se zagovarja pri vladi Zjed. ) E. 40th St. delegat je največje - hrvatske ' organizacije — Naif rodne Hrvatske Zajednice. Ka-? kih 200 delegatov pride iz vseh ; krajev Zjed. držav in Canjide. - Narodna Hrvatska Zajednica >!jeena najbolj uglednih slovan->! skih podpornih organizacij v - Ameriki. Danes šteje nad 35. - 000 članov in ima nad pol mi-r lijona premoženja v blagajni. - Nad 500 društev pripada tej ♦ znameniti hrvatski organizaci-» ji. Zadnja tri leta je vodil Za-! jednico eden izmed najboljših , odborov, kar jih pozna zgodo-■ vina Zajednice. V odboru je bil 1 zbran cvet hrvatskih rodolju- • bov in požrtvovalnih, narodno 1 zavednih mož, ki niso samo ► Zajednice postavili na trdno : finartčno podlago, pač pa so s svojim neumornim in zaved-1 nim delom postavili Zajednico j na* odlično mesto med slovan-i Sikimi organizacijami ' A meri« : ki ter v stari domovini. Zajed-nca uživa spoštovanje in ugled tudi pri drugih narodih, o čemur nam priča nastop glavnega predsednika N. H. Zajednice, g. Jos. Marohniča, ki je mnogo storil za člane Zajednice zlasti tekom vojne. Napotil se je meseca junija v Canado, kjer je bilo nekaj stotin hrvatskih sinov v vojnem ujetništvu, in po njegovem posredovanju, je canadska vlada odpustila vse člane in še mnogo drugih iz vojnega ujetništva. N. H. Zajednica izdaja tudi svoje glasilo "Zajedničar", ki enkrat na teden v 40.0000 iztisih obiskuje hrvatski narod po Ameriki, ga navdušuje za vse lepo in vzvišeno, mu poroča o delavskem položaju, o organizaciji ter ga krepi v narodni zavesti in sili. ' Zajedničar" je uzor glasil* bratskilh organizacij. Cleveland bo torej mel čast pozdraviti delegate 12. konvencije N'. H. Z. v pondeljek, 13. sept. Posebni pripravljalni odbor priredi v počast delegatom v nedeljo, 12. sept. slavno-stni^ sprejem, z igro in dekla-macijami. Slavnost se vrši v hrvatski dvorani na E. 40th St. Hrvatske hiše in trgovine bodejo ob priliki konvencije okrašene z zastavami, zato pa prosimo tudi naše slovenske hišne posestnike, da store isto v počast delegatom bratske nam organizacije. Slovenski narod v Clevelandu navdušeno, pozdravlja hrvatske sinove, zbrane na konvenciji, in jim želi sijajnega uspeha pri delu za Zajednico, za čast in svobodo hrvatskega naroda tu in v stari domovini! —*Dr. Delavec, št. 5irSDQPZ ima v nedeljo, ii. sept. na Re-charjevih prostorih.svoj piknik Odbor je preskrbel za dobro zabavo. 'Prijatelji proste narave so vabljeni. —»Roko si je zlomila Mrs. Jančar, stanujoča na 1025 E. 62nd St.. soproga znanega rojaka Anton Jančarja. Njeno najmlajše dete je bilft v nevarnosti da se ubije, in lju- otroka r° v" smrtno^' m —V sredo se je vršilo prvo zasedanje v jeseni glede zaslišanja prosilcev za državljanski papir. Vršilo se je zaslišanje pred sodnijo Zjed. držav, 175 novih državljanov je bilo pri-puščenih, in med njimi imajo' zopet Slovenci kakor vedno največje in najbolj častno število. 44 novih slovenskih državljanov je bilo imenovanih v sredo od sodnika Clarka, in nobena druga narodnost v Clevelandu ne more pokazati tako častnega števila.^ iNemce^ je bilo samo 9, Čehov samo 12, dočim so bili Rusi dobro zastopani, ker 21 Rusov (večinoma Židov) je ddbilo paoirje. Sodnik Clark je dal resem opomin novim državljanom, da pustijo za vselej staro domovino kot je ne bi nikdar poznali, pustijo cesarje in druge vladarje in če bo trefba, da gredo v boj proti njih prvotni domovini na pomoč iZjed. državam. Sodnik Clark je nadalje opominjal na svetost prisege novih državljanov in je dejal; Rad bi vam' spregovoril nekaj besed, mož je, predno bodete prilegli pokorščino Zjed. državam. Prisega, katero bodete položili je najbolj sveta stvar vašega življenja. Najprvo bo vsak izmed vas slovesno se odpovedal, odrekel in zavrgel vse zveze, ki jih imate z deželo, oflkoder ste prišli iz Evrope. Poleg tega bodete najslovesnejše prisegli, da bodete branili ustavo Zjed. držav, to je, da brez obzira na vsako drugo državo na svetu, bodete podpirali ameriško vlado, katere del ste d&nes postali. Ce je kdo izmed vas tukaj, ki ni pripravljen zavreči vse vezi s svojo rojstno deželo, in če kdo ni pripravljen v slučaju vojne podpirati Zjed. države celo proti *svoji lastni rojstni deželi, ta naj odide in naj nikar ne prisega. Sedaj je prilika za vsakogar, kajti jasno vam je, kaj pomeni prisega, katero bodete položili____Ta govor sodnika Clarka smo navedli rojakom v ravnanje in upoštevanje, kajti dobe se državljani, ki še danes vlečejo s cesarsko vlado na DHinaju, v silnem na-sprotstvu s prisego, katero so položili. "Sledeči Slovenci 50 dobili papirje v sredo: John Češarek, F. Žajc, Fr. Škerjanec, Fr. Vertuč, John Ladiha, Alojzij Tomšič, Alojzij Lesjak, Leo. Belaj, Jos. Gerlič, M)at h prš ten i k, John Zamida, Frank Kastelic, Lud. Miklavec, M. Krivačič, Ig^nac Kočjaž, Anton Golob, John Zalokar, Jčftn Rasinovič, John Zup&nčijč, Paul Antonin, Jakob Mencin, John Mankaš, J. Jakšič, Jakob Hiti, Frank Kr-žič, Anton Možina, Geo. Ka-l[ sulic, Louis Eršte, John Jan-|r čar, Martin Marn, John Zni-[, 4 -daršič, Jos. Vrhovec, Frank I (Fotočar, Math Vrtovšnik, Jos. Kotar, Anton Koren, Jos. štu-pica, Mihael Pograjc, John Er-L žen, John Grm, Ed. Braniselj, l Fr. Česen, Jos. Orehovec, John 'Mati, ki trpi precejšnje bolečine, je znana kot pridna in vestna gospodinja v naši naselbini. —(Zadnjič smo poročali avtomobilski nesreči treh Slovencev. Danes moramo kon-štatirati, da je eden ponesrečenih že umrl v St. Clair "bolnišnici, in sicer Frank Bernik, ki je umrl v torek zjutraj. Ranj ki je bil doma iz Peršeti, p. Ro-činj. na 'Primorskem. Bil je član dveh slov. društev, dr. Srca Jezusovega in dr. Napr Slovenci, 5. SD'Z. V starem kraju zapušča očeta, mater, brata, sestro. V Ameriki je bil od 191 o. Pogreb se vrši v petek zjutraj. Bil je star 23 let in neoženjen. Počivaj v miru! —'V nedeljo, 12. sept. ima Jugoslovanski Sokol svojo prvo telovadbo na javnem pro štoru, in sicer na Jernkovih ali v Euclid, O. Rojaki so vabljeni, ker se jim bo nudila v resnici nekaj izvanrednega. —Od 1. julija do 1. sept. se je v clev. poštni hranilnici naložilo od 4215 strank $573.588. Največ so uložili Rusi, ki so izročili poštni hranilnici $1133.163 svojih prihrankov. —'Rojake posebno opozarjamo na nedeljski izvanredni koncert bratov-Trošt. Koncer tov naš slov. .naselbina ne dozi vi mnogo, zato očmi cele Rusije si se skazal - kot pravega junaka, in vsi smo > čutili popolno zaupanje v tebe, : in vsi smo pošiljali najpris^Č- neje želje, da zmagaš pri vseh ovojih pohodih. Toda moja dol- > žnost napram domovini me • danes sili, da prevzamem sam : vrhovno poveljništvo ruske ar-, made in mornarice napram so- ■ vražniku, ki je prodrl v notra- • njost Rusije. Delil borti s svo- • jo armado vse težave, da obra- ■ nim sovrhžniku, da nadalje ne ■ zasede ruske zemlje. Invazija : sovražnikove armade na za- > padnem bojišču, je obrnila vso t nai^o pozornost od južnega bo-1 jišča. V tem trenutku torej 1 spoznam, da te potrebujemo na južnem bojišča, ram&šaf T? ' imenujem za podkralja Kavka-' za in vrhovnega poveljnika hrabre kavkaške armade. V i svojem imenu in v imenu cele Rusije ti izjavljam svojo poseb-i no zahvalo za ves trud tekom - vojne. i Nov položaj. ' Služba, katero je do>biI Nikolajevič je v primeri s sedanjo službo jako malega pomena. Sicer ima Rusija precej močno armado v Kavkazu, toda po-vejstvo, ki ga ima Nikolajevič v teh krajih, ni v nobeni prime-1 ri z oblastjo inv močjo, ki jo je imel kot vrhovni poveljnik ruske armade na zapadnem bojišču. Sedanji vrhovni poveljnik ruske armade v Kavkazu, general Vorončev, je prideljen carjevemu štabu. Veliki knez Nikolajevič je izdal arma - Izmišljene vesti. 1 Petrograd, 8. sept. Nemški } časopisi v Berolinu so tiskali 1 novice, da je padla Riga in da % 1 je bil policijski načelnik v Pe- • trograd 11 umorjen. Vse te vesti so popolnoma izmišljene in zanikane od ruskega generalnega " štaba. Turški transport potopljen. ' London, 8. sept. Brzojavka 1 iz Aten poroča, da je angleški " submarin potopil turški tran-■ sport, ki je peljal več teških to 1 pov v Galipolis. Zajedno je po- • tonila posadka 150 mož. i Nemški restavrant bankerot. New York. 8. sept Skoro po ' vseh Zjed. državah znani nemški restavrant "Terrace Garden" je moral danes zapreti 1 svoja vrata. Ta restavrant je bil v nemških rokah, in poslo-1 vodja se je izjavil, da odkar se • je pričela vojna, Amerikanci » niso hoteli več podpirati tega J nemškega podjetja. Na laškem bojišču. . j Dunaj, 9. sept. Iz Rima že j dva dneva ni nobenega uradtoe-1 ga poročila glede napredovanja na laško-a v atrijskem bojišču. Iz ^ Dunaja seporoča, da so Italijani napadli avstrijske pozicije pri Kreuzebergu in da so bili odbiti. Tudi na drugih točkah jI so Italijani napadali, pa so bili J ipovsod odbiti. . j Potopljen submarin. London, 8. sept. Angleški pomorski urad naznanja, da je|| bil v severnem morju potopljen nemški siibmarm U-rf. Iz Be-* rolina pa poročajo, da je neki ti nemški sufbmarin potopil malo , angleško križarko. Nemška nota. Berolin, 9l sept. Nemška vla-1 da je danes izročila ameriške- 1 mu poslaniku v Berolinu no- 1 to glede torpediranja Arabica. Nemška vlada pravi, da je J nemški suibmarin til prisiljen ■ potopiti Arabic, ker je hotel k a- ^ jpiitan Ajrabica zadeti submah rin in ga potopiti. Nemška via- ^ da je obljubila, da bo plačala J za zgubo ameriških življenj. Laško uradno poročio. Rim, 9. sept. Laška artilerija pri Valcamonica dolini je pregnala Avstrijce iz njih pozicij pri Arsero višavah. Laška artilerija je popolnoma razbila Nuremberger Htiette in Cado-re. Laška infanterija je napredovala na celi fronti pri Monte-roco Comelico, zajeli so več avstrijskih strelnih jarkov, toda v očigled silno utrjenih avstrijskih postojank, Lahi pozneje niso mogli več naprej. Pismo avstr. podanika. Washington, 9. sept. Avstrijski poslanik Dumba je pisal | sledeče pismo vladi na Duna- U ju: Včeraj je prejel generalni konzul Nuber priloženi memo- % ire od glav. urednika mažarske-ga lista Sza^iadsag glede prire- | ditve štrajkov v So. Betlehem . in drugih tovarnah municije. IDr. Archibald bo prinesel to pismo (avstr. ministru A a Dunaju) ter pa ob tej priliki toplo priporočam, Moj namen je dis- | organizirati delavce v tovarnah za municijo, kar je po mne- ; nju nemškega vojaškega atašeja velike važnosti. Če pa doš* štrajka ne pride in nam spodleti, bodemo pa rekli, da smo se potegnili za uboge delavce, ld|| tako trpijo. Kar se tiče nemških delavcev, ki raditega zgubijo delo, bodemo za nje preskrbeli drugo delo. (Slovana naj pa vrag vzame po mnenju tega avstr. poslanika. Op. ur.)/ Prosim vašo ekselt 3 790 Rusov in pet strojnih pušk. v Vzhodno in južno od Grodna - so Rusi formirali novo bojno 2 črto, kjer so se Nemcem polj stavili v bran. V teh operacijah : so Nemci zajeli tisoč ujetnikov, -j Dunajsko poročilo. Dunaj, 8. sept. Včeraj se je ) vršila bitka med Rusi in Av-1 strijci deloma na galiških, deloma na ruskih tleh. Boji so se vršili okoli mesta Brodya, ki - leži v Galiciji, in katerega iina-, jo Rusi še vedno v oblasti. Av-, strijci trdijo, da so bili Rusi na ■ celi črti odbiti, in da so Avstrij- - ci zajeli 3000 Rusov. Avstrijci 1 so zasedli grad Podkamien v • Galiciji, katerega so Rusi dolgo . branili. : Zeppelini na delu. ! |London, 8. sept. Nemški I Zeppelini so se včeraj zopet i prikazali na angleškem obrežju > in metali bombe na obrežna , mesta. Več ognjev je nastalo ■ radi bomb in tudi nekaj ljudij 1 je bilo ubitih. IFoznejša poročila iz Amsterdama naznanjajo, da so videli na Nizozemskem več ne-mških Zeppelinov, ki so zopet leteli' proti angleškemu obrežju. Riga ni še padla. Berolin, 8. sept. Tukajšnje uradno poročilo, ki je bilo danes izdano, ne omenja ničesar da je padlo mesto Riga ob Baltiškem zalivu. Nemci poroča-' Jo le, da so se vršili hudi boji med Nemci in Rusi pri Dause-wad, 21 milj jugovzhodno od Fridrichstadta, ki brani Rigo. nitSo & da so prekoračili reko Dvino na več krajih, in mogoče je, da napreduje nemška armada proti Rigi, ker če je prekoračena reka Dvina v resnici, Nemci nimajo težav, da ne bi zasedli Rige. Angleški delavci. London, 8. sept. Delavska konvencija, ki zboruje sedaj v Bristolu, se je izjavila proti splošni vojaški dolžnosti v Angliji. Angleška vlada namreč namerava upeljati v Angliji splošno vojaško dolžnost, kakor jo imajo druge dežele. Proti temu so se delavci sedaj izjavili, toda zajedno so obljubili vladi, da ji bodejo pomagali, kolikor se da, s tem, da podpirajo prostovoljno zglaševa-nje k armadi. Angleška unija delavcev je prepričana, da Anglija danes še ni v taki nevarnosti, da bi potrebovala vse svoje orožja zmožne državljane v vojni. Deževje v Rusiji. Kodanj, 8. sept. Brzojavka iz Berolma sporoča: Ob celi vojni črti, kjer stoji nemška armada, se je že pričelo jesensko deževje. Reke so preplavile bregove, in zdi se je, da je nem-ka ofenziva na celi črti ustavljena. Francozi na delu. 'Pariz, 8. sept. Trideset francoskih zrakoplovov je napadlo včeraj nemško vojaško postajo pri St. Medardu, kjer dobiva nemška armada kronprinca svoje pošiljatve iz Nemčije. Francozi so Ugnali 60 bomfb, ki so vse imele uspeh. Od Rige do Lvova. London, 8. sept. Brzojavka iz Petroigrada poroča, da je nemški načrt, da dobijo kontrolo železnic od Lvova v Galiciji do Rige, ker sicer ne morejo garantirati svojega zimskega transporta. V ta namen so pričeli Nemci dvoje operacij. Prva armada prodira proti severu in se naslanja na pridobljeno trdnjavo Grodno. Armada generala Mbckensena pa je udarila proti jugu in se bliža Kijevu. Edino v ^ntrumu ne m^rej°. naprej, ker tu se( Predsednik proti avstrijskemu poslaniku. Washington, 8. sept. Razmerje med Zjed. državami in Avstrijo je postalo jako napeto. B Avstrijski poslanik, dr. Con-stantin Dumba, je povzročil to sitnost. Dr. Dumba je poslal v • Evropo posebnega poslanca, nekega James Archbilda, ki je • vojni korespondent. Ta Arci-J toakl bi moral poročati avstrij-1 skemu zunanjemu ministru na • Dunaju, da namerava avstrij-I ski poslanik v Ameriki uprizoriti štrajk avstrijskih podložni-kov, ki delajo v , tovarna/h za municijo. Angleži so pa spotoma Archibalda ujeli in zaplenili vsa poslanikova pisma, ki jih je nosii s seboj. Iz teh pisem se ^ razvidi, da je koval dr. Dumba nekako zaroto v Zjed. državah, in vlada Zjed. držav smatra to umešavanje avstrijskega poslanika v ameriške zadeve tako I važnim, da je sam predsednik Wilson posegel v zadevo. Dumba se izgovarja. Dumba je obiskal v sredo dopoldne ameriškega državnega tajnika, in namesto da bi se ( opravičil pred ameriško vlado, se je izjavil kot da bi bil opra-j vičen do svojega dela. Državni tajnik ne ve, kaj bi naredil. ( če vzame sporočilo!dr. Dumbe iiaznanje, tedaj je vlada prepričana, da je avstrijski poslanik 1 prekršil diplomatične običaje, ' in ameriška vlada bo pozvala ' avstrijsko vlado n^ Dunaju, da 1 prekliče vse, kar ie delal njen ' poslanik v A*hČrWh' 1 Ali bo avstr. poslanik pregnan? Predsednik Wilson je obiskal , v sredo državnega tajnika Lan-singa in se z njim pogovarjal o avstrijskem poslaniku. Se nikdar v ameriški zgodovini se ni pripetilo, da bi predsednik obiskal urad svojih tajnikov. Vsi politični krogi v Washingtonu pripisujejo Wilsonovemu obisku v uradu državnega tajnika jako veliko važnost, predsednik je ostal petnajst minut v uradu državnega tajnika, nakar se je odpeljal v Belo hišo. N"a potu ga je spremljalo mnogo detektivov in časnikarjev. Na Dunaju preiskujejo. Ameriški poslanik na Dunan ju, Mr. Penfield, je dobil brzo- 1 javno naročilo od ameriške via- | de, da naj skrivej na Dunaju < poizveduje, kaj meni dunajska vlada o koraku avstrijskega po- | slanika. Položaj je postal toliko bolj kritičen, ker je avstrijski j poslanik šele potem začel dela- 1 ti zaroto, ko je Amerika odloč- 1 no odklonila avstrijsko zahtevo, ] da se preneha s prodajanjem < streljiva. zaveznikom. Avstrijski plačani špijon, James Archibald, ki je ameriški državljan < se bo moral nemudoma vrniti v 1 Ameriko in se zagovarjati gle- ] de svojega potnega lista. Po- 1 slanik Dumba ni hotel odgo- 1 varjati na nobeno vprašanje, 1] katero se mu stavili časnikarji. ] V političnih krogih se govori, da tbo moral avstrijski poslanik najbrž odstopiti, ker se je s 1 svojim ravnanjem zameril via- I di Zjed. držav, ali pa /bo mora- « la avstrijska vlada preklicati ] početje poslanika. 1 Reorganizacija ruske armade. , Pet r ograd, 8. sept. (Opomba j uredništva. Angleški časopisi 1 prinašajo sledeča sporooila kot < uradna iz Petrograda. Resnica t je, da so se zvršile nekake spremembe pri ruski armadi, toda j kakšnega pomena je to za na-daljno vojno med Rusi in Nemci, in kakšna je natančna resnica o tem, se mora še počakati, 9 ker poročila so preveč senzaci- s jonelna, da bi se jim moglo po- r polnoma vrjeti.) I Veliki knez Nikolaj Nikola- ; J ' ^ J ' J j 44 novih slovenskih državljanov. V sredo, 8. sept. je na zvezini sodniji dobilo 44 Slovencev državljanske papiije; Slovenci so bili prvi med vsemi drugimi narodi. Sodnik Clark je imel resen nagovor na nove državljane, da se R morajo odpovedati popolnoma svoji rojstni državi in podpirati ustavo Zjed. držav. Prisega državljanstva pomeni, če je treba, iti v boj celo proti lastni rojstni deželi, je dejal sodnik Clark. _ ' flRT| A j[y\TTTr A "M"^ T TA "B"^ ur. iiiii»11 tiViiii oc o ajlxvjj Slav. slovenskemu občinstvu naznanjava, d« «va otvorila nov urad na 6600 fk. Clair ulicU kjer bodeva lxdelomla vsa v notarski poaal »padajoča dela. Poleg tega pa bodeva kupovala ln prodajala lote In hlfte. Vaa dela, kakor prepis zemljlKa ali hlie, vpis (mortgage), pogodbe, pooblastila sa tukaj aH staro domovino,'se lsgotovQo v pisarni; za polteno ln eolldno delo te Jamči ^ Zavarujeva poslopja vsake vrste proti ognju ail nesreči, kakor tudi hltaoJn opravo, hleve, avtomobile in velika stekla v Uloibab. Posredujeva sa vsakegf ^ ki Ima opraviti s sodni Jo. — Priporočava se slavnemu občinstvu Ln obljubu-Jeva, da bodeva m vsakega storila, kar be v najinih močeh. 5600 ST. CLAIR AVE. Res.: O. travni kar, Ree.: Joe. Jare • 1367 East 55th 8t 1358 Marquette M. — ' 1 " j [vsaka pbuoaI I OSEBA IMA. I H H Bolnim ki trpečim ljudem tega mesta se bo zdelo I to čudno, toda resnica je, da ena izmed dveh oseb trpi I na katarju kakega organs kajti katar v tem podnebju I je jako navadna bolezen, in prime se želodca kot vsake-I ga drugega organa našega telesa. Lahko dobimo nosni, očesni, grlni, prsni, pljučni, I kašljem, glavobolom ali s težavami v želodcu ali.s prav I I malimi bolestmi, toda če se zanemari, pa povzroči res-I ne bolezni. V Evropi kot tudi v tej deželi se zdravi katar v I gorskih sanatorijih z novim in čudovitim Oxyoline I aparatom kot ga vidite tu na sliki. S pomočjo tega aparata se zdravilno olje elektrificira in dovede naravnost I do bolečega organa^ in vas ozdravi, ne da bi se pacali | in mazali z vsakovrstnimi škodljivimi cirozami. I. Mi vam z veseljem pokažemo, kako moč ima ta ■ I aparat, in koliko ddbrega je že storil vnašem uradu I kakor tudi v uradih najslavnejših zdravnikov te dežele, I kjer so ozdravili že na tisoče slučajev -katarja. Vi ste povabljeni, da obiščete naš urad, če se ho-I čete zdraviti ali ne, in oglejte si najbolj čudovit aparat I za zdravljenje katarja. I Dr. L. E. SIEGELSTEIN, I tretje nadstropje, 308-9-10-11-12-13 Permanent Bldg 746 Euclid ave. blizu E. 9. ceste. URADNE URE: Od 9. zjutraj do 4. pop. in od 7. zvečer do 8. vsak dan. Ob nedeljah od 10 do 12. 141 staviti zgradbo enakosti, svobode in pravipe, tedaj ne bi trajalo eno leto, in podrle bi se $ebni lovi za profilom, mesto tega pa bi prišlo pravo bratstvo, kjer ne bi bilo sesavcev in izsesovanih, kjer bi vsi V e-naki pravici'posvetili svoje moči popolnosti in osvobodenju človečanstva. živa resnica je: Časnikarji in duhovni lahko narede iz ljudij ali sužnje aH pa svobodne ljudi. Ljudstvo je krivo zlu, toda da ne bi bilo plačanih lopov-ških časnikarjev, hinavskih in j kriminalnih duhovnov, bi bilo to zlo že zdavnej odstranjeno. Časnikarji in duhovni niso vršili svoje dolžnosti, pač pa soj delali le premnogokrat za suž-1 njoSt ljudstva. Čas je danes, da brez strahu stopijo med ljud-| stvo in povedo, kako se to da-JI našnje zlo da odpraviti iz člo-j| veške družbe. * Kdaj bodejo ljudi spoznali I svoje zlo? Iz Bliiredomovinc. * -' i • j Iz vojnega vjetništva. L. Ko- kalj se je oglasil iz Rjazana v srednji evropski Rusiji svoji ženi Josipini, ki Jbiva v vasi Vine, posta Dol pod Ljubljano. Piše: ... meni se še precej dobro godi. Z!daj sem zdrav, samo dolgčas mi je po tebi, otrokom in vsem prijateljem. — Ljubljančan Ivan Bitenc piše svojcem: ...Še vedno v tem kraju. ' Ne vem lcdaj nas odpošljejo na- 1 prej. Spim v klavnici. Tukaj je tudi moj sošolec poročnik Anton Kadunc. Pozdrav vsem. — V Kainsku dne 22. junija. Me-, sto.Kainsk leži v tomski guber-niji v Sibiriji. Šteje do 6000 prebivalcev. Mesto je znano po svojih velikih konjskih semnjih. — Jožer Jarh piše prijatelju: j Precej težko ranjen sem prišel' Rusom v roke. Zdaj sem po- ' polnoma zdrav. Na veselo svidenje po vojski. V Caricinu 6. junija. Mesto Caricin leži v južni evropski Rusiji na veličastni reki Volgi, ki je imenovanega mesta naprej, kadar naraste, tako velika, da se ne vidi z ene ga brega na drugi breg. Bro-dar, ki hoče z ene strani na ' drugo, ne vidi, ko pride sredi reke drugega, kakor vodo in nebo, kakor da je na širni morski planjavi. Po Volgi plove na leto do 7000 ladij. Volga je prva prometna žila velike ruske države in je vsaj za vzhodno i Rusijo to, kar je Nil za Egipt. — Vinko Juvan se je oglasil iz Rusije svoji materi Katarini, ki biva v Vačah pri Litijif Draga mati! Dam' V^m na znanje<: da sem sedaj v daljni ruski deželi kakor vojni vjetnik... Pri- Dalje na tretji strani tila. Todrzgodilo se mu ni ničesar. D0&1 so ot rod in jen-ske poginjah v valovih, so se reševali kompanisti. Ti danes veselo Žive. Naj kak blaznež ubije v kakem mestu dvoje aH troje o-trdk. Vsa policija je na nogah. Ljudje se zgrnejo skupaj in kričijo o linčanju. Toda poglejmo na trust, ki trguje z mlekom. Da si prihrani stroške, led in druge priprave, proda pokvarjeno mleko družinam, in vsako leto umrje na tisoče otrok radi pokvarjenega mleka, in niliče se zato ne zmeni. Nihfce ne skuša zločine* pripeljati na električni stolec, nihče o tem niti ne razmišlja... 1 Uboj dveh ali treh otrok z nožem je zločin, in vsa postavna moč se uporabi, da se zločinca kaznuje. Uboj na tisoče otrok z mlekom pa je trgovina, in morilci ne zgulbijo niti ene ure svobode, nihče jih ne bo vznemirjal. ' Ako sprevodnik poulične že- : leznice ukrade kompaniji pet dolarjev, takoj ga syipro. Sedaj pa naj neka poulična kara ubije kakega otroka, kot se to vsak dan pripeti; in stari-ši tožijo za odškodnino. Ali veste, kaj je sodnik rekel v nekem glasovitem slučaju v New Jersey. "Ne bodete dobili več kot en dolar. Otrok je itak samo na škodo, dokler živi. Otroka smrt pomeni, da starišem ni treba več žrtvovati denarja za otroka. Zakaj naj bi vam to- , rej kompanija plačala denar za j smrt, ker ste se s smrtjo zne- ] bili stroškov?" , In to niso prazne besede, ampak tako se je v resnici zgodi- j lo na sodniji države Ne\tf Jer- , sey in je tako zapisano tudi v | sodnjih rekordih. Pa to ni samo v tej državi. Enaki slučaji , se pripetijo povsod. , Kje tiči vzrok temu zlu? Kaj , naj naredijo ljudje v takih raz- , merah? Zakaj se ljudje tako . razvnamejo, ko zgori v eni to- \ varni nad tisoč deklet, samo ra-ditega, ker je kompanija dala zapreti vrat?, da ne bi katera , dekle ukradla deset centov vrednosti, potem pa zopet kar naenkrat v^Anoiknejo, in zlo činci se uffiiknejo kazni? Zakaj narod v Zjed. državah ne kaznuje zločincev na debelo, morilcev na debelo, linčajo pa in morijo se morilci enega samega posameznega življenja? Kompanisti New Haven železnice so ukradli kompaniji petdeset milijonov, vodstvo je bilo tako, da so bile velike nesreče na dnevnem redu. In še danes imajo ti zločinci ukradeni denar? uživajo svobodo in «e vesele svojega življenja, do-čim ob progi železnice gniije-jo kosti ponesrečenih žrtev, ki zaman kriče po maščevanju. Najhujše pri tem pa je, da če koga primejo, ki je ukradel milijone aH pobil na tisoče ljudi, tla popolnoma ničesar ne zgubi m svojem ugledu. To njemu popolnoma ničesar ne škoduje Celo poveličujejo se po časopisih. In kaj je z ljudmi, ki trpijo take razmere? Ali ni ča3, da se že enkrat naredi konec v^emu i emu? Tako se vprašujemo. Dokda; i bodejo ljudje to trpeli? Če se že , nečejo brigati za svoje bližnje, ; zakaj se ne brigajo za same sebe! Kdo more kakemu človeku garantirati, da se ne bo vlak s katerim se pelje, ponesrečil ' radi kriminalne nemarnosti železniške kompanije? Kdo mo^ . delavcu garantirati, da v tovar-. ni radi kriminalne nemarnosti . kompanije ne bodejo nekega ; dne počili kotli, se pojavil ogenj j ali da se rudnik ne zruši? Kdo , more garantirati, da se njemu i in njegovi družini ne bo pri-. petilo isto, kar se je pripetilo . že milijon drugim? Da, ljudje so krivi sami. Nih-j če drugi ni kriv vsega tega - zla. Kajti ljudje imajo v svojih t rokah sredstva, da vsa ta zla - odstranijo, cla sami sebi zasigtt-rajo večjo varnost. Da, ljudje - so krivi. Toda — —: — Če bi vsi ameriški časopisi, ki - so danes v službi gTafterjev, - zločincev in milijonarskih mo-1 rilcev jn sesavcev, če bi vsi ti - časopisi vstali in povedali Ijud- - stvu brez strahu, na kak način - se da žalostni današnji sistem - uničiti in na njegovo mesto po- ali najbližji sorodnik umrlega. .Odškodnina v slučaju smrti se izplača enemu ali več sorodnikom v njih zadovoljnost, kakor določi odškodninski odbor; to je, ali vsem enako ali pa po določilu,. Vedno pa se morajo ostali Sorodniki obrniti s pfol-njo do oškodninskega odbora. V slučaju smrti delavca, ki zapusti udovo z nedoristllmi otroci, zadostuje, ako udova naredi prošnjo v imenu otrok, na imenovani odbor. V vseh drugih slučajih, kjer ostanejo samo nedorastli otroci kot pravi sorodniki, mora biti oskrbnik ali pa naj uloži najbližnji prijatelj prošnjo. Dvetretinska večina zaslužka se vedno računa z dnem, ko se je delavec ponesrečil, in po tej metodi se tudi računa odškodnina. ' V slučaju kakega nespora-zumljenja med poškodovanim uslužbencem in odškodninskim odborom, ima ta odbor vedno pravico zadevo natančno preiskati. Odškodnina se nikdar ne izplača nobenemu dolžniku, ki bi poškodovanega tožil, da mu dolguje na grocery ali na stanovanju ali sploh kakem dolgu, pač pa se ta odškodnina izplača naravnost poškodovanemu ali sorodnikom*. To so glavne točke odškodninske postave za državo Ohio. Jos. Jarc. -o- Umori na debelo. Najbolj sigurni ste za svoje življenje, če morite na debelo. Ako ubiješ enega človeka, tedaj te obesijo, ako jih ubiješ tisoč, boš svoboden, če jih pa ubiješ stotisoč, tedaj bodejo te razglasili za junaka. Spomnimo se na ponesrečeni parnik Eastland, ki je radi prevelikega človeškega breme-nana se nagnil zginil vodi in pobegnil s seboj nad 2000 oseb. Preko tisoč oseb je našlo v vodi svojo smrt, ker so poedin-ci, Kompanija bili preveč slastni za dobičkom in so zanemarjali skrbeti za človeško življenje. Če bi kak človek povzročil smrt samo enega teh siromakov, tedaj bi ga prijeli, obsodili in usmrtili brez vsakega na-daljnega vprašanja. Noben izgovor ga ne bi reijil. Postava (ji rekla: Ti si ubil eno človeško življenje, zato moraš sedaj dati svoje. Toda postava bi govorila drugače —; ako bi sploh govorila — onim ljudem, ki so za svoj lastni dobiček, brez ozira na vsako ljudsko varnost, povzročili na vodi umor ljudstva na debelo. Nikjer drugje se moč denarja tako silno ne pokaže kot v Zj. državah, kadar se posamezne zločince hoče rešiti odgovornosti za njih zločine. Ko seje v nekem tunelu New York Central železnice dogodila nesreča, tedaj so prijeli strojevodjo, ki jo zaspal na delu radi prevelikega, nredolgega in prenapornega dela. Strojevodjo so vrgli v ječo. Lastniki železnice pa, ki iz osebnega profita pustijo, da njih uslužbenci delajo čez tire, tako' da niso zmožni več za delo, so ostali nedotaknjeni. »Kapitan parnika "Slocum", ki je pred leti zgorel v newyor-skem pristanišču, ni mogel kompaniji svetovati glede varnosti na parniku, Kapitan je na parniku služil svoj kruh. Če bi se pritožil, bi ga od službe odpustili. Toda ta kapitan je 1 sedaj že mnogo let v ječi, in poleg njega ni bU nihče drugi kaznovan, niti en sam kompa-nist one kompanije, ki ni preskrbela za dovolj rešilnih pa-sov, ki ni preskrbela za dovolj 1 rešilnih čolnov, in ki je dovolila, da se je vkrcalo na parnik 1 več oseb, kakor je bilo predpisano. Ko je potonil na morju parnik Titanic, se je rešil kompa-► nist in glavni vodja družbe, ka-• tere last je bil Titanic. Ta člo-■ ve-k je prišel v New York, in noral bi biti zaprt prvi tre-i uitek, ko je stopil na ameri-- ko zemljo. Dati bi moral poja-i snilo, zakaj se je nesreča pripe- i dvetretinsko plačo skozi 30 te- * dnov. e Za zgubo tretjega prsta, ki se imenuje prstanec, dvetret-1 insko plačo skozi 20 tednov. [ Za zgubo zadnjega prsta na roki, mazinca, dvetretinsko > plačo skozi 15 tednov. ' Zguba druzega člena palca se mora vedno računati zgpbo polovico palca, več kot polovi-, ca palca pa se računa kot cel palec. Za vse ostale prste pa velja sledeče: Za zgubo vsakega posameznega člena se mora ■ računati vedno le tretina prsta, kot n. pr. Zguba srednjega prsta v drugem členu se računa kot zguba dve tretine prsta. Za zgubo prstov nad drugim članom, se vedno računa zguba celega prsta, n. pr. kdor zgubi vse prste nad drugim členom, prejme odškodnino kot bi zgu- : bil celo roko. Za zgubo kosti v dlani s§ ra- ; čuna še 10 tednov k zgorej 1 omenjeni podpori. V slučaju, < da je nesreča taka, da postane I roka vsled zadobljenih poškodb 1 na prstih trda in je nemogoče prste premikati, se računa za I vsak prst še deset tednov pod- ' pore. Z a zgubo roke do zapestja 1 se izplača dvetretine tedenske- f ga zaslužka za dobo 150 ted- 1 nov. Za zgubo cele roke se iz- 1 plača dvetretinski tedenski zaslužek za dobo 200 tednov. Za 1 zgubo palca na nogi se plača dvetretinska tedenska plača skozi 30 tednov. Za zgubo vseh ostalih prstov na nogi se izplača za vsak prst dvetretinska tedenska plača za deset tednov. Za zgubo stopala se izplača dvetretinska plača za 175 tednov. ; Za zgubo očesa se izplača dvetretinska plača skozi 100 ' tednov. 1 V slučaju poškodbe delav- 1 ca na tak način, da delavec ni ' več zmožen za delo, se mu izplača dvetretinska večina nje- ' govega zaslužka do njegove I smrti, ki pa ne sme presegati 1 tedensko $12» in ne manj kot J $15 na teden. Zguba obeh rok do zapestja ali celih rok, obeh sto-palov ali celih nog, ali obeh -očes/ ali pa pri zgubi ene roke 1 ene roke, se računa, da de-in ene roke, se računa, da delavec ni več zmožen za delo in se mu izplača kot z-gorej orne- i njeno. V slučaju, da delavec radi zadobljene poškodbe umrje tekom dveh let, se izplača odškodnina sledeče in naslednjim osebam: * 1. Ako ni nikakih sorodnikov, tedaj plača odškodninski ^ odbor zavarovalnine, kakor zdravnika, postrežbo ali bolniš-. nico in zdravila, katera svota J pa ne sme presegati $200, pri-pieren nogreb, ki zopet ne sme presegati svote $150; poleg tega-pa ta odbor pravico preskrbeti zdravnika, bolnišnico, postrežbo in zdravila in do-® ločiti odškodnino za to. 1 2. V slučaju smrti uslužbenca, ki je zapustil prave sorod-; nike, izplača odbor takim so-1 rodnikom dvetretinsko večino njegove plače, ki se pričenja z ~ dnem smrti uslužbenca, ali bo-h lje povedano: odbor izplača e skupno svoto za šest let od " dneva, katera svota pa ne ■ sme presegati $3750 in ne sme >- biti manjša kot $1500. e 3. Ako umrli uslužbenec, ob v času njegove smrti, zapusti le i bližnje sorodnike, se izplača takim sorodnikom dvetretinska večina njegove tedenske plače, a katero izplačilo se nadaljuje za dobo Šest let, aH kakor odško-dninski odbor določi. Vendar d ta svota ne sme presegati n $3750. ^ 4. Le pravi sorodniki so opravičeni do poškodninske h podpore delavca, in sicer: žena e po smrti soproga, s katerim je živela ob času smrti. Otrok ali e otroci, ki še niso spolnili 16. le-e, to( ali nad 16. # letom, ako so a zdravniško preiskani in spo->e znani nezmožnim za delo ali zaslužek) se izplača odškodni-na, ako so ob času smrti usluž-zi benca živeli z njim. Otroci, ki niso pred smrtjo >■ uslužbenca pravilno adoptira-c, ii, niso opravičeni do odškodni-j- ie. Za vse druge slučaje sorod-Uva se morajo vedno prinesti ia odnijs^a spnčevala in dokazi-c, la, da je vsak prosiFec res pravi I Clevelamjsu Amerika. ; IZHAJA V TOREK IN PETEK. NAROČNINA: f ti Ammifc..................... .......ILM I Z* Evrvp*..................................V-00 T* rfafhnil po pniti ...............$2-80 ..........Številk* po 3 cmnf. f Pipi4 hm podpk« In oMhwti - n« ipwfrm«to Vh pistn«, dopiai in denar 11 ae poftifja na: CLEVELANDSKA AMERIKA. • «119 ST. CLAIR AVE. N. E. | _CLEVELAND. O.__- BDWAJLD KALIBH, PubHshar. . LOT7IB J. PIRC, Bdltor. j ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS^ ( Bead by 1A.OOO Blo«enUna (Kralnert) io ; the City of Cleveland And elaewbert. Ad-er-drta| rate« on reqoeat. _ » ' TBL. CUY, PRINCETON l«Q ^ Botrrad aa aceoad-claM matter Janaary | •tfc 1006, at the poet office at Cleveland, O. •ader the Act of March a, ti78.__ Wo. 73 Friday, Sept. 10. 1915. 1 fT^^^^^^^tu as 1 ^gSBSSSBSSSSSSS^SS^S^Sm r Državna podpora delavcem v tovarnah. 1, -j _ • f C- r Mnogo poškotll) se zg-odi dmevno med našimi rojaki v to- s varnah. Mnogo teh nesrečnih ' ne ve, kako naj si pomaga v takih slučajih. Je pa tudi dovolj s sleparjev, ki v takih časih iz- c koriičajo delavca, si nabašejo 1 sebi žep, delavcu pa ponudijo le en mal košček. Zato je po- ' trebno, da se rojakom razjasni, 1 kaj pravi državna postava gle- 1 i\t delavskih poškodb, kdaj in v koliko je delavec opravičen, ' s da dobi od države za poškodbe 1 f; Rojaki naj te vrstice izrežejo ^ia časopisa in spravijo za vsak 1 ^ ihicaj potrebe, ker ne veste, 4' kdaj pride vrsta na vas, da ste ; v tovarni poškodovani, Vsaka tovarna ali delodaja- s Hlec, ki ima več kakor pet delav- [ 1'CCv, mora spadati pod državno " ^zavarovalnico, izvzemši tovar- ' I tie, ki imajo opraviti s strupe- 1 nimi kislinami. Kakor hitro se kak uslužbe- . I nec poškoduje ali zboli, ga mo-I ra načelnik tovarne naznaniti državnemu komisarju, kateri pošlje delavcu prošnjo za pod-i poro. Vsak uslužbenec, ki se je 1 poškodoval ali Jiotrdanje obo- j lel, mora to prošnjo pred zdravnikom izpolniti, podpisati in . . , v « I I notarsko potrditi in to prošnjo izročiti superintendentu ali na-' čelniku tovarne, ki potem spolne svoj del na prošnji. Nato je dolžnost poškodovanega, ta-1 ko izpolnjeno prošnjo poslati na "Industrial Commission of State of Ohio, Columbus, O-| hio." Točka 1465-78 postav države Ohio se glasi: mk "Nikake odškodnine se ne izplača za prvi teden bolezni ali poškodbe, izvzemši stroš-, kov zdravnika, postrežbe, bolnišnice in zdravil ali pogrebni stroški. V slučaju začasne poškodbe, prejme uslužbenec ali po-škovani dve tretini njegove povprečne tedenske plače, toliko časa, da popolnoma ozdravi, vendar ne več kakor dvanajst dolarjev na teden, in ne manj kot $5.00 tedensko. Le v slučaju, da zasluži delavec manj kakor pet dolarjev na teden, tedaj se mu izplača ista svota, katero je tedensko sjužil. Za nobeno bolezen pa se ne plačuje bolniška podpora dalj časa kakor za dobo šestih let, od dneva poškodbe ali bolezni, in ta svota tvidi ne sme presegati svote $3750.00. V slučaju zgube posameznih členov prejme uslužbenec dve tretini njegove tedenske plače, ki pa ne sme presegati svote $12 na teden in ne višje svote, ki bi- presegala $3750.00. Za zgubo posameznih členov se plača sledeče: Za zgubo palca na roki dve-tretipi tedenske plače skozi 60 tednov. Za zgubo prvega prsta na roki, ki ga imenujemo kazalec, dvetretinsko plačo skozi 35 tednov. Za zgubo druzega prsta na roki, ki ga imenujemo sredinec, J, 2*., , Li maki/ Vi .. . .: - < m i. -< t ' J T' • " ''i1 Prince Albert je dober tobak ■PNMN * WW m «B MSW aHH s Povsod kad« možje Prince Albert to- ] M 1 H H| — bak, ker daje najbolje cigarete ali 1111 kadenje sa pipo, ktero zamorete ku- Bl^i,^ I 1 || 1 piti. Take dober je, da ga bodete vo- | lili takoj prvi put, ko ga kadite ter m ga kasneje zahtevali. Patentirani V izdelovanja odstrani pekočino na jeziku in proekaqje po grlu. j Fringe Albert JW narodno kadenje |H — se lahko kadi iz pipeali se za more z . njega delate cigarete ter ne bode ško- dil niti jeziku niti vratu, C^^MrJ ^HjHM^T ^SM Prince Albert ^^tP^I^ ag^^ je kratKo rezan ( —M t 1 »tjfMf terse da lahko V^J^ Jp zviti v cigareto ne ^^^gMgpPP da bi zgubili pri tem " J^^^^KF B^SSlStiiiii mnogo tobaka. D^i«^EL . ^id in|WM lepo nabasati v pipe in InB^S^fflll daje zadovoljive kadenje. ^HHHHHj^^ M mM ^'Sf^iss •■iHr y m M 1 P. s«»rd*»k ikmt&t* V »Oe. ▼ j.iTf— ^ iwfflHT ■ Hft ^^Bv Milili po hint po pol f»nu. iP^PBBVPl WuutoA-Saba, N. C. JgHKkWF ■ ' ■. i* ... . , .u., . i ... H ' -' kžJ Uta da je lahko dal točnej-ših informacij. Iz teh sledi, da mu morilec že od preje ni bil neznan. Gre se najbrže za osebo nekega bivšega pomožnega uradnika okrajnega glavarstva, po imenu Peitler, Krona in marka. Poštna hranilnica razglaša, da je pri plačilih v Nemčijo za ioo mark plačati i<34 K 75 vin. V Postojno sta se preselila okrajno glavarstvo iz furlanskega Tržiča in okrajni šolski svet. Vsak trgovec bi moral imeti tvoj pisemski papir, kuverte in računske listine. Vse to naredi naša tiskarna po nizkih cenah. POZQR! Vsesn Slovencem se naznanja, da bo v nedeljo popoldne, 12. sept. ob 2. uri "inštaliren-ga" na&ga novega kaplana Inštalirenga se vrši pri J. Rotter ju, stop 125^. Kdor hoče imeti štant za prodajat, se mora oglasiti do soibote. Vspored: Sprejem ob 2. uri. Slavnostni govor gospoda kaplana, spre-jfetje romarjev, kolekta. Pečenje storžov. K obilnemu romanju vabi Odbor. CŠi*-' Jm National Drug Store t Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. m 61. ceste. 9 posebno Anbnostjo izdelujemo zdravniške ■predpis*. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) I A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna.. I I 3222 LAKESIDE AVL I Se priporoča Slovencem v ■ obilen obisk. Točna poitre-šbn. Vedno sveže pijače. POZOR1 Naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem pričel raz-važati pivo v sodih .ft steklenicah, pripeljem ga na dom ali na katerikoli prostor. Priporočam se slavnim društvom in drugim, da ob priliki izleta na farme ali ob drugih zabavah kot krstijo poroke, gotovo obrnejo na mene. Postrezeni bodejo točno in zanesljivo. John Modic, 6201 St. Clair ave. Cleveland O. (74) FINO VINO vedno dobite pri Joe. Koželu. Belo, niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos-Kozely, 4734 Hamilton ave. Lepa front soba spodaj, za enega ali dva, s hrano ali brez, se odda. Poizve se v uredništvu —7;-:-—^ (74) Trije pošteni fantja iščejo stanovanje s hrano. Če je mogoče front soba. 6114 St. Clair ave. Mlada in pridna Slovenka išče službo za hišna opravila, naj raje v Pennsylvaniji, sicer pa tudi drugje. Mary Delbeljak, 6019 Bonna ave. Cleveland, O. --— (74) Lepa soba se odda v najem za enega ali dva fanta. Svoj uhod. 6019 Bonna ave. ✓ 1 ■ Čedna soba se odda za enega ali dva fanta brez hrane. 1177 E. 60th St. (74) Jako lepa soba se odda za enega fanta ali dva. 5904 Prosser trve. (zgorej.) (74) iDiva fanta se sprejmeta na do-)ro stanovanje. 1261 E. 6oth St. •_(74) Slovensko dekle dobi stalno delo za hišna opravila. Vprašajte na 16001 Holmes ave. POZOR! 'Podpisani priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro in staro znano gostilno za obilen,obisk. Nekoč je bilo napisano, da prodajam slabo pijačo, kar je pa sedaj preklicano, in prodajam v resnici le najboljše pivo, izvrstno domače vino, dišeče smodke in izvrstna žganja. Kdor pride k meni, se bo prepričal o izvrstni postrežbi. Rojake prosim za obilen obisk moje gostilne, ker jim bom skušal vselej postreči z najboljšo pijačo. Za vaš obisk in podporo vam ostanem vselej'hvaležen. Vaš stari znanec John iPosh, 4426 Hamilton ave. ZAKAJ pošiljate denar v staro domovino? Ne i^orete ga dobiti nazaj, če ga še tako nujno potrebujete danes ali jutri, in vi ne veste in jaz ne vem, če ga bodete kdaj dobili ali nikoli, to pa le dobro veste, da ste morali teško delati za vaš denar. Zatorej vam jaz svetujem, da kupite hišo za vaš denar. Ako pa ne marate kupiti hišo, pa jaz uvedem vaš denar v varno posojilo vašemu rojaku, da si kupi hišo. Pogodbo naredimo za tri leta ali za pet, po šest procentov obresti na sto. Kako se da to narediti, se lahko osebno dogovorimo predno od-daste denar, ne pa potem, ko je že vse prepozno. Zagotovim vam, da bodete zadovoljni, ko vam razložim, kako je denar varno naložen, da ga ne morete nikdar zgubiti. JOS. ZAJEC. 1378 E. 49th St. Cleveland, O. -- (78) Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. .. (23-46) IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, j Dr. A. A. Kalbfleisch, 6426 St Clair Ave, j Govori se slovensko in hrvat- | ako. Točna postrežba, časo- j ! piti na razpolago. Ženske , strežnice. Edini zobozdravnik- | ki urad v mestu, kjer se govori j ! slovensko in hrvatsko. Uradne urei I Od 9i30 do Ili30 dop. Od 1:30 do 6:00 pop. i Od 6:00 do 8:00 sveto . J J Telefon urada: ! East 408 J. * Telefon stanovanja: Eddy 1856 M. SiiiiitniiiMiMimi* Q Pouk v angleščini In lepopis- D Q Ju potom dopisovanja. V Cleve- Q g landu tudi s privatnim učit* B Q IJem. Densr, ki se trtvujs za sa- D B mo Izobrazbo, Js najbolje nalo. B B ien, In na vzame ga ne kriza n« B B vojna. Pilite za pojasnila ns B •LOV. K. SOLA. B 6119 »t. Clalr ave. (48)B B CLEVELAND. OHIO. B Za 91500 kopito dve lepi, dolga prosti hI«. Ena hUa na frontu sa 2 družini, in hiša zadaj za 1 družino, 3 kleti, lepa vrtna hišica, vse v najboljšem stanju. Rent 931 na mesec, cena 13200. Cisti dobiček 11 odstotkov. Lastnik 15 66 B. 45th St blizu Superior are. (?3) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ + FRANK BRICELJ, 4 + 6026 St Clair Ave. + + Expresman. ♦ ♦ Prejražam pohištvo in vsa-4 ♦ kovrstne stvari. Postrež- ♦ ♦ ba točna in zanesljiva. ♦ + Tel. Princeton 1982 L. ♦ Priporočilo. Naznanjam vsem cenjenim rojakom p oClevelandu, da sem otvoril svojo lastno grocerijo na 6614 St. Clair ave. Skušal bom, da vselej postrežem vsem svojim odjemalcem s svežim blagom po nizkih cenah, in upam, da bom ustregel vsem cenjenim slovenskim gospodinjam. Priporočam se rojakom v obila naročila in jim izrekam najlepšo zahvalo. Stefan 2ele> 6614 St. Clair ave. (7$) Naprodaj je izvrsten 4 leta star konj, en boggy in navaden voz ter dve konjski opravi. Vse v dobrem stanju, in se proda poceni. A. 'Peskar, 8001 Aetna Rri - (76) Naprodaj je hiša za dve družini, pet velikih in dobrih lotov. Ena hiša za eno družino. Jako poceni. C. W. Wahl, 1002 E. 72nd St. Princeton 2169 W. _—4-- (73) Prodajalna ae da v najem. Rent ppce-nl Na 6017-19 St. Clair ave. Naprodaj Je tudi celo posestvo. Slovenec, ki je podjeten, ima tu lepo priliko. Adolf B. Bernstein, Main 1386. Pisarna 503 Leader-News Building. (74) Ženitna ponudba. Fant, star 26 let, se želi v pošteno svrho ženitve seznaniti z dekletom čedne postave, lepega vedenja in ne starim nad 24 let. Le resne ponudbe naj se pošljejo s priloženo fotografijo na Louis Mozetič, Bo« 26, Collirtwood, O. Tajnost jamče-na, fotografija se vrne. (74) h,! .■'.;" '.-...t:.:.'.. 'i-... RL-ifEvl,* ---l75 I ^nKEMi ti I Pulitzer | I urednik N- Y. World jedo- I ločil Tiuit Co. za upra-viteljko. I Kdo bo skrbel ca vašo I družino po smrt«. Ali mere vala iena «o-I »podariti? Prijatelji, sorodni- ■ ■ ki? Ali se morete na koga I zanesti, da ima polne amoi- I noti* da bo opravljal m vale I premoženje kot bi ga vi? The Cleveland Truat Co ■ ima moi, da deliije kot upra> | I viteljica testamentov in sa- puiiin. Oglasite se aa nasvet ■ in informacijo. rstt J I% Cleveland fcrurt Company I , BooUd and Bast Ninth ^^Mla all Trw* Oapadttas ^^^^^^ ve in tu) pmrm, da Se al ajesev veeefct aelfes« tea aarejea la ed aajCfatajtih adravil, da vas aa aaara oadravM. Vad sdravaBkTisflspli nterale prM v arfs Isksraa, kjer bedeJe adelaatl aataa£— pa ialjl adrevafln. Imama tadl pepelaa sale, ae neljtfih pvaiastev, toililulk potrab* n.__f . . t ■ m . Ha daav, el«ar la iMMHja i i*- - Goenthers Sloven. Lekarna, Addiaon Rd vaaal St Ave. ■ "-' 'i •'» • •- ,■",.. . ". J ■ s> • k ,T - ce s (Primorskega. Ali ti siro- {f maki, ki so morali zapustiti 0 svojo grudo, ne zaslužijo ta-kega kruha kakor Dunajčanje? Nižjeavstrijsko namestništvo j n je prepovedalo izdelovanje pin-i_ jene smetane ter nje obrtno po-\rabo in prodajo; tudi je prepo-z vedalo rabiti mleko za izdelo-.. vanje sladoleda. a Podpore pogorelcem. Deželni odbor je dovolil pogorelcem v b Ribnici 4000 K, onim v Drno-\t vem okraj Krško pa 2000 K deželne podpore. Umrla je v Črnomlju gospa 0 Ana Konečnik, roj. Lipoid, ma- ti gosp. dr. Makso Konečnika, , tj zdravnika v Gornjem gradu. ,, Umrl je na Savi pri Jesenicah 1 ,, Ivan Ferjjan, posestnik, lesni e trgovec in gostilničaf. [j Letošnja pomnožitev pridel-e ka žita in krompirja na Kranj-skem. Kmetijska družba kranj-. , 0 ska, ki ima od kmetijskega mi-e nistrstva nalogo izdelati žetve-. no statistiko, in sicer letos za a cel mesec poprej kakor druga , ► leta, je ravnokar po izvedencih \ £ v celi deželi dognala, koliko se j 1 je letos več raznega žita in < krompirja posejalo, oziroma po- j 5 sadilo. Posejalo se je napram j lanskem letu več: s pšenico , f 62>8ha, z ržjo 33 ha, z ječme- , j nom 235 ha, s prosm 39 ha, s fižolm 270 ha in s krompirjem j se je posadilo 1532 ha več. Če ] se vzame v deželi običajni pov- ( ' prečni pridelek za podlago; se £ , ibo letos pridelalo samo na teh ^ j zemljiščih več: pšenice 60 va- ' j gonov, rži 2 vagona, ječmena 24 vagonov, ovsa 10 vagonov, j turšice 33 vagonov, prosa 4 va- . J gone, fižola 18 vagonov in 1 j krompirja nad 1000 vagonov, s Ker se že lahko danes dom- r j neva, da bo letos letina na t . Kranjskem tako dobra, kakor t že dolgo ni bila, pridelali bodo -; letos v deželi najmanj kakih 1 20odstotkov več kakor v sred- e [ njih letinah. t Zveza kmetijskih zadrug na -. Štajerskem je bila sedaj pred r sodiščem v Gradcu razkrinka- a l na. Obžalujemo, da prostor ne I dopušča priobčiti obširnejše "j l poročilo o sodni obravnavi, ki I seje vršila v Gradcu. Stvar je na kratico povedano^ sledeča": 3 Zveza je manjvredno moko, ki (j . jo je dobila iz Italije, prodajala kot "čisto nulerico" — in tudi sicer manipulirala ha jaz- . lične načine tako, da je cene 4 zviševala. Ravnatelj te zveze c je bil obsojen na 1000 K glolbe š in so mu en vagon moke zaple- -nili. Maribor. (Poskusen roparski umor.) Dne 3. avg. je prišel posesnik Peter Lavko iz Slov. Gfadca po kuipčiji v Maribor ter nosil seboj 1100 K. Poprejšnjega dne je dobil pismo, v katerem ga vabijo prodajalci lesa pod zelo ugodnimi pogoji, da naj pride k sv. Križu nad Mariborom. Lavko se je tudi res napotil označenega dne tja, kar j)oči na cesti med Kamni-co proti sv. Križu za njim strel iz revolverja in ga zadene pod levo kost na glavi, vsled česar se je za trenotek onesvestil. V trenotku pa, ko je planil nadenj morilec in mu hotel izpuliti iz notranjega žeipa listnico z denarjem, se je zopet zavedel in skočil pokoncu, vsled česar je morilec pobegnil v bližni gozd. Lavko mora imeti pač . izredno zdravo naravo, kajti kljub nevarni rani je prišel s krogljo v kosti, sam v mesto, rpotem pa se peljal proti domu in nato zopet nazaj v Marilbor, koder se je napotil s komisijo na kraj poskušenega umora in ropa. Morilec je pač moral vedeti, kaj želi Lavko kupiti, ker drugače bi ga bil teško zvabil. Orožnistvo in mestna poilcija so pridno na delu, vendar do- r sjej se še ni posrečilo storilca izslediti, dasi se je preiskalo že skoro vso okolico in mesto samo. Lavko je moral še istega dne 3. avg. v splošno bolnišnico, koder so ga operirali in mu { odstranili krogljo. Operacijo je bila lahka, ker je' kroglja lepo sedela v kosti. Najbrž je bil od- | dan strel iz velike daljave, ali 1 pa je bilo orožje, revolver, slab , in star. Lavkotu niti treba nl, 1 biti še nadalje v bolnici, le rano j mu vsak dan očistijo in preve-žejo. S pdboljšanjem zdravst- 1 venega stanja pa se ranjenemu tudi popolnoma vrnil spomin, § V, i ^ v-t . iA .'?'■ I -mite srčne pozdrave! V Rusiji, I dne 15. maja. — Vinko £ojko j; se je oglasil iz Skqbeleva svo-f jemu »bratu Antonu, žandarjne-f rijskemu stražniku v Trnovem pri Ilirski Bistrici, in mu pošilja srčne pozdrave. — Jože! Bi-goriški Slovenec (iz jpolkana), piše: ...Sprejmi sr-01 e pozdTave, ki ti jih pošilja s potovanja v 'Rusijo tvoj prijatelj Jožef Bitežnik. — Jakob Turk, vojni vjetnik v Sibiriji, piše 'Svoji ženi Francki, ki biva v Brlogu pri Vel. LaSčah: Draga mif IPred vsem te prisrčno pozdravljam in ti naznanjam, da sem zdaj zdrav. Nfcjbolj si \ želim pisma z doma, še nič nisem dobil, zakaj vedno se pre-Tnikamo s kraja v kraj. Če ne s dobiš večkrat pisma, ne bodi užaljena, na potovanju nam je nemogoče pisati. Denarja -mi ni treba pošiljati, za potrebo v zaslužim. Druge dobrote ti ne morem pisati. Pozdrav prijateljem in sosedom, posebno pa tebi, tvoj Jakdb. V Kainsku 8. junija 1915. — Ivan češarek piš^ da je bil 23. sušca vjet in je naS, potovanju v vojno vjetni-štvo v notranjost velikanske f ruske dežele. — Anton Sušter-I šič piše svojcem, ki bivajc v h Stanešicah, pošta 5t. Vid pri ^Ljubtjani: .. . Vsak dan čekam, da bi prišel kam drugam od tod, ke* je tukaj taka vročina, da človek komaj živi. Sprejmite pozdrave. V Čardžuju, dne 17. junija. Mesto čardžuj leži v transkaspiškem okraju tik ob Tusko-boharski meji ra železnici, ki veže mesto Uzum-Ado, ležeče ob vzhodnih bregovih Kaspiškega morja, z mestom Samrrkandom. Rudo1' Ke-nec piše iz Taškenta, lei leži \ južnozapatliii Sibiriji: /drav v vojnetr. »jetništvu v Ariji. Tukaj je velika vročina, pa nič dežja. Pozdrav. V Taškentu. dne 113. junija. — I. škvarca se je oglasil svojemu očetu Matiju, ki biva v Vlhršah pri Idriji': Živ, zdrav, vjet v Tjumnu v | Sibiriji Pozdravljam vas. Na veselo svidenje, ko bo vojske konec. Anton Mkirnik piše, da se nahaja v Samarkandu že od 18. aprila, od koder pošilja pozdrave v Pletroviče pri Celju. f —- Ludovik Volk, vojni vjetnik ' v Kaznu, ki leži na Volki v ka-zanski guberniji, piše svoji ženi Josipini, bivajoči v Skednju pri Trstu, da je zdrav in ji kliče Na veselo svidenje! Smrtna kosa. V Gorici je u- 1 t * j mrl znani kavarnar Josip Pečenko, star sedaj nad 50 let. Kavarna ''Central" na Travni- « ku je Slovencem dobro znana. V Ruprechtshofu blizu St. Poeltna je iz občine Podgora t in okolice okoli 600 beguncev. « V Št. Andrežu pri Gorici so posute ali močno poškodovane vse hrše. Granata je zadela tu- < di cerkev in sicer je treščila na desni strani nad vhodom skozi 1 zidovje pod orgije. Podgora pod Ka'1 vari/o je na- ( ravnost silovito trpela, da Pod- i gore takorekoč ni več, vse je posuto, Podgora je razvalina. £ Hiša župana Klančiča, ki stoji t pod hribc-em, bolj izven Pod- ( gore je ostala dosedaj še nepoškodovana. 2 Umrl je v Ljdbljani v dežel- i ni bolnišnici na ranah, dobi je- j nih na južnem bojišču, Hinko ^ 2itko, iz ugledne Zitkove rod- i bin t na Verdu pri Vrhniki. \ I z ruskega vjetniŠtVa se je 1 oglasil Jožef Hiiberntk iz Lju- ^ bljane, ki piše svojim starišem, j da je zdrav in da pozdravlja 1 , vse svoje znance. . 1 r O toči v brežiSkem okrajnem r glavarstvu poročajo m a rib or- c ski "Straži", da so posebno pri- c zadete občine Blanca, Zabu- < kovje, Senovo, Mrčna sela. Ma- s li in Veliki kamen, Koprivni- s ca, Zdole, Sromlje, Križe in i Pišece. s Bel kruh na Dunaju. 30. jul. r so pričeli na Dunaju prodajati c zmes nemške pšenice moke s c |rpšentčno nularico starega tipa c Iv razmerju 1:1. Koruzna mo- t ka in tudi druga surogatna mo- s ka se ne bo več primešavala. c Dunajska občina je zasegla tu- p di vso žitno žetev dunajskega i okliša, ki jo cenijo ha 2000 va- t gonov. Značilna pa je izjava r dunajskega župana, da bo4o i one zaloge koruze in koruane v k k »ih ima' še oosamez t mo e, 1 )* jo p CHARLJES ARMBRUSTER MESNICA PRVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. >tttiitiNiiin>niniiiiitiMmminin JP' vai denar. Medtem [ __ I pa izdeluje- Jj ^gt mo vse naše JflKH^^^^L ■HM ^^^ ^^ J^ll^l^ tovarni in MAIL* O^O&RS vam jih na- ^BjjjBB^^I ilMVS FOR. d«Vn°o. PN° MK^HgB^^ JSBBSB razprodaja I ce. Raditega pa lah« HSaMBS^^K^M^^y ko kupite pri naa obleko sa $5 I VOG. ONTARIO IN PROSPECT CLEVELAND, O. ^^Vl^P'Pf "" i "" =i] j — PBVA IN EDINA SLOV. TRGOVINA -- ~ S SIH8ER ŠIVALNIMI STROJI ] 11 1*3 m velike In male to- B^^ffr varn^ rabijo Sin- ^ ' ^JL S ST Singer šivalni stroj!, sato > ^j/ ^^ffljW T* 7Z Ka tudi naše slovenske goa- Mm___^jTjrai ■T™ podlnje Bpoan&vajo, da le ' na singer šivalnem stroju TKjjatBPBB j[ blago, tenko ali debelo. Vsak teden pride v mojo trgovino kaka slov. gospodinja, k! vpraša, He bi hotel samenjatl njen stroj n fiingerjevla. Ce hočete torej Imeti dober Singer šivalni stroj za hitrejše in boljše šivanje, pridite v mojo trgo-vtno, kjer se lahko pomenite v slovenskem jealku. Ca nimate denarja, da b! takoj plačali, lahko odplačujete I | po f L00 na mesec, ali kolikor hočete. Pri meni dobite I Šivalne stroje od $5.00 naprej ln sam sem bil v življenju, toda s podučen in duševno razvit, da sem razumel položaj okoli se- t be. Bog me je naredil mogoč- j nega in bogatega kot bi me ho- [ tel dvigniti nad druge ljudi. ; Zato pa je bila moja hoja ved- t no trdna in pokončna, pravično sem rabil meč usode. Kdaj 1 torej sem prelil nedolžno kri, | da bi se sedaj maščevala nad menoj?" ' Naenkra pa grof prebledi kot { bi mu skrivnosten notranji glas 1 dal odgovor na njegovo pre- 1 mišljevanje. "Moj Bog," reče, "v grobni- | .•ah družine Villefort in St. < 'Meran počiva truplo male i stvarice, katere smrt je moje 1 delo! — Ah, ali naj bi bil moj sin strašno plačilo za to uniče- i no življenje? Oh, mene nespa- 1 metnika! — menil sem, da ho- 1 dim zvišen po zemlji, pa sem 1 taval in taval, kot človek omejene pameti. Smatral sem se ' za velikana na svetu, uj sedaj pa čutim, kako sem majhen. "Moj spn! Sin moj t Ali moraš ti plačati napako svojega , očeta? Ah, ali je resnica, da preidejo grehi starišev na otroke, do četrtega, petega rodu? . —- Da, da, to je bil moj nauk. \ Ko sem žrtvoval srečo otroka, 1 sem maščeval zločin očetov! ' Ah, spoznam te, usoda nesreč- ■ na, spoznal sem te!" Orof Monte Cristo je pisal v ■ Pariz na Maksimilijana More-la z naročilom, da mu pošilja i pisma tja, kamor se bo podal, i Sporočil mu je tudi nesrečo, ' katera ga je zadela pri pojedi-: ni siromakov, in prosil ga, naj . niti trenutek ne pomišlja in s povzroči vse, da se pride kako , na sled strašnih ljudij. i Štirinajst dnij po tem je dobil pismo od Rosine, hčerke ti-, hotapca. Rosina ga je v pismu , prosila, da pride v Giudecco. 1 Mbhte Cristo je stopil pred l njo s svojim običajnim dušnim mirom, ki ga je karakteri-s ziral. > "Ali ste vi v resnici grof l Monte Cristo?" vpraša deklica. : ''Da, dragi otrok, jaz sem," . odvrne grof. i "Ah, dovolite mi, da vam v > znak spoštovanja poljubim ro-f ko." ' "Zakaj pa? Na kak način sem jaz deležen tvojega spo-» štovanja?" j "Vam uboga Rosina seveda ' ni znana, res je — toda ona vas pozna že dolgo časa radi vaše , plemenitosti, katero ste skazo-. vali napram našemu rodu." i "Govorite 1" "Kar se mene tiče, signor, . sem hčerka bande, ki je izkrce-t vala svoje blago na otoku . Monte Cristo, Spominjati se . morate s kako plemenitostjo j ste podpirali kupčevanje mojih > starišev/* 'Motite se, otrok moj," od- - vrne grof poln strogosti. "Nik-! dar nisem podpiral tihotapske - trgovine vaših starišev. Edino moje delo je bilo, da se nisem - umešaval v vaše posle." - "Santa Madrel" zakliče Be- Grof se dvigne zdajci v vsej j svoji velikosti na nekem stebru cerkve in s plamenečim pogledom gleda na prizor pod seboj. Naenkrat pa skoči navzdol in hiti proti neki ženski, ki leži na vogalu ceste, z zaprtimi očmi. "Haydee! Haydee!" zakliče, ko jo vzame v naročje in dvigne kakor bi bila otrok. "O, prokletstvo, večno pro-kletstvo, da sem moral biti toliko - blazen!" zakliče ves obupan. Potem pa potegne iz žepa malo steklenico in vlije nekaj kapljic na ustnice Hayde»e. Žena odpre oči, stegne roke in se strese, kot bi kri ponovno začela krožiti v njenih žilah. ''Kje je moj sin?" zdihuje. "Ah, otroka so nam vzeJit" "Haydee," odvrne grof z mirom, ki je bil čudovit v tem obupanem trenutku: Bog je tako hoteli VI. POGLAVJE. Pismo. Vsi časopisi so bili polni poročil o čudovitem dogodku. Policiji se kljub silnemu prizadevanju ni posrečilo odkriti .pravi vzrok ihipnega nemira. Se manj pa je mogla zasačiti zločinca, ki je odnesel otroka iMonte Crista. Haydee je pripovedovala, da je bpazila nekega tujca, ko je dala otroka drugemu beraču, da ga poljubi. Ta tujec ie vzel otroka in zginil med množico, ki mu je povsod odpirala pot. •Policija je prišla do prepri- I Čanja, da sta morala biti ropar otroka in cigan, ki je svetoval, naj gre Monte Cristo z otrokom na slavnost beračev v zvezi. 'Mogoče je bilo tudi, da sta bila cigan in ropar ena in ista ose-,iba. Raditega je ukazala policija preiskati vse hiše mestnih beračev, in vsa slabša stanovanja, v nadi, da kje izsledi berača ali cigana. Toda skoro nihče ga ni videl. Zdelo se je kot da bi za večno zginil. '