Stran 444.
Obrtnija.
Delavske organizacije.
V deželah z močno razvitim industrijalnim delom se že dolgo časa delavstvo fabrik organizira proti delodajalcem za boljše mezde, za skrajšanje delavskega časa, za sodeležništvo pri dobičkih podvzetja, sploh za zboljšanje gmotnega življenja. Zraven stremljijo ti delavci po pridobitvi   večje   omike   in  zboljšanju   vseh   življenskih
razmer. Ker se drž. \lasti za kaj takega prej ne brigajo, dokler se jih ne sili, so delavci v delu s kvalici-jami, obsezajoče ekonomične in politične težnje. Društvo-vanje je njih glavno sredstvo. Oni snujejo ekonomična in druga društva v dosego teh teženj. Veliko denarja zbirajo, da imajo v njem podpore v časih, ko so brez dela, ko jih boji, štrajki, bojkoti prisilijo, da delo opustijo. Najvažnejša teh društev so fužinske zadruge (Ge-werkschaften, trades unions). Na Angležkem so nastale ter tam v rabi že čez 100 let. Na Nemškem šele 40 let. Ta društva so zgolj ekonomična in imajo smoter, z vsakovrstnimi sredstvi delavskim slojem pridobiti boljše pogoje življenja. Razdeljena so po posameznih delih, ali združena vsa pod jednim vodstvom. Te organizacije imajo precej denarja nabranega in z istim plačujejo duševne delavce ter vzdržujejo delavce v časih štrajkov, ali bolezni. Ko je v Nemčiji, Belgiji na Danskem industrija za c vela, prišle so tudi te delavske organizacije v te dežele. Na Angležkem, v Ameriki so danes te fužinske zadrugo tako izborno organizirane, da že ne pride dostikrat do štrajkov, kateri oba dela, delodajalca in delavca oškodujejo, ampak obe stranki se spoštujeti kot ravnovažne in mirnim pogajanjem se doseže, kar se ravno doseči da.
To le v obče. Natančno zgodovino delavskega gibanja se tukaj ne more podati. Kakih 10 — 15 let snujejo se tudi katoliška delavska društva. Prva so bila društva rokodelskih pomočnikov, učencev, katerim se pridružijo v vodilnem odboru mojstri; vsakemu takemu društvu na čelu pa je kak duhovnik. Duhovnik uvideva, da se delavsko gibanje ne da s cenenimi tolažbami na boljše na drugem svetu in ne le z zabavljanjem proti socialni demokraciji iz sveta spraviti in dosti mu je do tega, da pridobi vpliv na te sloje, kakor ga ima na kmeta. Tudi na Slovenskem so taka rokodelska društva pnovali. Tu in tam so pridobili svoje hiše. Statuti so taki, da se premoženje teh društev lahko porabi kakor hoče. Udje ne morejo razpolagati o njem, oni so le dotle najemniki, gostje, dokler je to vodstvu všeč.
Iz teh manjših društev nastala so obširnejše, ki posegajo tudi v splošno socialno gibanje. Tako društvo imamo v Ljubljani. Taka društva so tudi na Nemškem in na Francozkem. Na Nemškem in v Belgiji snujejo ti krščanski socialisti fužinske zadruge (trades unions). Prej, pred 40 leti, so jih socialni demokrati in drugi sccialisti snovali, ki nimajo z nobeno cerkvijo zveze. Zdaj stoji mej nemškim delavstvom vprašanje o razgovoru, ali se naj te delavske zadruge neutralizujejo, ali ne, t. j. ali se naj te zadruge združevajo s politično stranko, ali ne, ali naj strogo ekonomične stranke ostanejo. Glavni voditelji delavstva so za neutralizacijo. Te organizacije naj bodo za-se; vsak ima pristop, ne vpraša se po njegovi veri, narodnosti in ne po političnem prepričanju. Tak je tudi Angležki izgled. Strogo ekonomične organizacije.
V razmišljevanju o tem vprašanju po vseh časopisih, v katerem  so  najboljši voditelji  svoja  mnenja iz-
rekli, je važno vprašanje, da se vse katoliške in prote-stantovske krščanske delavske organizacije močno krhajo. Celo nedolžna rokodelska društva sv. Jožefa najdejo, da so le za duhovniško štafažo združeni ter pomoč duhov-ništvu pri volitvah. Dani jim, da to vender ne more za delavca dobro biti, če delodajalec mojster v odboru odločuje in naj se jim še tako zabičuje, da naj bodo delavci s svojo usodo zadovoljni, v svojem delu potrpežljivi in naj se navajajo k tihemu življenju.
Bogati nemški fabrikanti in drugi bogataši so dosti denarja dali za osnovanje teh krščanskih delavskih društev ; ti se zdaj glasno pritožujejo čez te krščanske socialiste, ki niso nič boljši nego socialni demokrati. Jeden zastopnik fabrikantov celo piše: „Wir meinen sogar, es kann ernster Zweifel darliber entstehen, vvelcher Feind den Vorzug verdient: ob der mit offenem Visir kam-pfende Socialdemokrat oder der in der Kette des Je-suitismus einherschleichende Christlich-soziale".
Mej vsemi krščanskimi socialnimi delavskimi organizacijami poka. Nemški katoliški duhovnik dr. Hitze, jeden najživahnejših organizatorjev krščanskih socialnih organizacij, skuša te organizacije speljati na strogo ekonomična tla s takozvano krščansko podlago, pa tudi to ne vleče; katoliški in protestantovski delavci simpatizu-jejo s socialnimi demokrati in danes se v nemških krščanskih socialnih društvih ne sme več zabavljati socialnim demokratom.
Stran 445.