Osončenost stavbnega ovoja kot osnova za energetsko učinkovit razvoj stanovanjske zazidave : doktorska disertacija
Insolation of the building envelope as a criterion of energy-efficient housing development : doctoral dissertation

slovenski

2021

Disertacije   energijska učinkovitost   Fasade   gradbeništvo   Grajeno okolje   Osončenost   osvetljevanje z dnevno svetlobo   SIST EN 17037   sončni potencial   trajnostno urbanistično načrtovanje   večstanovanjska zazidava   vertikalni faktor dnevne svetlobe

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Višanje gostote večstanovanjskih zazidav pomeni povečanje medsebojnega senčenja stavb in s tem omejitev uporabe najbolj univerzalno dostopnega vira energije % sonca. Zmanjšanje osončenosti stavb niža potencial aktivnega in pasivnega izkoriščanja sončne energije ter naravnega osvetljevanja notranjosti prostorov. Doktorska disertacija obsega raziskavo odnosa med določenimi urbanističnimi kazalci, tj. faktorjem izrabe (FI) in zazidanosti (FZ) zemljišča, tipom, lego in orientacijo stavb ter njihovo osončenostjo. Svetlobno in energijsko komponento osončenosti fasadnega ovoja stavb smo raziskali s pomočjo modelov, ustvarjenih na podlagi značilnosti izbranih sodobnih večstanovanjskih zazidav odprtega vzorca zidave v Sloveniji. Z računalniškimi simulacijami pridobljene količine sončnega sevanja in osvetljenosti na fasadah smo medsebojno primerjali in določili vpliv izbranih urbanističnih kazalcev na osončenost fasadnega ovoja stavb. Analiza je pokazala na velik vpliv gostote stanovanjske zazidave, tako FZ kot FI. Tudi vpliv tipologije stavb na obe komponenti osončenosti fasadnega ovoja je velik, medtem ko je vpliv orientacije in lege stavb manjši oz. zmeren. Izračunali smo minimalno vrednost sončnega sevanja v času ogrevalne sezone, pri kateri solarni dobitki presegajo toplotne izgube skozi zasteklitev. Primerjava te vrednosti s simulacijsko pridobljenimi povprečnimi vrednostmi sončnega sevanja na fasadah osrednjih stavb modelov v obdobju ogrevalne sezone je pokazala, da so slednje višje pri vseh preverjenih scenarijih. Pri določitvi vpliva posamičnih urbanističnih kazalcev se je za bolj odločujočo izkazala svetlobna komponenta osončenosti. Minimalne vrednosti osvetljenosti fasade smo določili s pomočjo zahtev standarda SIST EN 17037. Simulirane povprečne vrednosti vertikalnega faktorja dnevne svetlobe (VDpov) smo primerjali z minimalnimi vrednostmi VDpov fasade, ki še omogočajo zadostno osvetljenost najgloblje, najnižje, v najnižje nadstropje stavbe umeščene enostransko osvetljene sobe, ki jo dopušča slovenska zakonodaja. Maksimalne gostote posamičnih tipologij, ki so v nekaterih primerih nižje kot tiste v izbranih večstanovanjskih zazidavah, smo povzeli v obliki diagramov kot priporočil za optimizacijo zasnove večstanovanjskih zazidav z odprtim vzorcem zidave v zgodnjih fazah načrtovanja.

07.06.2021