MIHAJLO M. STANOJEVIČ. K 40-LETMICi NJEGOVEGA JAVNEGA DELA. Mihajlo M. Stanojevič. Naše članstvo se gotovo dobro spotm.nja srbskega tovariša, člana glavnega odbora UJU, ki poseča vsako leto glavne skupščine našega Udruženjai. kjer je imel že več stvarnih dobrih referatov. V spommu ga imamo. ko ie prihitel v družbi z drugimi srbskimi tovariši leta 1919. v Ljubljano na naše delegacijsko zborovanje, kjer se je storil izmed vseh takra. še obstoječih pokrajinskih učiteljskih zvez prvi javni skleD, da prenehajo stare učiteljske organizacije v predvojnih granicah in naj se celotno učiteljstvo države združi v eiiotno državno učiteljsko organizacijo. Vidimo in čujemo ga, kako je ob tei priliki vstal v starodavni magistriaitni dvorani, kakor eleganten po svoji postavi in zunanjosti, tako tudi eleganten po svojem mišljenju in čustvovanju ter je z vso toplino in oduševljenostjo nacijonalne svoje srbske dliše čestital slovenskemu učiteljstvu k ravnokar storjenemu SjKlepu. Takega imamo v spominu. In še ga vidimo med nami leta 1922. na. naši pokrajinski skupščini na Bledu, pa zopet leta 1923. na II. kongresu UJU v Ljubljani. na oni divni jugoslavenski učiteljski manifestaciji. Tovariška in macijonalna diolžnost nas veže, da se spominjamo tega odličnega vodje našega stanu, tega neumornega prosvetnega, nacijonalnega in književnega delavca ob 40-letnem jubileju njegovega javnega dela tudi v našem glasilu. Saj je bil baš on med prvimi glasniki in propovedniki, da smo si jugoslovenski učitelji bratje, da smo si eno... Rojen je bil leta 1867. v Čačku, kjer je obiskoval osnovna šolo in nižjo gimnazijo; učiteljišče ie dovršil v Beogradu in postal že leta 1885. učitelj. Služboval je v raznih krajih, končno v Beogradu, kjer je postal leta 1919. zaradi svojih odličnih pedagoških sposobnosti referent v ministrstvu prosvete. a je bil, dasiravno še čil, krepak in deloljuben, zaradi posebnih razmer, na škodo šolstvu in našemu stanu, vpokojen. Prvi začetki njegovega jarvnega književnega delovanja segajo v njegova mlada leta. Še dijak je o-sal v takratne mladinske liste. Po dovršenem učiteljišču leta 1885. je napisal prvo pedagoško razpravo. Na.o pa sodeloval in pisal v »Prosvetni Glasnik«, »P r o sveto«, »Pedagoški Pregled«, »N a p r e d a k«, »N a r o d n o P r o sveto«, ki ji ie bil prvi urednik m v »Učitelja«, ki ga urejuje še danes. Stanojevič je eden najboljših sodobnih jugoslovenskih pedagogov. predvsem eden maijsposobnejših metodikov. Izmed raznih obširnih razprav 'n večjih del oineTijamo njegovo '»M e t o d'_ k o z e m 1 j e p i s a v osnovni š o 1 i«, »Metodiko zgodovine«, M e t od i k o n a r a v o s 1 o j a«. Na podlagi teorefčnih študij in praktičnih izkustev je izdal mnogo šolskih knjig za osnovne, meščanske in obrtne šole, večinoma sam, deloma skupno z drugimi tovariši. Teh knjig ni nič manj kakor 18. Poleg tega je izdal tudi več zemljevidov in atiantov. Koliko marljivosti, neumornosti, vztrajnosti t'oi v teh izda-njih! Sodeloval ie Stanojevič tudi pri raiznih političnih listih. »O d j e k«. »D n e vni list«, »Tribuna«, »Zakonitost«, »Š t am p a«, »Samouprav a«, »N a r o d a v o 1 j a«, »Narodni p r i j a t e 1 j« in drugi pol'tični listi so prinašali njegove članke, v katerih se je vztrajno in uspešno boril za napredelšolstva in za pravice učitelistva. Eno izmed njegovih najbolj priljubljenih, rekel bi življenskih nalog je njegov »U č i t e 1 j«. To odlično srbsko pedagoško revijo vodi in ureja že 20 let |n jo ie dvignil z nacijonalno ljubeznijo in stanovskim zaiuasom na ono višino. da se danes lahko meri ne samo z domačimi nego tudi z inozemskimi pedagoškimi revijami. V interesu narodtiega šolstva je samo želeti, da ostane tovariš Mihajlo še dolgo dobo na čelu tej moderni pedagoški reviji. Nikakor ne niorenia prezreti Stanojevičevega dela na šolski zakonodaji, kjer je baš on eden izmed najboljšili strokovnjakov. Že v predvojni Srbiji je posegal kot dober poznavalec ustroja šolstva in šolske administrative posvetujoče in odločilno v šolsko zakonodajo. Takega vidimo zopet sedaj v povojni dbbi in ie naša iskrena želja, da bi poslušali njegovo strokovnjaško mnenje v času, ki je za narodno šolstvo in za naš stan sila kritičen in odločilen za dolgo dobo let. Razen splošnega prosvetnega delovanja ima naš Stanojevič tudi velike zasluge za našo sta,novsko organizac!}o. Od vsega početka svojega službovanja, najprej kot navaden priprost borec, odkar pa ie služboval v Beogradu, kot člain glavnega odbora. vedno je vztrajno in neumorno deloval za dobrobit učiteljstva, za njegov moralni ugled in materijalno blagostanje. Takoj po prevratu ga vidimo med prvimi kamenarji. ki so pričeli v dobri zavesti novega položaja graditi našo stanovsko stavbo, danes po nosno UJU. Kot član izvršilnega odbora redno priha.a na seje, kjer se uveljavlja s svojo mirno, tehtno, preudarno in ved- no stvarno besedo. * Tak je naš lovarš Mihajlo M. Stanojevič in ponosni smo nanj tudi slovenski učitelji. Veseli smo. da mu ie naklonila usoda zreti vstajenje in razmah mlade naše nove države, ki jj tudi on utrjuje temelje s pozitivnim svojim delom. Dragi brat in tovariš Stanojevič! S ponosom in samozavestjo zreš nazaj na plodonosna pota minule dobe svojega življenja. Ne spuščamo se v slavospev, ker hvalo in sla\"o Ti pojo Tvoja številna dela. Naj Ti zadostuje, da Ti kličemo iz dna bratskega in tovariškega srca iskreni; Zdrav o! N a m n o g a 1 e t a! R. D.