PRVI KORAKI OSNOVNA SOLA OLGE MEGLIČ PTUJ KAM v življenje ZAKAJ zaradi sebe KAKO tudi s pesmijo LJUBEZEN PRIJATELJSTVO DOMOVINA NOTRANJA MOČ NEMIR USTVARJALNA SILA ZAUPAJ, ustvari, podari POVEJ svojo misel ZAPOJ svojo pesem z njo stopi v ŽIVLJENJE Ervin Hojker PRVI KORAKI OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU UČENCI OSNOVNA SOLA OLGE MEGLIČ PTUJ Izbral in uredil Opremila Založila in izdala Natisnil Oblikovanje Naklada PRVI KORAKI Ervin Hojker Leonida Kralj Osnovna šola Olge Meglič Ptuj, Prešernova 31 Grafotrade, Mikh J) ^ DOMOZNANSKI r3 ODDELEK "> Marijan Močivnik Pri izdaji knjige je pomagala ' _ Stigma d.o.o., Slomškova 3, Ptuj ' ' 1000 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije z dne 26.1.1995 št. 415-17/95 sodi knjiga med proizvode, za katere se plačuje 5 odstotni davek na promet proizvodov in storitev. VSEBINA DRUGAČNI IZEFLEKSIJA BERAČ IN MUC NEKEGA DNE MOJ SKRITI KOTIČEK IZŠTEVANKA NOVO LETO MIR V SVETU TRIGLAVSKA ROŽA KNJIGA TISTI DAN ČAKAM RAZIGRANE MISLI NAROBE SVET SVOBODA SREČA KO BI VEDEL OH, TO SRCE ZVEZDE UČENČEK-UČENEC VERZI I. VERZI II. HUGO LETALEC POČITNICE Tina Štrafela DRUGAČNI V isti razred so hodili, v istem kraju, istih let. Trije pobalini, trije frkolini, trije mladi fantje. Pa vendar so bili drugačni. Prvi bilje bister, oj, ti, um veliki! Nihče ga ni razumel. Da čudak je, so dejali. Sam si tisočkrat je rekel: "Čez sto let rad spet živel bi!" Bilje drugačen. Drugi bilje umetnik, slikal je, da seje kar kadilo! Rad je slikal. Barve temneje izbiral. Teme - takšne čudne - tuje! Sam si tisočkrat je rekel: "Pred sto leti rad bi živel!" Bilje drugačen. Tretji bilje invalid, od takrat, od tiste preklete nesreče! Ostal brez nog je, ni mogel se igrati več - odrasel je. Sam si tisočkrat je rekel: "Ko sploh živel ne bi!" Bilje drugačen. Bili so drugačni, vsi trije. Ne boljši, ne slabši, samo - drugačni. Mojca Žagar REFLEKSIJA Na ulici stojim in vate strmim. Ali me vidiš? Vse naokrog tema, le ti si kot zvezda sredi neba. In veter tiho šumi, z lica solze briše, a srce spomine riše. Jelena Videtič BERAČ IN MUC Berač po dežju šepa. Premočen revež gre v črni noči. Čaka, da človeka kje bi srečal, ki pomoč bi nudil mu. Vsak žali ga in ga črti, vsak le za svoj trebuh skrbi. Sam je kriv, če po svetu mora prositi za kruh, pravi vsak. A berač ne prosi mleka, koščka kruha zase. Iz žepa mucka je potegnil in s solznimi očmi je rekel: "Kaj stal bi vas požirek mleka? Imate, kar želite, a vendar manjka nekaj vam - Srce! Srca pa vendar nimate!" To reče in naprej odpravi se berač. Mucek ga iz žepaje pogledal in otožno je zamijavkal. Še tisto noč je pod drevesom v gozdu siromak umrl. Nihče za njim nikdar ni vprašal. Majhen muc v naročju mu za vedno je zaspal ves moker od dežja. Na srcu siromaka prislonjeno glavo je imel in belo tačko mu na vrat je dal. Kakor da zahvalil bi se rad. Še danes tam berač in muc ležita pod mogočnim hrastom in nihče ju ne pogreša. Nuša Palčič NEKEGA DNE Nina Godec Nekega dne se bo našel človek, ki bo spremenil svet! Ki bo premaknil kolesce v glavi modernega človeka. Ki bo odpravil vse krivice. Ki bo spomnil ljudi na človeka boljši jaz. Kdaj se bo našel ta človek? A se bo našel? Zagotovo se bo našel... Nekega dne... Mojca Žagar MOJ SKRITI KOTIČEK Moj skriti kotiček nešteto prebivalcev ima, med njimi sem tudi jaz -Eva. Z njim delim si veselje, jezo in žalost, ne bi ga zamenjala za nič, vsaj ne še tako kmalu. Je najlepši kotiček na svetu, v njem se rada igram, saj tukaj nešteto prijateljev imam. Eva Vičar n IZŠTEVANKA An van pet podgan, štiri miši dober dan, štiri mačke eden rep, ti loviš, ker nisi slep. Sebastijan Voljč Romana Jakolič ROMANA NOVO LETO Bim, bam, bom, novoletni zvon odzvanja, bim, bam, bom, nas pozdravlja. Bim, bam, bom, staro leto je končano, bim, bam, bom, k nam prihaja novo leto. Sebastijan Voljč MIR V SVETU Lidija Kozel Ta pesem naj velja, vsem narodom sveta, da svoboda, sreča, sprava veljala bi povsod in da nobena bitka prava ne bi bila nikod, da mir bi bil po celem svetu, želeli bi si vsi, da ljudje povsod prijatelji bi bili. Sebastijan Voljč TRIGLAVSKA ROŽA Tam pod triglavskim vrhom ena rož‘ca cveti, ena rož‘ca tam raste, se sonč’ku smeji. Je čebeVca priletela, se na cvetek njen vsela, je metuljček priletel, se na cvetek njen je vseh Sebastijan Voljč KNJIGA Knjige so suhe in debele, prav vse so res vesele. Knjige so za male malčke, kakor za nagajive palčke. So za velike velikane, so tudi za pesnike znane. V njih so pesmi, poezije, pravljice, pripovedke, v njih nastopajo prav prijazne tetke. So učene, debele in široke knjige, šopa tudi take, ki brezskrbno skačejo po pisanih straneh, saj je njihova naloga spraviti te v smeh. Urška Kolar TISTI DAN Bliža se tisti dan. Čutim ga. Čutim ga tako kot ti. Vsak čas bo tukaj. Vsak čas bo potrkal na vrata. Tisti dan... Tisti dan, ki ga nestrpno pričakujem. Tako kot gapričakuješ ti... Tisti dan... ŠTUDIJSKI ODDELEK Ana Fras ČAKAM Nina Godec Jutro... Spet polno upanja. Čakam... Spet zaman? Moje misli so daleč stran. Ne mislim ničesar, izgubljena sem. Vendar upam. Upam in čakam. Spet zaman? Ana Fras RAZIGRANE MISLI Ko zrem skozi okno, vidim travnike, polja, gozdove, kjer živali imajo svoje domove. Na travniku rožce cveto, v gozdu ptički pojo, vse je veselo, razigrano, le jaz otožno premišljujem: "Kajje z mano?" Ojej, topa ne! Takoj stečem v naravo, da razbistrim si glavo. Zdaj tekam sem ter tja, veselo srce mi igra, saj ta narava je prekrasna. Hura, nič ni narobe z mano! Katja Kolednik NAROBE SVET Zjutraj, ko vstanem, si oči pomanem. Uraježepol deset, rečem si: "Narobe svet." Potem v šolo oddrvim, pouk seveda zamudim. S sošolcem se smejimo "štosom", tečem, a avtobus odpelje mi pred nosom. Kaj čem; peš domov grem! Vmes ob cesti najdem ptiča, pravega mrliča. Kočem ga prijeti-a narobe svet-uspe mu odleteti. Tako domov jaz pritacam, pred vrati tam ostanem sam. Zdaj ukazi se vrstijo: "Umij si roke, prijemal druge si otroke. Pospravi še trenerko, hlače,... Pazi Petra, ti po torbi skače..." Zgodaj se odpravim spat, danes je bil sonček zlat! Marko Kolarič SVOBODA Včasih si zaželim, da bi bila ptica. Poletela bi čez hribe, čez doline, kjer bi bila svobodna. Kjer bi našla svoj mir kot ptica.. Ana Fras SREČA Marko Strgar Kaj pomeni mladim sreča? Srečuje kakor metulj, danes pride, jutri spet odide. Kaj pomeni sreča še? Sreča je kakor pesem, vesela in mila, včasih pa tudi nagajiva. Ali starejši ne poznajo sreče? O, ja, še kako! Tako jo poznajo, da se z njo včasih poigrajo. KDOR IMA SREČO, NAJ JO OBDRŽI IN JE NIKOLI VEČ NE IZPUSTI ! Mojca Murko KO BI VEDEL Ko bi vedel, bi vse drugače bilo. Ko bi vedel, življenje bi ne bilo težko. Ko bi vedel ... A žal, ne ve. Kaj ne ve - še sanja se mu ne. Noče. Ampak... ko bi vedel, življenje bi ne bilo težko! Ana Fras OH, TO SRCE Ne pričakuj preveč, ti, moje srce, ne sanjaj več, ti, moje srce. Življenje je pač takšno, o, moje srce ! Ti, moje srce; o, moje srce. Ana Fras Milica Vedernjak Ijl®! m ZVEZDE Sedim in v soju zvezde je viden moj obraz. Jočem in gledam v nebo. Na nebu je le ena zvezda. Zvezda, ki žalostno sveti na Zemljo, na moje okno, v moje srce! Sprašujem se, ali ta zvezda sveti zame? Alije ta zvezda samo moja? Resnično moja? Nuša Palčič UČENČEK - UČENEC Piše, piše, piše, riše, riše, riše, a sam ne ve kaj, Kaj piše, piše, piše? ilaj rise, rise, rise? Piše, piše, piše, briše, briše, briše, pa že malo ve kaj, Kaj piše, piše, piše? Kaj briše, briše, briše? Piše, piše, piše, računa, računa, računa, tisočicaje še huda. Kaj piše, piše? Kaj računa, računa? Piše, piše, piše, išče, išče, išče, panonska nižina ni muha. Kaj piše, piše, piše? Kaj išče, išče, išče? Tl * v- »v • v rise, piše, piše, teka, teka, teka, predmetna stopnja je reka. Kaj piše, piše, piše? Kaj teka, teka, teka? Piše, piše, piše, divja, divja, divja, da leta ne bi ušla, Kaj piše, piše, piše? Kaj divja, divja, divja? Piše, piše, piše, skrbi, skrbi, skrbi, kaj za končno testiranje dobi. Kaj piše, piše, piše? Kaj še skrbi, skrbi? Jelena Vuletič VERZI I. VERZI II. Ljubezen je ta prava stvar, ko zaljubiš se, komu mar. Ko pa starši to zvedo, samo te nekaj sprašujejo. Ker ne veš, kaj bi rekel, poleg njih te čaka pekel. Če nič jima rečeš ne, čaka te pospravljanje. Zakaj ? Ker to najhujša kazen je. Učenje, to je prava mora, kopa snov je tako nora. Pa kaj moreš zdaj za to, ne smeš počutiti se krivo. Kriva tudi šola ni, saj si ni zmislilapreteklosti. Tako pač življenje je in z njim sprijazni se ! Tanja Sakelšek HUGO LETALEC Jaz letalec sem težak, jaz Hugo sem junak. Rešujem svojo družino, daje veselja obilo. Res da sem težak, ampak sem junak. Domen Stropnik POČITNICE Zopet v šolo smo prišli, spočiti, zagoreli. Počitnice so zdaj končane, šolske knjige že izbrane. Pridno bomo se učili, se večkrat potrudili, a na koncu leta spet se bomo šli na morje gret. Tomaž Pšajd KNJIŽNICA IVANA