Izhaja:
10. in 25. vsakega mesca.
Dopisi naj sefrankujejo. Rokopisi se ne vračajo.
Velja:
za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mir a“.
Leto Y.
Y Celovci 10. oktobra 1886.
Št. 19.
J?remilostljivi, visokorojeni gospod Krški knezoškof
ZPetruis ZF’u.n.cLor
so v petek — 1. oktobra 1886 — um-rli.
. Rajni so bili vitez železne krone II. razreda, ud gosposke zbornice v avstrijskem državnem zboru, ud Koroškega deželnega zbora, doktor bogoslovja itd. itd. itd.
, Rodili so se v Jesanab na Gornjem Koroškem 30. oktobra 1820; po izvrstno dokončanih latinskih in bogoslovskih šolah v Celovcu so bili 31. julija 1844 za mešnika posvečeni.
Za kaplana so služili v Knezovi, Lisereku in Trgu. Leta 1851 so bili poklicani za profesorja veronauka na Celovškej gimnaziji. Bili so tudi nekaj časa pridigar pri zju-trnej sv. meši v glavnej mestnej fari. 1. novembra 1856 so postali podvodja v bogoslov-skem semenišču, kjer so uspešno in neutrudljivo devet let delovali. 31. oktobra 1866 so bili povišani za stolnega korarja in vodjo knezoškofijske kancelije. Po smrti knezoškofa dr. Valentina Wiery-ja so bili 31. decembra 1880 od stolnega kapiteljna voljeni za ka-pituljarnega vikarja. Svitli cesar so jih 30. marca 1881 imenovali knezoškofa Krške škofije. 25. junija potem so jih Solnograški knezonadškof potrdili in 26. junija pa posvetili za škofa. 10. julija 1881 so bili slovesno vpeljani v stolno cerkev in so nastopili knezo-škofji prestol v Celovcu. Škofovali so torej 5 let 2 meseca in 5 dni.
Bili so rajni vnet in zvest viši pastir, neumoren delavec, dober in darežljiv oče vsem revežem, obče spoštovan in ljubljen. Cela škofija britko žaluje po njih.
Naj v miru počivajo!
Iftazkosovanj e zemljišč se mora zabranitl in napraviti ..kmečki €lom.“
Slavni nemški zgodovinar Janez Janssen okazuje, kako dobro in srečno so kmetje živeli v rednjem veku pred nekaj stó leti. Bili so sami nji gospodje, cesarju so služili s pestjo kot vo-' , grajščakom so dajali desetino za to, da so avljali vse to, kar opravljajo zdej sodnije, gla-, ije, advokati in notarji. Sčasoma, posebno pori, ko je po Lutrovej veri začel stari krščanski
duh slabeti in umirati, so grajščaki trdili, da so kmetje, ki jim dajejo desetino, njih lastina in tako rekoč njih sužnji. Tako je navstalo tlačanstvo ali robstvo — Leibeigenschaft —, da se kmetje niso smeli geniti brez grajščakove volje.
Pred sto leti so se kmetom njih težka bremena olajšala, grajščakova oblast pa pristrigla. Kmetije so se oglasile za ustanovljene in ne-razrušljive — gestiftete — unzertheilbare. Cela kmetija ostane zmiram pri družini, — po smrti prevzeme jo najstarejši sin pod tako ceno, da more dobro shajati („dass der eintretende Be-sitzer auf dem Gute wohl bestehen konneM). Od
kmetije je smel posestnik kak kos odprodati, ako je grajščina dovolila ; ta pa je prej prašala občino in dva zvedena moža.
Tako je reč stala v Avstriji do francoske vojske ob začetku našega stoletja. Primorsko, Kranjsko in en del Koroškega — te dežele so prišle pod francosko oblast in pod francoske postave. Te pa pravijo , da je vsak posestnik popolnoma svoboden gospod svojega posestva in sme delati ž njim, kakor se mu zvoli in zljubi. Po imenovanih deželah so jeli kmetje že leta 1809 svoje kmetije razkosovati in parcele prodajati.
Leta 1848 so pa kmetje po celej Avstriji postali sami svoji in 1. 1868 je prišla postava, da sme kmet posestvo svoje razkosovati in prodajati po svojej volji.
Na enej strani je torej kmet postal sam svoj gospod, na drugej strani pa je potreboval sila veliko denarjev. Plačevati mora za odvezo zemljišč od desetine in robote, ■— strašanske davke, — vsesortne priklade — visoke mezde za posle, obresti za posojila, dedne deleže bratom in sestram itd. itd. Ni torej čuda, da je kmet začel prodajati kos za kosom svojega posestva ali pa dolg narejati: oboje pa je grozna nesreča in gotova poguba.
To vidimo v Galiciji, kjer je od sto starih kmetij že 80 v judovskih rokah ; na O g e r s k e m, kjer so Judje pokupili že črez dve tretjini vse zemlje. Poprejšni posestniki postajajo pri njih najemniki, delalci ali hlapci. Najbolje so se celotne kmetije ohranile na Spodnjem Koroškem, ki ni spadalo pod francosko vlado, po večem delu Štajerskega, na Gornje - Avstrijanskem in Solnograškem. Pa tudi tu se kaže veiika nesreča in škoda, ako se rušijo celotne kmetije.
Kjer se od kmetije kaj odproda, mora se odprodati tudi kaj živine; kjer pa ni dosti živine, zmenjkuje gnoja ; — družina nima dosti opraviti, skedenj iu hlev postaneta prevelika. Na parcelah se stavijo hišice ali koče, v kterih je večidel si-romaščina in zanikarnost doma. Tako narašča število kočarjev, gostačev in postopačev, ki so sosedom velika nadloga.
Zadolžene kmetije — cele ali razkosane — pa kupujejo tudi bogataši, grajščaki in fužinarji in napravljajo ogromna posestva — latifundije, ki so za kmečki stan grozna nesreča. Priča nam je prelepa, pa uboga Italija. Kodovitna zemlja še toliko ne daje kmečkemu stanu, da bi se mogel preživiti na domačej zemlji : S trebuhom za kruhom hodi po celem svetu. Poglej, kako revno se preživlja ubogi Lah ! Od zore do mraka se peha, pa prepevlja in žvižga, da ima svojo polento in svoj kosec sira in da zasluži nekaj goldinarjev, ki jih nese svojej družini domu. Kes trdo in sila slabo se mora goditi na Laškem kolonom, ki obdelujejo polje nekterim bogatinom !
Tudi na Koroškem se snujejo take latifundije. Bistriška fužina v Kožnej dolini je pokupila celo ves „Rute“ ali „Zavrhom“, le na 2—3 hišah živijo še stari kmetje. Grof Thurnova grajščina v Plibrci je pokupila v črni in okolici že blizo 40 kmetij. Gosp. Belec piše: „Kjer se pasejo zdaj krave, ovce in koze, pasle se bodo divje koze, pasli se bojo morebiti jeleni novemu gospodarju v veselje in kratek čas. Divja žival se bo množila, divji živali se bo potlej dobro godilo, nasledniki sedanjih
kmetov bodo pa stradali in če si bodo nabiral^1 drv za kurjavo, bodo jih žandarji tirali v ječoli’' kakor se to zdaj na Laškem godi.11	leI
Zatorej je živa potreba in velika sreča, da ser danje ministerstvo pripravlja postavo zastran raz^ kosovanja kmečkih posestev. Ta postava meri nša to, da se napravijo za kmetije srednje velikost^ tako imenovani kmečki domovi — bauerlichf6! Heimstatten.	la
Kaj pa je to k m e č k i d o m ?
To je kmetija s primerno potrebščino, ki se n^p sme niti razkosovati, niti z vknjiženimi dolgovi^ preobloževati, niti po dražbi prodajati, ampak mora6 zmirom ostati lastina kmečke družine. Ta kmetija® ne sme biti niti premajhna niti prevelika, ampaK6 srednje velika. Deželni zbor v Ljubljani je L 1883^ odločil, da v vrsto „kmečkih domov11 spadajo tisteJk kmetije, ki prinašajo 25 do 350 gld. čistega let-P6 nega dohodka. Za druge dežele se pa to moreh" odločiti drugače.	N
„Kmečki dom11 se ne sme prodati brez pri-^5 volenja žene in morebiti tudi občine; to odloči po-fa stava. „Kmečki dona11 se sme prodati le kmetu,« ki ga sam obdeluje, le v celoti in le za gotovo"i plačilo. Ako dobimo take „ kmečke domove11, pride'6 kmečki stan spet k starej moči in k starej česti,f_ kar bode sreča celej človeškej družini.
Te jako imenitne zadeve še pri nobenem krneč-« kem shodu na Koroškem niso v misel vzeli. Sajfu so prvaki kmečke zveze sami precejeni liberaljciJ6 Prej ko ne bojo zagnali svojo staro pesem : „Kmet!)( je popolnoma sam svoj gospod , on dela s svojim111 posestvom, kar se mu zljubi, kaj ga bote kovali v staro sramotno železje11.	P]
Hvala Bogu, da se je kmet otresel staregaSc jarma, se znebil grajščaške desetine in tlake ; —|j£ popolnoma svoboden, da bi nobenega gospoda neP* imel, vendar ni in ne bode postal nikoli. Njemu« ostaneta zmiram dva gospoda: Bog v nebesih in« postava na zemlji.	I6
Bog mu je izročil posestvo, in njemu bode11, moral odgovor dajati od svojega hiševanja. Gorje1' mu, ako oskrbuje izročeno gospodarstvo v škodo in:1 nesrečo svojej družini in celemu	človeštvu!	"
Postava je drugi gospod, ki dela, da zemljiški^ lastnik ni neomejen gospod svojega posestva. Ali'( sme posestnik loviti na svojem zemljišču, ako nema '5 200 oralov? Ali sme z vodo, s ribljanjem, z lesom" ravnati po svojej volji? Ali sme vsak po svojej volji zidati, pogodbe narejati? Da je posestnik popolnoma sam svoj gospod in sme svobodno delati, kakor se mu zljubi, to je abotna sanjarija ali stra-
hotna nevednost ali hudobna sleparija.
(v
Kaj nam poročajo prijatelji naši ? !
iz Celovca. (Knezoškof Petrus f.) Kes 8 čudni so božji poti! Kdor je poznal krepko, trdno 1 in velikansko postavo našega knezoškofa Petra, ' nadjal se je, da bomo še dolgo dolgo vživali ve- 8 liko srečo in veselje, imeti tega naše škofije višega •! pastirja in duhovnega očeta. Pa res čudni so 1 božji poti ! Krška škofija je nepričakovano postala 1 vdova, in mi sirote.
Premilostljivi knezoškof so se bili prehladil^ 1 česar pa niso porajtali. Pri svojej vestnej natanjč- 1
•aliosti in neutrudljivej delavnosti so vestno in mar-gojivo opravljali vsa opravila. V nedeljo — 26.
ieptembra — so se zgodej s svojimi konji peljali sef Kamen, delit zakrament sv. birme. Kazali in izdmašali so se pri svojem težavnem sv. opravilu n^akor popolnoma zdravi in pri obedu bili prav stlobre volje, le vžili so nekaj malega. V torek so hteli tožiti, da čutijo bolečine in da jim slabo pri-laja. Vkljub vsemu temu niso se vlegli, temuč )o navadi delali in pisarili. Še le v četrtek so se nfiali prisiliti, da so se podali v postelj, od zdrav-ivjdka pa niso hoteli slišati besedice. V postelji jim rae malo poleglo in tudi v petek predpoldnem se ijae kazalo na bolje. Popoldne ob pol petih prosi aJ£osp. kancler svojega prijatla gosp. dr. Janežiča, 33'tabnega zdravnika, naj pogleda k bolnemu knezo-teikofu. Ta dva in gosp. Elsler, Škofji tajnik, tlodajo se v zgornje nadstropje. Na stopnicah jih reSreča strežaj, ki pravi, da je ravno pred nekaj minutami knezoškofu podal malo juhe. Stopivši v i^kofovo spalnico zagledajo postelj — prazno, škofa o4a kleòé na tleh — umirajočega. Gosp. dr. Ja-i ttežič hitro pošlata na žilo , in čuti, da še rahlo 'O^ije in toraj da so škof še pri življenji. Hitro pri-[eleteli gosp. župnik Wi e s er, dene umirajočega [f poslednje sv. olje, gosp. tajnik Elsler moli nad njim sv. papežev blagoslov. Med tem so gosp. j-knezoškof izdihnili svojo blago dušo. Prihitel je ijfudi gosp. dr. Smolej, pa vsa pomoč in ves trud ije bil zastonj. Pri kašljanji je kaka žilica v glavi itPoknila in kri se razlila v možgane, in odtod nagla ntepričakovana smrt.
li Prebritka novica, da so knezoškof umrli, je pretresla in razburjila celo mesto , po vseh ulicah aso si ljudje — glasno jokaje — pripovedovali to -Žalostno prigodbo. Tropoma so ljudje drli v Škofjo eklačo in hodili do pondeljka molit v tamošnjej jfapelici za ohčeljubljenega in visoko spoštovanega avišega pastirja. — Pondeljek ob pol štirih popoldne ie bil velikansk pogreb. Celo mesto je bilo na 3 togah in iz vseh dolin naše dežele so prihiteli 3 duhovniki in lajiki skazat svojemu prezgodej zamrlemu duhovnemu očetu poslednjo čest in ljubezen. Vihrala so s turnov črna bandera; po-i ?reb je bil tako sijajen in velikansk, da Ce-i lovec, odkar se ljudje spominjajo, še ni videl Lltacega. Pri sprevodu so bili priča štiri viši pastirji: Knezonadškof Solnograški E d er, ki so j sprevod vodili , — tri knezoškofje : Lavantinski .Stepišnek, Sekovski Zwerger in Ljubljanski M issi a. Vse šole, vsa društva, vse uradnije: kiviljne in vojaške, državne, deželne in mestne in Dešteviljna množica vernega ljudstva in več ko |200 duhovnikov se je vdeležilo pogrebnega sprevoda. Iz škofje palače so trugo nosili duhovniki v stolno cerkev, kjer so stolni dekan Kebernik govorili sicer kratko, pa globoko ganljivo in prisrčno mrtvašnico. Omeniti moramo to, da so ravno ta gospod rajnemu knezoškofu Petru bili govornik pri primiciji 1. 1844, pri vpeljevanji na Škofji prestol 1. 1881 in sedaj pri pogrebu. Koder je pogrebni sprevod šel, gorele so plinske laterne in bile so štacune zaprte. Živ dokaz, kako so bili rajni povsod in pri vseh ljubljeni in spoštovani.
V torek so knezonadškof peli veliko sv. mešo, dva knezoškofa sta na stranskih altarjih brala sv. tnešo, in pri mrtvaškem odru ali katafalku so štiri
škofje in benediktinski opat 0. Avguštin opravljali cerkvene molitve. Tako se je končala ta sicer prežalostna, pa velikanska svečanost, ktere se bode mesto Celovec in cela škofija spominjala še leta in leta.
Iz Celovca. (Einšpieler išče naslednika!) Časnik „Freie Stimmen“ je 28. julija prinesel novico, „da je P. Einšpieler nekoga Slovenca v Celovcu poprašal, ali bi ne bil volje namestu njega, ker je on — Einšpieler — že star, prevzeti vodstvo Koroških Slovencev. Ta pa je to ponudbo naravnost odbil, in P. Einšpieler je moral oditi z dolgim nosom“. 10. avgusta potem je „Mir“ pisal to-le : „Kdor je to mastno raco spustil med svet, je ali 1 a ž n i k, ki ljudi obrekuje, ali pa je kalin, ki se je komu usedel na limance. Naj si izbere, ktero ime se mu bolj dopada“. časnik „Freie Stimmen“ molči ko miš in ni še preklical svoje debele laži. Tudi tega ni še povedal, ktero čestno ime mu je ljubše: lažnik ali kalin.
23. sept. v št. 76 je tudi Beljačanka: ,,D. Allg. Ztg.“ ravno ta pogreti ričet postavila svojim bralcem na mizo. Menda jo je mikalo pridobiti si tudi častno ime: lažnik ali kalin. Naj si torej čestno ime tudi izbere, ali pa svojo grdo laž prekliče, da P. Einšpieler si išče naslednika za vodstvo Koroških Slovencev, ali pa dokaže, da je pisala resnico. Vendar gosp. vrednik! ne mečkajte tako, kakor delate zastran volitve v Prevaljah. Že bode skorej pol leta, kar ste obljubili spričati, da ste pisali resnico, — pa od vseh Vaših korajžnih besed ni ne duha ne sluha. Dopolnile se bojo nad Vami sramotne besede, ktere stesami pisali: „Da zaslužite ime lažnika in obrekovalca, ako ne spolnite svoje obljube".
Iz Celovca. (D r. A b u j a na V r a t a h.) 19. septembra je bil deželni poslanec gosp. dr. Abuja na Vratah in je zbranim volilcem sporočal, kako se je obnašal v deželnem zboru. Nekdo je ta shod popisal vBeljačanki: „D. Allg. Ztg.“ ; pa v tem, kar zadeva nas Slovence, tako sporoča, da je gosp. dr. Abuja javeljne govoril tako. Dopisnik pravi: Več slovenskih občin je prosilo za slovenske šole, on — dr. Abuja —- je za besedo prijel proti tem prošnjam, in predlagal, naj se odbijejo. To ni resnica! Odkar sedi g. dr. Abuja v deželnem zboru, ni nobena slovenska občina prosila za slovenske šole, torej tudi gosp. dohtar ni imel priložnosti proti takim prošnjam govoriti. Po tem takem tudi to ni resnica, da bi ga zavoljo tega bil Pater Einšpielerjev „Mir“ grdo oštel.
Dalje tudi to ni verjetno, da bi g. dr. Abuja bil Einšpielerju dal priimek: „Pater“. Nam Korošcem ta priimek ni v navadi ; na den spravili so ga privandrani tujci in ga rabijo kot psovko. Da bi pa gosp. dr. Abuja gosp. Einšpielerja v javnem govoru zmirjal ko „Patra‘‘, ne verjamemo nikoli; saj se gospod dohtar gotovo še spominja tistih let, ko Einšpieler gosp. dohtarju ni bil „pater“, ampak „profesora, pri kterem gosp. dohtar sicer ni hodil v šolo, kterega pa je v teku šolskega leta narmenj vsaj enkrat v vsakem tednu prav rad obiskoval. Nikoli torej ne verjamemo, da bi nekdanji študent sedaj, ko je dohtar postal, se bil tako spreobrnil. Psovko „pater" je torej pristavil dopisovatelj. — Radi pa verjamemo, da je gosp. dohtar — rojen Slovenec — napadel Poljake in
Čehe — avstrijanske Slovane, da je nas Slovence predstavljal ko nevarne rovaše, ki nemir in sovraštvo napravljamo na Koroškem. Saj poznamo gosp. dohtarja iz njegove izjave v „Deutsche Zeit-ung“ in iz njegove obnaše v deželnem zboru. Bog mu daj srečo!
Iz Celovca. (Ali je to po postavi?) V „Celovčanki“ je bilo 21. sept. t. 1. brati, da je visoko naučno ministerstvo učitelja na nekej Mo-ravskej nemške j šoli kaznovalo s tim, da je iz mesta bil prestavljen na deželo. „Deutsche Žtg.“ pa je pisala, da bi bilo pametnejši, naj se ta učitelj prestavi na kako češko-slovansko šolo. ^Celovčanka1' pa pristavlja, da se to po postavi ne sme zgoditi, ker ta učitelj nema postavne sposobnosti, podučevati načeško-slo-vanskej šoli.
Na Koroškem pa pošiljajo v slovenske šole take Slovence za učitelje, ki imajo postavno sposobnost podučevati le v šolah „mit deutscher Unterrichtssprache“, torej le po nemških ali po slovensko-ne niških šolah, kjer je podučni jezik le nemški. Tudi velja na Koroškem še clo to pravilo: „Kjer sta v kakej slovensko - nemškej šoli dva učitelja, sme in more eden med njima trd Nemec biti!
Čudno se nam dozdeva, da bi to, kar je na Moravskem nepostavno, pri nas na Koroškem moglo biti — postavno. Ali § 31 državne postave od 14. maja 1869 in ministerski ukaz od 5. aprila 1871 št. 808 ne veljata tudi za Koroško?
Iz Podjunske doline. (Ves trud je bil zastonj!) „Vse svoje žive dni se je trudil in bojeval Pater Einspieler, pa ves njegov trud in boj bil je—zastonj11, tako je pisala 23. sept. 1.1. v št. -76 naša prijateljica: „Deutsche Allg. Ztg.11 v Belaci. Poglejmo, kaj je v teh besedah zrnja in kaj plev.
Besnica je, da se gosp. Einšpieler bojuje za svoj ubogi, zanemarjeni narod že od 1. 1848, torej dalje, ko se šteje za eno človeško življenje. — Besnica je, da je ves njegov trud in boj pri nemških prvakih, s kterimi pa omikani, pravični in slavni nemški narod ni enakih misel, bil popolnoma zastonj , bilo je vse bob ob steno; kar so trobili, kakor so počenjali in udrihali 1. 1848, ravno tako delajo in vganjajo tudi 1. 1886, da! še veliko hujši, pa tudi upanja ni, da bi se ti prenapeti prvaki še kedaj spreobrnili. Besnica pa ni, da bi bil ves trud in boj čisto zastonj; že cveti in zori sadje, kterega je gosp. Einšpieler s svojimi pomagalci zasadil. Bili so časi, ko clo slovenski duhovniki na Koroškem niso znali slovensko brati, — zdej pa imajo kmetje, hlapci in dekle polne omare slovenskih bukev, ktere dobivajo od družbe sv. Mohorja. To družbo pa je z rajnim knezoškofom Slomšekom ravno gosp. Einšpieler ustanovil. Kavno on tudi na svitlo daje časnik jjMir11, ki hodi v 2000 iztisih med Koroške Slovence. Ti so bili poprej plašni, potlačeni, da ! v narodnih zadevah clo mrtvi. Naše dni je pa vsa druga. Koroški Slovenci smo se zbudili, živimo in srčno kličemo: Mi smo mi. To pričajo naše prošnje in tirjatve za slovenske šole, za slovenske postave in ukaze; to pričajo naše volitve v razne odbore in zbore. Imamo že precej občinskih od-
borov in krajnih šolskih sovetov, v kterih sedi ve’ čina vnetih našincev, — imamo dva poslanca i deželnem zboru, kjer poprej nismo imeli nobenegž ali k večemu enega, — imamo še clo v državnenc zboru poslanca, kamur smo ga mi Slovenci prvo-krat spravili še le lansko leto. Da smo v Belac: propadli, prišlo je le odtod, ker so se nasprotnik ,,nes končno11 — unendlich — trudili, kakor j< javno pisal gosp. Ghon. Pa ne samo pri slovenskem ljudstvu, temuč tudi pri visokej vladi ves trud in boj ni bil zastonj. Kakor naše dni tako so leta 1848 in poznej nemški prenapeti prvaki trudili, da je Koroška skorej čisto nemška, da Slovenci n« marajo za slovenščino, da le mala peščica panslavistov in prekucuhov tišči za slovenščino in seje nemir in sovraštvo med Nemci in Slovenci. Visoka vlada na Dunaji je vendar le poslušala in obraj-i tala razne spise in dopise gosp. Einšpielerja in njegovih tovaršev. Izdajala je vse postave in ukaze za Koroško v nemškem in slovenskem jeziku, napravljala slovenske šole in postavljala uradnike obeh jezikov zmožne. L. 1861 so presvitli cesar poslali oktobrsko diplomo in februarski patent v Celovec tudi v slovenskem jeziku, da se shrani v deželnem arhivu. Tako seje nam Koroškim Slovenj cem do leta 1868 še dosti dobro godilo. Vsi pa dobro vemo, da se imamo za to večinoma zahvaliti gosp. Einšpielerju, ki se je neustrašeno in neutrudljivo! v deželnem zboru in v svojih slovenskih in nemških časnikih poganjal za nas Koroške Slovence; Zgubili smo sicer skorej vse, kar smo že imeli za časa ministrov Bacha in Schmerlinga, tudi minister Taaffe še ni nam vrnil, kar sta nam Giskra in Lasser vzela. Pa svet se suče, časi se menjajo, ministri grejo, narodi pa ostanejo. Ostala bo tudi naša starodavna in preslavna cesarska hiša in rodovina, ktere vitežki sin, presvitli naš cesai Eranc Jožef, je poslal oktobrsko diplomo in februarski patent za Koroško tudi v slovenskem jeziku. Ta „charta magna11 — in slovenski narod ostaneta in Koroška ostane nemško-slovenska. Gosp. Einšpieler pa je pripomagal, to „charto magno11 pribojevati in slovenski narod buditi, — torej njegov trud in boj gotovo ni bil — zastonj! In to je toliko več vredno in bolj slavno, ker vse, kar v narodnem oziru imamo boljšega, smo si Slovenci pri-bojevali brez vsake vladne ali drugačne podpore! da ! še clo vkljub velikim overam od raznih strani. Živili Slovenci!
Iz Prevaljske okolice. (Naši Lurški romarji, in kako daleč se pride z nemškim jezikom.) Naši Lurški romarji so prišli že nazaj in vejo veliko povedati, kaj so vse videli in slišali. Prav bi bilo, ko bi naša slavna družba sv. Mohora natisnila posebne bukve, kjer bi se vse bralo, kar se vé o Lurškej Božjej poti.
Naši romarji so pa še to spoznali, da nemški jezik nema toliko veljave po svetu, kakor trobijo' naši nemškutarji. Prišli so na Erancozkem v naj-veče hotele, pa nikjer niso slišali nemške besede.l Z nemškim jezikom niso nič opravili in kar molčč1 so morali denar na mizo položiti, Francozi pa so si vzeli, kolikor so hoteli. Tako je pač na svetu, da je Bog ustvaril' več jezikov, in vsak naj spoštuje v prvej vrsti svoj materni jezik. Kdor pa svoj jezik in svoj rod zaničuje, tak človek ni veliko vreden.
Kamen v Podjunskej dolini. (Sv. birma.) „Kaj neki tako poka v Kamuu“ ? barali so v nedeljo , t. j. 26. septembra Dravci. „Milostljivi knezoškof se peljejo v Kamen birmovatu, odgovarjajo jim Lesinjeveščani, ki so enako Kamen-čanom nenavadnega visokega gosta z močnim streljanjem pozdravljali že od deleč. Premilostljivi viši pastir se iz Celovca pripeljejo na Kamenski most. Ze precej na meji Podjunske doline iznenadi jih v okusno okinčana mostna vrata vdelana verstica z letnicami : DeVotVs CLerVs aC popVLVs JV-nensls saLVtat pastoreM. Blizo farovža stal je drugi slavolok z domačim pozdravom : „Hvaljen bodi Jezus Kristus !“ Tukaj so pričakovali duhovniki, župan in drugi toliko zaželjenega svojega visoko posvečenega nadpastirja. Blizo cerkve na holmcu so postavili Kutarjev atej tretji in scer najlepši slavolok, na kterem si bral slovensko letnico : LjVbeznIVI pastir PetrVs FVnDer oVČICe kaMenske žVpnlje obišče. Vsi napisi so sad bistre glave in mojsterske roke Šentviškega gospoda Jožefa Pe-termana. Med veliko gnječo iz bližnjih in daljnih krajev zbranega ljudstva se pomika okoli 9. ure slovesna procesija iz farovža v zaradi svoje starosti toliko česti vredno , danes kakor nevesta okinčano farno cerkev sv. Lorenca. Po predpisanem slovesnem uhodu in po scer kratkej pa jedernatej pridigi župnika g. Petermana darujejo viši pastir svojemu najvišemu Pastirju , ki jih je poslal, nekrvavo daritev sv. mese za žive in pomrte tarmane. Po sv. meši je bilo birmanih 236 otročičev. Po končanih sv. opravilih obiščejo njih Milost tudi še grob ustanovnice, zveličane Liharde, da pogledajo in počestijo njene še dobro ohranjene svetinje. Pri kratkem obedu v farovžu se ljubljeni viši pastir prav prijazno pogovarjajo s svojimi duhovnimi tovarši, kterih se je zbralo enajstero. Med temi sta bila tudi sosednja gospoda dekana iz Velikovca in iz Grabštanja, pa veleč, patronov namestnik g. duh. svetovalec P. Beda Schroll. Hvala, prisrčna hvala vsem! So se tudi milostljivi knezoškof veselili, kakor so sami rekli, da so se znebili vsaj za kratko časa obilnih skrbi, ktere jim prizadeva njih visoka služba, in da so dobili priložnost, po domače se pogovarjati s svojimi podložnimi du-hovskimi brati. Veselili so se pa tudi zbrani duhovniki, da so imeli v svojej sredi toliko prijaznega in dobrega Očeta. V prijaznih pogovorih minul je čas ko bi z očmi trenil. Kakor došli, tako odšli. Preden se pa ločijo, izročijo domačemu župniku izdaten dar, naj ga priložno razdelijo med reveže, ker pri sercu so jim tudi reveži, na ktere je ta den občnega veselja malokdo mislil. Ko so se odpeljali, smo milo za njimi zrli in jih spremljali z najtoplejšimi voščili, naj bi jih Bog v svojej milosti še mnogo, mnogo let ohranil pri življenju in zdrave, naj bi še večkrat prišli k nam doli v Kamen. (Božja volja je obrnila drugači. Vredn.) Goreče so rajni želeli, da bi imeli skoraj toliko za-željenih in vestnih dušnih pastirjev, kterih bi tako radi poslali k svojim jim od Boga izročenim ovčicam. Pomanjkanje duhovnikov je že res tako občutljivo postalo, da se nam zdi, kakor bi že nastopili žalostni časi, ktere je prerok Jeremija v duhu videl, in o kterih je že 600 let pred Kristusom prav milo prepeval: „Otroci prosijo kruha, in nikogar ni, da bi jim ga lomih' (Threni IV.).
Iz Št. Jakoba v Kožnej dolini. (Posojilnica.) Kvaterno nedeljo 19. septembra je imela naša posojilnica občni zbor, štirnajsti svojega obstanka. K zboru je prišlo toliko udov obojega spola, da jih je komaj objela družb ina dvorana pri Mačku na Tešinji. Došli so celo po dve uri hoda oddaljeni udje iz Bistrice pri Svečah in iz Blač na zapadnem obrežju Blaškega jezera.
Iz sporočila smo zaznali, da je imela posojilnica tri sto tisoč goldinarjev premeta, nekaj menj kakor lanjskega leta; tiskani računi so se delili med zbrane ude, k družbi je pristopilo črez 80 novih udov, ki so vplačali 104gld. pristopnine; samo nekaj malega udov je pa izstopilo. Ustanovnih deležev ali vložin je bilo črez 6832 gld. proti 5326 gld. lanjskega leta ; povečale so se tudi nadvložine ali denar od udov črez ustanovni delež vloženi od 26.638 gld. prejšnega na 27.821 gld. minulega leta. To nam dokazuje, da smo vkljub menjšega letošnjega dnarnega premeta vendar lepo napredovali v varčnosti ali štedljivosti ; naša matica ali špecijalna rezerva se je vzdignila na osem tisoč goldinarjev, tudi v drugih obzirih se je pomnožila lastina naše družbe. O dnarnem premetu smo sicer zaostali proti prejšnemu letu blizo za trideset tisoč goldinarjev, pa temu ni čuda: našemu kmetu se je godilo vsled slabe letine celo zimo in celo vigred koj težko, ni bilo skoro nič na prodaj , moral je jemati na posodo denar na daljše obroke, kar je denarno cirkulacijo močno obmejilo. Celò v posojilnici je bilo omenjenega časa pičlo denarja, še le po letu so se zboljšale razmere in v kaši je ležalo zmiram nekaj preveč. Nekoliko pa leži vzrok, da smo zaostali v premetu, tudi v tem, ker smo dobili v Ločah sosedo, dve uri hodà od nas, torej v našem delokrogu. Mi smo tega jako veseli, kajti prevelik denaren zavod ali denarna naprava presegala bi naše duševne moči ali pa bi si morali najeti za velik denar posebnega uradnika. Zato kličemo iz dna našega serca : „živila naša sestrica slovenska, kmetijska posojilnica v Ločah, ktero je osnoval naš bivši večletni tajnik in mož velikih zaslug gosp. Knaflič, župnik v Ločah. Naj bi raztegnila svoj delokrog in ga širila prav daleč proti zapadu, da bi tudi v gorenjih krajih oprostila naše preljube sosede iz rok tujih trdosrčnih bogatinov. Več ko bode slovenskih posojilnic na Koroškem, boljše nam pojde, bolj bode tudi zavarovan naš narodni obstanek, kteremu grozi od vseh strani toliko nevarnosti. Le kdor ima denar, ima tudi moč, tega še porajtajo ; in kdor je varčen, napreduje v vseh strokah svojega gospodarstva. Možaki pristopajte radi k posojilnicam, napravljajte jih kjerkoli je mogoče; posojilnice imajo namen vam pomagati v denarnih stiskah, njih delovanje in opravila stojé v vaših rokah, ni vam treba milosti tujih gospodov; imate lastnega denarja pri rokah. Kazun tega pa vas spodbujajo in vabijo k šparanju in štedljivosti, torej k moči in napredku. Vsak oče naj pristopi, tudi za svoje otroke posebej, k družbi, da imajo kaj v roke vzeti, kedar dorastejo ; naj prigovarja tudi svoje posle, da se vpišejo in si prihranijo na stare dni nekaj podpore ter odtegnejo z varčnostjo vsaj nekaj krvavega zaslužka požrešnemu grlu in nesrečnemu kvartanju. Pa vložilne bukvice držite gospodarji in gospodinje sami v rokah, v kterih so najbolj shranjene. —Celih 14 let
družbinega obstanka je zgubila naša posojilnica petdeset goldinarjev, kaj slaven dokaz, kako vestno in skrbno je delal in postopal dosle naš odbor. — Po tem je bila volitev. Enoglasno in z zahvalo smo zopet izvolili stare odbornike. Ker sta menj-kala že dva odbornika , stopila sta na nju mesto dosedajna namestnika, torej smo si na novo izbrati morali samo dva odbornikov namestnika. Dalje smo sklenili, da ostanejo za minulo družbino leto obresti kakor do sedaj in naložili odboru poročati prihodnjemu občnemu zboru, ali bode mogoče zvišati obresti za vložine, tako imenovano dividendo od pet na šest goldinarjev od sto? S tem bi dosegli močen podbudek k še večej špar-Ijivosti.
Konečno smo naznačili požarnej brambi v Šentjakobu štirideset goldinarjev podpore. Tako smo končali zborovanje in jeli se splačevati daljnim udom obresti; množica pase je razdelila po izbah prostorne hiše in se kratkočasila z veselim prepevanjem in prijaznimi besedami. Od vseh krajev so se razlegali in doneli sladki glasi milih slovenskih pesem, da je bilo veselje poslušati. Posebno vbrano in lepo so prepevali pevci iz Podgorjan; pa tudi pevci iz Šent-Jakoba niso zaostajali. Mačkov Prance, naš obče spoštovani veliki dobrotnik cerkve, cerkovni pevec in orgljar, je nas le zavnemal s svojim prijetnim glasom, polnim globokih počutkov in miline. Le strmeli smo koliko pesem da zna, veselih, resnih in žalostnih, dolgih z vrsticami brez števila in kratkih polnih šale in humora. Pomagali so mu pevci požarne hrambe prav lepo in vbrano. Vmazanih pesem in cotastih pa ni bilo nikjer slišati; vse se je vršilo izgledno, brez poloma in krika v najlepšem redu. Gotovo se bode vsak z največim veseljem in hvaležnostjo spominjal lepih ur, ki smo jih tu preživeli.
Iz Plibrske okolice. (Preojster šolski prijatelj.) Slovencem sploh, posebno pa slovenskim duhovnikom se očita , da so nasprotniki šol in omike, da hočemo ostati surovi in zabiti. Pa čujte, kaj smo doživeli, nismo še slišali, da bi se bilo na Nemcih zgodilo kaj tacega! Visoko nad Plibrkom stoji gorjanska fara Šent-Danielj. Šteje 547 duš; prebivalci so ubogi in si služijo svoj trdi kruhek s potom v obrazi. Vendar so si napravili šolo in svoje otroke radi in pridno pošiljali tje. Njih učitelj je umrl in dolgo, dolgo — menda že črez leto — niso dobili učitelja. Prosili so, tudi obljubovalo se jim je, da dobijo učitelja, — pa ga le ni bilo. Znani prijatelj šolske mladine, gosp. fajmošter Jož. Kakeb, v svojej žalosti in skrbi zastran šole, spišejo neko ulogo na šolsko oblastnijo. V svojej svetej gorečnosti pa pero pregloboko v tinto pomočijo in si natvezejo ojstro in dolgo pravdo. Pri Plibrškej sodniji so bili 31. dec. 1885 obsojeni na 15 gld. ali 3 dni v zapor zavoljo nespodobne, razžaljivne pisarije. Proti temu so uložili pritožbo ali rekurs , pa so jo menda v tej pritožbi še bolj zavozili in bili 8. aprila 1886 tudi v Plibrci obsojeni na 30 gld. ali 6 dni v zapor. Pritožili so se potem pri c. k. deželnej sodniji in 23. septembra 1886 je bila obravnava. Zagovarjali in branili so se sami in bili za nekrivega spoznani in oproščeni vsake kazni. Ne samo Šent-Danijeljška fara , ampak cela razprostrana okolica je srčno vesela, da se je ta čudua pravda končala
tako srečno. Da bi pa Šent-Danijelška šola le tudi skorej dobila svojega učitelja!
Kaj dela politika.
Državni poslanci so zdaj spet zbrani na Dunaji. Prav lepo se ne gledajo. Nemški li-beraljci so jezni, ker ne gre vse po njibovej volji in jih ne spustijo do državnega korita; nemški konservativci niso edini med seboj ; slovanski poslanci so pa nevoljni, ker Ta affé noče dati vsem narodom enakih pravic. Posebno je naučni minister G a u t s c h razjezil Moravske Cehe ; njim in nam Slovencem on ne privoščuje slovanskih šol. Eavno zavoljo šol se bojo letos še hudo sprijeli v državnem zboru. Govorilo se je že, da bo Taaffe odstopil in da bo grof Coronini sostavil novo ministerstvo. Kavno prav napačen ta mož ni; že večkrat se je potegnil za ravnopravnost, posebno je zmirom povdarjal, naj se v Gorici napravijo slovenske in laške šole, ne pa nemške. V drugih rečeh se je pa bati, da bi on preveč vlekel z libe-raljci. — Na Kranjskem je umrl državni poslanec Obreza, mož pošten in posebno izveden v gospodarskih stvareh. — Katoliško šolsko društvo v Nižej Avstriji lepo napreduje; ima že 2000 udov in dve ljudski šoli na Dunaji. Li-beraljce to hudo peče.
Po tujih državah ni nič posebno novega. Kusi so poslali generala Kaulbarsa v Bolgarijo, da jih miri in uči, kako se imajo obnašati proti Ku-siji. Bolgare pa to nič ne veseli, da bi morali zmirom le to storiti, kar je ruskemu cesarju po volji. Podati se bojo pa vender le morali, da močnega Rusa ne razdražijo.
Gospodarske stvari.
Glejmo na sadje!
Največ slovenskih gospodarjev je takih, da ne gledajo dosti na sadno drevje; oni namreč mislijo, da je to le bolj za kratek čas, dobička pa le malo donaša. Zato je na Slovenskem po največ krajih sadje čisto zanemarjeno ; le toliko ga še gleštajo, da imajo otroci nekaj veselja na jesen. Po drugih deželah pa so že davno spoznali, da tudi sadje donaša kmetovalcu lep dobiček, ako zna ž njim prav ravnati in ga požlahtnovkti. Tirolci skupijo vsako leto lep denar za sadje) Oi^i pa tudi skrbijo za žlahtne sorte, ktere grejo ložej v denar. Še več sadja imajo na Francozkem in v južnej Nemčiji. Na Češkem porabijo vsaki prostorček, kjer se dà vsaditi kako drevesce. Samo v Lobosicah, mestecu na Češkem, so lani prodali 96.331 meter-skih centov frišnega in 14.960 met. centov suhega sadja; in skupili za njega, akoravno so bile cene nizke, 490.338 gld. Treba je bilo 694 železniških vozov, da se je to sadje zvozilo v Nemčijo, Švedijo, Anglijo, Kusijo in Ogersko. Leta 1881 pa so v Lobosicah prodali 144.628 met. centov frišnega in 70.342 met. centov suhega sadja, in skupili so za-nj 1,857.697 gld.
Tudi na Slovenskem so mnogi kraji, kjer bi se pridelalo obilno sadja, ko bi ljudje hoteli. Že sedaj
skupijo Štajerci dosti za svoje sadje, pa bi lahko še veliko več, ako bi skrbeli za sadje povsod, ne samo v nekterih krajih. Tudi na Kranjskem imajo v nekterih krajih lepo sadje, in „Novice“ poročajo, da je kupčija z jabelki letos prav živahna. Posebno slovi zavolj žlahtnega sadja lepa Vipavska dolina. Mnogi kraji so pa čisto zanemarjeni, in ne vidiš skor druzega sadja, ko to, kar samo zraste. Na Koroškem je posebno sloveč vrt g. Janežiča v Lesah v Kožnej dolini. Tam stoji 2000 sadnih dreves. Lepo sadje se vidi tudi na Žihpoljah, v Medgorjah in na drugih solnčnih gričih. So pa spet kraji, kjer ga ni človeka, da bi kmetovalce spodbujal k sadjereji, in tako ostane vse zanemarjeno. Še to drevje, kar ga je, se s časom posuši, ker ga ne otrebijo maha in ne odžagajo suhih vej. Glejte toraj bolj na sadje, to vam ne bo samo veselje, ampak tudi v dobiček!
Za poduk in kratek eas.
Lurški romarji.
(Dalje.)
Na veliko Gospojnico ob dveh popoldne se je molil sv. rožni venec v češkem in slovenskem jeziku. Naše brzne Slovenke so prepevale Marijne pesmi. Ob treh je prišla v romarsko cerkev velika procesija iz Lurda. Naprej je korakalo 30 godcev, potem pa dolga vrsta belo oblečenih deklic s plavimi trakovi; te so bile kaj lepe videti. Štiri dekleta so nosile podobo Lui'ške Matere Božje na tronu, ki je spleten iz srebrnih rožic. Tako lep tron se menda ne vidi nikjer drugje. Za dekleti so prišli duhovniki in možaki. Med procesijo so device prepevale tudi Slovencem že znano pesem o Lurškej Mariji. Ob osmih so bile spet litanije. Od jame v breg proti cerkvi pa je šla potem procesija s prižganimi svečami. Neznansko lepo je bilo videti ta sprevod in poslušati pevce, ki so celo dolgo pot prepevali pesem Lurške Matere Božje.
Drugi dan je bila slovenska pridiga, ktero je govoril g. kanonik Kosar prav milo in prisrčno, da so ga še drugi Slovani radi poslušali. Slovenska pridiga na južnem Francoskem to je bilo vendar nekaj novega!
Popoldne se je k jami neslo prelepo bandero, kterega smo avstrijski romarji prinesli seboj, da ga posvetimo preblaženej Devici. V jami ga je posvetil nek francoski škof. Iz jame pa se je bandero neslo v cerkev, kjer se je mil. g. nadškof Sardinski za-nj zahvalil. Bandero je najlepše, kar jih je sedaj v cerkvi ; težko je tri cente, in osem možakov je bilo treba, da so ga držali po konci.
Neverni ljudje v naših dneh ne verujejo v čudeže. Y Lurdu pa bi se lehko prepričali, da Bog tudi v naših časih na priprošnjo Device Marije čudežno pomaga, kjer in komur On hoče. Kavno tiste dni je bilo namreč veliko francosko narodno romanje v Lurd, in pripeljali so seboj okoli 1200 bolnikov. Štelo se je v treh dneh blizo dvajset očitnih čudežev. Ozdravljeni so bili taki, ki so bili že več let neozdravljivo bolni, da jim prej noben zdravnik ni mogel pomagati. To spri-
čuje neki slovenski romar, ki je nektere teh čudežev videl z lastnimi očmi.
Smešničar.
Sodnik proti zatožencu : Vi ste obsojeni na 14 dni zapora; imate kaj proti temu?
Zatoženec:	Nekaj malega. Jaz imam
doma ženo in pet otrok, ali bi se ne dalo, da bi šel po nje in bi vsi skupaj prestali kazen v dveh dneh.
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Cesarjev god seje 4. okt. slovesno obhajal. Veliko sv. mešo, pri kterej so bile vse uradnije, so peli Solnograški nadškof E d e r. Kavno tisti dan nas je zapustil 3. bataljon našega Koroškega polka; šli so na straže v Hercegovino. Prej to noč je neki vojak tega bataljona v pijanosti padel s tretjega nadstropja tu-kajšne jezuitske kosarne na dvorišče in mrtev obležal. — V cerkvi sv. Duha, kjer slikajo stene, je pa pridni slikar Biedermann padel z rušta in se do smrti pobil. — V Borovljah je nekdo streli! na g. Wernerja in ga nekoliko ranil. Kdo je to storil in zakaj, se še ne ve. — V prodajalnico trgovca Ohrfandelna na novem trgu v Celovcu je ulomil domači hlapec. Ker so pa ljudje luč zagledali o polnoči, zasačili so ga pri tatvini in zaprli. — št. Janžu pri spodn. Dravbregu je hlapec Hude padel s smreke in mrtev obležal. — V Št. Petru tik Celovca je neki tat ulomil pri mesarici Jaric in odnesel skrinjico, v kterej je bilo za več tisoč vrednosti. Tekli so pa za njim in tat je skrinjico vrgel od sebe. Kdo je bil, še zdaj ne vejo. — Kaznencem iz Ljubljane, ki so tako pridno gasili pri požaru v Kotičanih, kjer Žilo ravnajo, so svitli cesar vsem kazen olajšali, nekterim (16) pa tudi okrajšali. Paznik Anton Perjatel je dobil srebrni križec s krono. Pri svečanosti, ko se mu je križec pripel, govoril je državni nadpravdnik gosp. dr. Leitermaier najpred nemško, potem pa tudi slovensko.
NaKranjskem. V Šmihel pri Novem mestu pridejo šolske sestre in bojo napravile slovensko šolo za deklice. Podučevale bojo tudi gluhoneme deklice. — Točo so imeli v Brdskej okolici. Sadje je dosti trpelo.
Na Štajerskem. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je natisnila knjižico „Bukve Božje v na-ravi“. Knjižica se priporoča Slovencem, ker ima mnogo lepih naukov v sebi. — V Brežicah bojo zidali hišo za bolnike. — Na Slatini je bilo letos 2215 gostov. — Podružnico sv. Cirila in Metoda ustanovili so v Slov. Gradcu. — Neka dekla v Gruševcu je svojega poldrugo leto starega otroka umorila z mišnico. — Griža razsaja na Pohorji. Veliko otrok in odraščenih je že pomrlo.
Na Primorskem. Kolero imajo v Trstu še zmirom, pa vender že ponehuje. — Neka 19 letna dekle je skočila v morje , da bi utonila , pa dva mornarja sta jo otela. — Otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda odprl se je v Trstu 1. oktobra.
Druge avstrijske dežele. Naši vojaki dobijo spet nove puške, ki se imenujejo „Repetir-gewehre“. Kačuni se, da bojo te pojedle 36 mi-
Ijonov gld. denarja. Puškarji bodo pa zaslužili lep denar pri njih. Da se pa naši bralci, ki davke plačujejo, ne prestrašijo, povemo jim, da puške ne bojo narejene v enem letu, tedaj jih tudi na enkrat plačati treba ne bo.
Drobtine e. (Kako bogataši lehko denar služijo.) C. k. kreditni zavod v Trstu je mestnemu zastopu v Zagrebu posodil 2,600.000 gld. Namesto te svote, ki se mora v 50. letih nazaj plačati, dobi mestni zastop le 2,301.000 gld.; torej ima kreditni zavod že pri tem samem dobička 299.000 gld. Obresti bode mestni zastop plačeval 4 Vii procent, torej vsako leto 117.000 gld., kar znaša v 50 letih 5,850.000 gld.
Duhovniške spremembe v Krški škofiji.
5. oktobra zbral seje naš p. n. stolni kapitelj, da voli za čas, da dobimo novega knezoškofa, ka-pituljarnega vikarja. Voljen je bil stolni korar in kancler gosp. Lambert Einšpieler.
19. septembra je bil za knezošk. duhovnega svetovalca povišan gosp. Janez P1 e s u č n i k, župnik v Šmartnem pri Belaci. Č. g. Š e r v i c e 1 j je dobil komendo Rebrca.
JPoslžMl*».
V	št. 76 od dne 23. septembra 1886 piše „Deutsche Allgemeine Zeitung" v Beljaci: „dass Einšpieler den Hass wider das Deutschthum pre-digt“, to je po naše : „da Einšpieler sovraštvo ali črtenje proti nemštvu pridiguje“.
Gospod dopisnik ! Dokler ne dokažete, da sem jes, bodisi kjerkoli ali kedarkoli ali kakorkoli pri-digoval sovraštvo ali črtenje proti nemštvu, do tistega časa Vas pred celim svetom imenujem in razglašam ko nesramnega lažnika in brezvestnega obrekovalca.
V	Celovcu 25. septembra 1886.
Andrej Einšpieler.
Loterijske srečke od 2. oktobra.
Gradec	26	54	30	66	56
Dunaj	30	16	28	22	21
Tržna cena v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hekto- litre		Ime blaga	na kilo gld. jkr.	
	gld. lir.		gld.	kr.			
pšenica	5	30	6	70	goveje meso .		58
rž .	4	—	5	—	telečje meso .	—	60
ječmen	4	—	4	50	svinjsko meso .	—	62
oves	2	30	2	90	koštrunovo	—	44
hejda	3	30	4	70	maslo ....	—	95
turšica	4	10	5	20	puter ....	—	85
pšeno	7	—	8	70	prekajen Špeh.	—	80
proso	—	—	—	—	frišen Špeh	—	70
grah	5	20	6	—	mast	....	—	70
leča	—	—	—	—	100 kil sena .	3	50
fižol	5	40	7	50	100 kil slame	3	—
krompir		80	1	30	100 kil deteljnega semena	—	
Og'la-sila-
v krasni Savinski dolini, v Malih Braslovčah na Savinski strugi, s petimi tečaji, na stanovitni vodi, četrt ure od Braslovškega trga, pri okrajni cesti; hiša z enim nadstropjem, s svinjakom in vezanim kozolcem; dva orala njive in travnika, vse v dobrem stanu, se prostovoljno prodà pod ugodnimi pogoji. Polovica kupnine se lahko obrestuje. Več se izve pri lastniku M. Ser-donerju v Malih Braslovčah, pošta Braslovče (Frasslau).
£oh»*ial fimln kamnosek v spodnjem Do-MaUI It/I Ol 110; iigu (pošta Mislinje na Štajerskem) priporoča svoje izvrstne brusne kamne, vsake velikosti, trdobe in barve, za tovarne, kovače, trgovce itd. Cene so nizke. Cenike pošilja zastonj.
Franc Rudholzer, "SLm ™
Leonove bukvarne, prodaja in popravlja vsake sorte zlate in srebrne žepne ure, drage ali dober kup; kakor kdo želi; potem ure na stene v izbah in za kuhinje. Zaloga je zmirom velika, da si vsak izbere, kar mu dopade. — Ure se popravljajo po ceni in dobro.
Nmio Tolnno slovenskih molitvenih knjig!
IliUVct £.CllUyc& Podpisano največe založništvo nemških molitvenih knjig je prevzelo v zadnjem času tudi založništvo slovenskih molitvenih knjig in je že dalo na svitlo osem različnih molitvenikov, katere so spisali najbolj sloveči slovenski duhovni pisatelji.
Mnogo tisuč slovenskih knjig razne vsebine in zunanje dragocenosti imamo že zdaj na razpolaganje.
Opiraje se na svoje staroslavno in največe založništvo nemških molitvenih knjig in na lastno največe knjigovezstvo s pomočjo strojev in ker smo si že pridobili za svoje podvzetje več najboljših slovenskih duhovnih pisateljev, nam je mogoče, da prekosimo ne samo po vsebini, temveč posebno po zunajnosti molitvenih knjig vse dosedanje slovenske založnike molitvenikov.
Konečno izjavljamo, da prodajamo slovenske molitvene knjige najbolj različne vsebine in od najbolj finega vezanja za 15 odstotkov ceneje kot katerikoli prejšnji slovenski knjigotržec.
Upajoč, da se naše koristno in reelno podvzetje povzdigne v kratkem na najvišjo stopinjo, vabimo slavno slovensko občinstvo in knjigotržce k nakupu naših v vsakem obziru dovršenih molitvenih knjig.
Z odličnim spoštovanjem
Ignacij Knitel,
veliki založnik nemških in slovenskih molitvenih knjig v Insbruku.
Lastnik Andrej Einšpieler. — Odgovorni urednik in izdajatelj Filip Haderlap. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovoi.