti, zato leži prva skrb za pravilno vzgojo otroka, od zgodnje mladosti, do osebne zrelosti, na družini. Imamo ogromno dobrih družin, ki živijo in se razvijajo v dobrih družinskih odnosih. So pa še primeri, ko morajo sveti na svojih sejah reševati vprašanja zanemarjenih družin, kjer na žalost v teh primerih najbolj trpijo otroci in nastane vpra-š nje, kako ohraniti otrokom dom. Pri' delu je svet v Kočevju in tudi v Ribnici ugotavljal, da največ slabih primerov in slabih socialnih prilik izhaja iz vzgojno zanemarjenih družin, zaradi posledic alkohola. Če bomo z uspehom hoteli preprečevati te pojave, bomo morali začeti z bolj aktivnim delom pri pobijanju alkoholizma, ker je to postalo za nekatere družine socialno zlo. Zelo težko bi bilo z nekim predpisom dopolniti kaj vse je naloga sveta v posamezni občini. Delo moramo vskladiti s potrebami in pogoji posamezne občine, zato bi bilo tudi prav, da bi sveti dajali poročila na sejah občinskih odborov, pa tudi na zborih volivcev. Sedanja praksa je bila taka, da se Osnovna šola Kočevje Velike.socialne dajatve Marsikateri nepoučen človek govori, češ da se za socialno ogrožene ljudi premalo skrbi, oziroma, da ljudska oblast daje premajhna denarna sredstva za tiste, ki so socialne pomoči najbolj po- dinarjev, trebni. V dokaz, da to ni resnično, je govorilo o socialnem varstvu takrat, ko se je sprejemal proračun. Vse premalo se s problemi dela, za vzgojo družine, seznanjajo volivci in mnogi mislijo, da je poleg. sveta le še šola, ki dela s starši v obliki roditeljskih sestankov. Marsikdaj bi lahko te probleme obravnavah na socialistični zvezi. Prav v tem času, kb govorimo o družbenih planih, bi bilo prav, da bi se bolj poglobili v stvari, ki vsak dan zadevajo življenje družin in tudi posameznikov. Praksa naše socialne službe v občini je bila spričo objektivnih težav več ali manj taka, da se vsa socialna zaščita več ali manj rešuje v obliki denarnih podpor. Verjetno tudi v letošnjem letu še ne bo dosti boljše. Misliti pa moramo na to, da vsaj postopoma uresničujemo predloge organizacij za izboljšanje komunalnih naprav in ureditev stanovanja, predšolske ustanove, uslužnostna podjetja. Sveti bodo morali svojo politiko usmeriti tudi tako, da bodo predlagali gotove ukrepe na področju komunalnih skupnosti, kako v resnici pomagati družini, da bodo lahko imeli starši, posebno pa matere več prostega časa za svoje otroke. Tu mislim predvsem na ženo v delovnem razmerju, pa tudi na tisto na vasi in tisto, ki ima doma štiri, pet ali več otrok in ima težke delovne pogoje. Posebno vprašanje, ki bi ga bilo treba reševati s pomočjo svetov za šolstvo, so predšolske ustanove — vrtci, ki jih je za obstoječe premalo. Drugo vprašanje, ki je namenjeno kot pomoč šolskemu otroku, so mlečne, šolske kuhinje, ki naj bodo čimbolj razširjene. Sredstva za te kuhinje naj se predvidijo tudi v okviru občinskih proračunov, šolski odbori pa naj določijo prispevek za starše. Pomoč, ki jo prejemamo od Rdečega križa za mlečne šolske kuhinje, nam ogromno pomaga, vendar pa moramo misliti na to, da bi kuhinje nemoteno delale tudi takrat, če bi bila ta pomoč omejena. Danes ogromno delamo in govorimo o številnosti mlečnih kuhinj, manj pa o kvaliteti hrane v teh kuhinjah. Hrana mora biti izdatna, pa tudi tako pripravljena, da, jo otrok rad je. Hrana bi se morala v šolski kuhinji deliti tako, da se otrok tudi pri šolski malici uči kulturnih navad. Potrebe narekujejo, da naj bi v občini premislili kako priti od IcaTOipanjsitega k organiziranemu načinu izgleda mlečne šolske kuhinje. Kuhinja naj bi imela skromno sodobno opremo. Vsaka moč, ki dela v šolski kuhinji in pripravlja hrano, bi morala imeti vsaj par dni tečaj za pripravo hrane v šolskih kuhinjah. Tečaj, ki ga je v pretekli jeseni organiziral Svet za socialno varstvo pri OLO s po-Tudi močjo Zavoda za pospeševanje go-so šla spodinjstva, je precej izboljšal neznatna denarna sredstva. Za mleč- čin prehrane v mlečnih kuhinjah, ne kuhinje po šolah na teritoriju Slične tečaje bo še potrebno or-občlne je bilo lani izdano 441.466' ganizirati mogoče v okviru cbči- štela skupno 1,598.395 din. za prehrano otrok v šolah ne, kjer imajo več mlečnih kuhinj. Iz gornjega, kar smo navedli, je tako da se kader v njih čim bolj bomo v kratkem navedli nekatere razvidno, da je bila pomoč vse- izpopolni. Za kader, ki dela v mleč-dajatve za socialno skrbstvo, ki jih stranska in da ni bil nihče pozab- n ih šolskih kuhinjah, naj veljajo občinski Ijen, ki je socialne pomoči potre- glede higiensko sanitarnih predpi-ben. Posebna skrb je bila posveče- sov isti pogoji kot za uslužbence, na otrokom padlih borcev, kar le-ti ki so zaposleni v menzah. _ ____________________ tudi zaslužijo. Ljudska oblast bo šolske kuhinje naj bi postopoma vilni "v ta namen pa je bil opcrn no al/vxro Dvosedežne sanke 51. OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN RIBNICA Telesna vzgoja v Ribniški dolini Poročali smo že, da je bil 9. januarja 51. letni občni zbor Društva za telesno vzgojo »Partizan« Ribnica, katerega se je udeležilo članstvo v lepem številu. Na zboru so obravnavali dosedanje delo društva, ki je bilo zelo uspešno in sprejeli naloge za bodoče delo. svojega članstva. Zato je društvo upravičeno na prvem mestu v okraju, posamezne njegove edinice šego častniškega naslova. Na občnem zboru je društvo dalo priznanje (diplome in častne znake) vrsti svojih članov, ki delujejo pri gasilstvu neprekinjeno že 10, 15 ali 20 let. Občinska gasilska zveza pa je dala svoji diplomi, v znak priznanja za uspešno delo, še ženskemu in pionirskemu oddelku. Občni zbor je pokazal, da PGD pa so se lepo uveljavile tudi vre- Kočevje z uspehom nadomeščapo- publiškem merilu. Poleg 52 aktivnih članov (to je klicno gasilsko četo, ki bi v takem kraju, kot je Kočevje, morala ob- izvežbanih gasilcev) ima društvo stojati. Društvo pričakuje, da bo svojo žensko desetino (ki ima na razpolago posebno lahko motorno brizgalno) in pionirski oddelek, ki skupnost pokazala za njegovo delo še večje zanimanje in mu nudila podporo bodisi s strani prebival- sank so bili časi le malo boljši od enosedežnih sank, dvojne spete sani pa so znova pokazale, da je to izredno hitra in zanimiva disciplina. Dvojka Matejko-Hočevar je celo postavila najboljši rezultat in pustila za sabo tudi vse krmilne Pionirji (8): 1. Povh-Klarič tizan« Ribnica je doseglo v letu Ijem. 3:03,2 2. Fabjan-Malnar, 3. Lu-zar-Klobučar. Pionirke: 1. Derenda — Jerše 3:52,5. Mladinci (5): 1. Kocjančič-Mr-hsr 2:56,2, 2. Kastelie-Kotar, 3. sani. Krmilna dvojka šercer-Fab- Marinč-Pirnar. jan pa je dokazala, da v svoji sku- člani (5): pini nima konkurence. Odličen re- 2:59,6, 2. Matejko-Hočevar, zultat so dosegle tudi krmilne sa- Smola-Helmih. ' na Dolenjskem. Zgrajen je na leni »Kleparstva«, ki so bile tokrat članice (3): 1. čuček-Oberstar pem prostoru v bližini Ribnice. Na prvič na startu in so zasedle kar 2:55,5, 2. Kopitar-Knafeljc, 3. Smo- njem bodo dobili svoj prostor no- Društvo za telesno vzgojo »Par- v ponos Ribnici in njenim gradite- se je zelo lepo izkazal na okrajnih stva samega, bodisi s strani svo- 1956 gotovo največje uspehe med sorodnimi društvi v okraju. Obenem je »Partizan« Ribnica slavil lani 50-letnico delovanja. Okrajni zlet partizanskih društev je pa preložen na letošnjo spomlad. in republiških prireditvah. Društvu V lanskem letu je bila zgrajena pa manjka podpornih članov. Da tudii nova 40-metrska skakalnica! bi teh več pridobili, so sklenili čla-za smučarje, ki bo mnogo pripo- ni društva, podvzeti širšo akcijo na mogla, da se bo ta zimski šport področju mesta in bližnje okolice, uveljavil tudi v Skakalnica je ta zimski Ribniški dolini, v bližini Ribnice. Težave ima društvo zaradi te- jih oblastnih in društvenih organov. Za novega predsednika društva je bil izvoljen tov. Franc Artač, poveljnik pa še ostane tov. Ivan Klun. Ribniški »Partizan« je v prete- Vrednost izvršenih del znaša sku- 1. Novak-Draškovič klem letu zgradil nov stadion, 3. ki pa j 266.933 din. Tudi pri grad- je med najlepšimi objekti te vrste nji skakalnice so pomagali prostovoljci, kar znaša v dinarjih 185.000 din. dvakrat drugo mesto. Podaljševanje že itak mehke In počasne proge od 1000 na 1200 m ni Imelo nobenega smisla in je sa- la-Demič. Spete sanke gcmetaši, košarkarji, atleti in ostali športniki. Vrednost izvršenih del pri stadionu znaša nad Društvo je lani izdalo lično brošuro z naslovom »50-letnica telesne vzgoje v Ribniški dolini«, S to brošuro je dobila Ribniška dolina mo podaljšalo tekmovanje. Nepo- ^ Srečko 2:56,8, 2. trebno je bilo tudi uvajanje nove 3 jerše-Bižal. discipline krmilnih trojk samo zato, ker so se pojavile na startu same nove trisedežne krmilne sanke. Na vsak način bo treba v bodoče sankaška tekmovanja regulirati s predpisi, tako da bodo Pionirji (3): 1. Leskovšek Bogo 6,732.000 din. Tu je všteto tudi trajen dokument o delovanju teles- Kastelic-Povh, prostovoljno delo, ki presega nad 2,700.000 din. Stadion je res lahko Delo kočevskih tabornikov Dograditi dom v Jurjeviči V nedeljo dne 13. t. m. je bil občni zbor PGD Jurjeviča. Zbora so se udeležili številni člani in gostje, med njimi tudi predsednik Občinske gasilske zveze tov. Milan češarek in član tov. Rober Ivan. Društvo ima 54 elanov, 7 članic, 8 podpornih in 14 častnili elanov. Poročilo poveljnika tov. Čampa potrebno v bodoče malo več res-Antona je bilo izčrpno in odkrito, nosti, ker članic ne potrebujemo saj je prikazal tako stanje, ka- samo za parade in veselice. To ve- V preteklosti so kočevski tabor- mnogo prijetnega. Danes je v Kočevju nad 80 tekmovalci v enakopravnem polo- niki napravili marsikaj koristnega, žaju, saj so se že to pot pojavile v skupini navadnih sank tudi ta-ke z zavornimi mački. REZULTATI Enosedežne sanke ta- ne vzgoje v njihovem kraju. Vodstvo »Partizana« je posvetilp tudi vso skrb vaditeljskemu kadru, krsno je. Težave so bile v po- Na nižjem okrajnem prednjaškem manjkanj;: lastnih prostorov, opre- tečaju v Dolu ob Kolpi je bilo 7 me in orodja, kar vse skupaj kljub vaj, od tega 12 suhih, trodelni na telovadcev in telovadkinj. Trije od dobri volji posameznih članov ovi- pad, metanje cevi in 9 mokrih vaj. teh so bili kasneje poslani na sred- ra pravilen in hitrejši razvoj gasil- ” nji prednjaški tečaj v Ljubljano. s*-va, bi utrditev požarne varnosti. Vsi ti mladi ljudje sedaj prenašajo svoje znanje na tovariše v operativa društvu. Naj omenimo, da se vrše Kljub vsem pomanjkljivostim in krajši tečaji za orodno telovadbo težavam so ugotovili, da je imelo vsak mesec. Ija tudi za nekatere člane. V preteklem letu so imeli V operativi sta bila najagilnejša desetar *ov. Košir Jože in orodjar Aktiven je bil gradbeni odbor in tov. Stupica Ciril, kateri je bil z izjemo nekaj članov, predlagan za odlikovanje. V grobem so Gasilni dom dogradili, vendar jih čaka še precej dela. Pora- pa tudi za bodočnost imajo pre- bornikov, od tega je več kot po- cej lepih načrtov. Naj omenim le lovica mlajših od 10 let. To je le- enega. V mesecu maju namerava- po število, žal pa marsikateri od jo prirediti pohod preko Roga v teh ne izpolnjuje osnovnih pogo- Belo krajino. Po lanskem parti- jev, ki jih stavlja taborniška orga- prj društvu je bilo preteklo leto Pe lanskega zbora so v celoti iz- zanskem pohodu Združenja tabor- nizacija svojim članom. Ta pojav osnovano nogometno moštvo ki je vršui> P° zaslugi nekaterih članov in sicer s stopnicami, žlebovi in zu- dečki (4 tekmoval- nikov Slovenije v Titov rojstni se je razširil pravzaprav šele v j-udjj ge nastopalo z nogometnimi cel° presegli. Udeležili so se več nanjim ometom ter nabavo naj- ci): 1. Bižal Dušan 4:16,8, 2. Hel- kraj, v Kumrovec, so spoznali, da preteklem letu, predstavlja pa moštvi v okraju. V zadnjem času- gasilskih proslav in gasilskega fe- nujnejše opreme. Sklenili so vse to nadaljnje je ^ilo ustanovljeno tudi košarkar- stivala v Mariboru. 1 * društvo precejšen napredek. Skle- bili bodo precej finančnih sredstev. V programu imajo dodelavo stolpa Cicibani zrnih Miško, 3. Koleta Ivan. Prvenstvo Kočevja v smučanju 14 let mladinci 15—18 let 3 km nad 18 let 6 km Partizan bo priredil letošnje pionirji 13 smučarsko prvenstvo v smučanju mlad za vse oddelke po naslednjem raz- člani poredu: Teki v soboto 26. januarja ob Pr}jave s(. bodo sprejemale v pr. spomeniku, ,|(| 9 do 9.30> nato ob 9.30 jim nudi takšen način potovanja precejšnjo oviro za uspešno delo. Še bolj žalostno pa s^0 moštvo je to, da tovarištvo in požrtvoval- članstvo društva se je v zad- nost nista več na tako visoki stop- njem obdobju znatno povečalo ter še ne mere usposobiti za samostoj- nji, kot v prvem letu delovanja - — x------- ’ ’’ ---’' ” enote. ob razumevanju in pomoči Občin- 1 km 1 km 3 km 3 km Veleslalom v nedeljo 27. januar- Najbolj pereče je vprašanje vod- ______ __ __ niškega kadra. Ni lahko postati in doseglo" tako "lepe" uspehe" ostati dober taborniški vodnik. 15.30, start in cilj prijave 1 uro pred pričetkom tekmovanja na startnem mestu. Proga bo tekla od spomenika proti Gaju. Dolžine tekmovalnih prog za posamezne oddelke so naslednje: moški ženske cicibani do 10 let 500 m pienirji 11, 12 iet i km Najboljši vsako leto zapuščajo naše vrste, ker so svoj študij na je sedaj v »Partizanu« več kot no del°’ čeravno je bil poveljnik tretjina prebivalstva Ribnice. pripravljen nuditi vso pomoč. De-Da je društvo v preteklem letu je, da 50 tudi posamezne izje-je brez me> kJer posamezne članice prav dvoma, velika zasluga uprave dru- n'č ne zaostajajo za člani. Tu bo Kritično je bila prikazana kot ske gasilske zveze dovršiti do pro-neaktivna ženska desetina, katera slave 50. obletnice ustanovitve društva. Jurjevsko gasilno društvo je imelo pred vojno lep gasilni dom in je bil dom do tal požgan in uničeno gasilsko orodje. K. P. štva, ki je vložila v delo vso skrb. Naj bo omenjeno, da je imela dru- 500 m 500 m SrSM* ATŠ.: SK.T2 Š/5K.1Š kier bo tekmovanje vajenci m ostali ljubitelji narave, udeleževali v polnem številu, kjer bo tekmovanje. čas je že, da se to stanje spreme- In programPdela »Partizana« za Skoki v nedeljo 27. januarja ob ni, kajti če bo ostala taborniška jet0 1957? Ustanovili bodo parti-14. uri na 25-metrski skakalnici na organizacija le organizacija dija- vriske čete v Dolenji vasi Jurje- trenutku, ko vas je povozil širokem lazu (za bivšo elektrar- kov, jj ne bodo nikoli dani pogoji vivj ^ gušjah Nada]je bodo do- mobil?« no). Prijave od 13 do 13.45 pri za uspešno in trdno razširitev.De- končno uredili stadion in sicer: iz- skakalnici. £žu dablo vol ja ODGOVOR Miličnik: »Kje ste se nahajali .avto- V Kočevju je bilo proti l$oncu lanskega leta odigranih več turnirjev. Med njimi sta bila vsekakor najpomembnejša turnirja za pridobitev II. kategorije. Tako se je rodilo z letošnjim letom kar 6 novih drug okategomikov. Šahovski tllirnir do življenja v naravi ter smisel za in pol točk je potrebno za potrdi- tovarištvo in samodisciplino. lo v taborniški organizaciji je pe- delaili ograjo ob stadionu, zgradili riš miličnik.« stro m zanimivo za vsakogar, za- tribune in garderobe. Na stadionu v organi- bodo uredili igrišča za odbojko, ko-šarko’ tenls M namestili potrebno orodje za atletiko. Del sredstev Pešec: »Pod avtomobilom, tova- tev ali pridobitev II. kategorije. Turnir se je začel 22. januarja in se bo predvidoma končal 7. februarja t. 1. Igralni -dnevi so od ponedeljka do petka, ob sobotah in nedeljah pa bodo igrali preki- Ta teden pa se je začel turnir njene in odložene partije. Turnir se za prvenstvo Kočevja. Sodelujejo: vrši v hotelu »Pugled«, en prvokategornik, osem drugoka- V prvem kolu so igrali: Lunder tegornikov in pet tretjekategomi- — Železnik 1:0, Jelovšek — Ka-kov. Po moči kategorij je ta tur- labota 1:0, Šafar — Klarič 0:1, nir najmočnejši, kar jih je bilo do Rus — Jarc remis. Osatle partije sedaj te vrste v Kočevju. Samo 7 so bile odložene ali prekinjene. Pm. ★ ŠPORTNE NOVICE Debel led na Rinžki je privabil dosti drsalcev, le škoda, da naša mladina noče prav nič po-lnlagati, da bi se ledeno ploščo lepše uredilo. Kočevski skakalci pridno trenirajo na novi skakalnici na širokem lazu. Vodja treninga je naš znani smučar Janez Andlovič. MED ŠOFERJI Na ostrem ovinku sta trčila dva avtomobila. Kot se je že večkrat bodo vložili tudi za ureditev no- zgodilo, sta avtomobila čisto raz-tranjosti doma »Partizan« Ribnica, bita, šoferja pa sta nepoškodova- s voj emu kolegu steklenico slivovke. »En požirek za prestani strah.« Oni res krepko potegne, ko pa. vidi, da velikodušni kolega spravlja steklenico v žep, vpraša: »Kaj pa ti? Ga ne boš pil?« »Ne,« se glasi odgovor, »bom potegnil šele na mibci, ko nama bodo odvzeli kri za pregled alkohola.« Preprosta vojna »Končno se nam je posrečilo Z izvolitvijo nove uprave dru- na. Ogledujeta si razbita avtomo- napraviti bombo, ki uniči ves svet. štva za telesno vzgojo »Partizan« je bil občni zbor zaključen. bll-a in ker sta s.i »dobra« znanca, Tako so zdaj odpadli stroški za ponudi tisti, ki je kriv nezgode, prevoz na sovražnikovo ozemlje.« O B J A V E OBJAVA na »špecerija« (poslovodja Ozuno- la proti Boštjančič Nežki iz Kočev-vič), v Ribnici pa Trgovina z me- ja, Trg svobode 40, dne 5. nov. OBVESTILA Komisija za volitve in imenova- blagom Kmetijske zadruge 1956 v Kočevju in se zahvaljujem Ribnica. V soboto 2. februarja od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v Ko- KOCEVJE Rodile so: Rutar Karolina, gospodinja iz Rudnika št. 23 — dečka Antona; Peterlin Jožefa, gospodinja iz Rudnika 33 — dečka klico Mileno; Lesar Neža, dinja iz Nemške vasi 21 -co _ deklico Slavico; Stebla j Mihaela, trg. gospo- PREDGRAD Olgo; Ivanovič Angela, go^'- J^Ua £ dinja iz Gorenje vasi 38 — dekli- p1^ J ^odevci 2d dečka nja Občinskega ljudskega odbora Kočevje naslednja delovna "nesla v upravi čevju trgovina »Hrana«, v Ribnici Občinskega ljudskega odbora Ko- Pa T^ovma z mešanim blagom, čevje: KINO 1. šefa odseka za splošne zade- JADRAN, Kočevje: od 25. do 27. ve, ki naj hj vodil še en referat Boštjančič Nežki, da ni zoper mene vložila tožbe. Viktorja; Šturm Vida, Uslužbenka * Goriče vaai 2 - de- iz Rudnika 14 - dečka Jožeta; *hco Tatjano; Lavriv Andreja, go- Mauko Marija gospodinja iz Ko- ?P° mJa 1Z 1 *ce . čevja, Ljubljanska 20 - deklico Vasibja, Oražem Ivana gospodinja J ’ - • iz Dolenje vasi 58 —• deklico Vi- do Oberstar Francka, gospodinja deklico Marto. Srečnim mamicam čestitamo! Srečni mamici čestitamo! Umrla je: Kure Marija, preužit-31 —VJ