GLASILO KOLEKTIVA »INDUPLATI« JARŠE SEPTEMBER 1954 C E N A 1) 1 N 10- - ŠT. 21 Intervju z zveznim ljudskim poslancem tovarišem Tomo Brejcem Pretekli mesec smo se obrnili na našega zveznega poslanca tovariša Tomo Brejca z nekaj vprašanji političnega in gospodarskega karakterja z željo, da nam Pojasni stanje oziroma kratko raztolmači bodoči razvoj naše socialistične družbene ureditve. Tovarišu Tomo Brejcu se v imenu uredniškega odbora našega lista za intervju najiskreneje zahvaljujem ter mu v imenu vsega našega kolektiva želim, da bi bilo njegovo zdravljenje uspešno in bi tako lahko tudi v bodoče zastopal interese svojih volivcev v zvezni ljudski skupščini. 1. vprašanje: S kakšnim uspehom delajo ljudski poslanci po novi teritorialni razdelitvi? Odgovor: Po mojem mnenju prav dobro, toda to tii zasluga novih teritorialnih razdelitev, temveč je stvar v tem, da je s postopnim razvojem naše socialistične demokracije izredno porasla tudi vloga in pomen naših skupščin kot najvišjih zakonodajnih organov oblasti, skladno s tem razvojem pa tudi vloga in pomen poslancev, ki imajo sedaj večjo avtoriteto pa tudi večjo možnost lastne iniciative. 2. vprašanje: Kako zastopate modernizacijo prometa v nekdanjem kamniškem okraju, kjer je železniški promet kakor tudi cestni promet v zelo pomanjkljivem stanju? Odgovor: V pomanjkljivem stanju se ne nahaja samo železniški promet na progi Ljubljana—Kamnik, temveč je težko stanje na vseh železniških progah v Jugoslaviji. Modernizacijo železnic pri nas bo mogoče izvršiti le postopno in v skladu z razvojem naših železarn, obrati barvnih kovin, tovarnami orodnih strojev itd. Ne izključujemo delnega uvoza za modernizacijo naših železnic, toda glavne proizvode za to morajo dati naše tovarne, sicer nas bo veljalo ogromna devizna sredstva, ki jih nujno potrebujemo tam, kjer uvoza ni mogoče nadomestiti z domačimi izdelki. Kar se tiče kamniške proge, je znana stvar, da sem se vedno zavzemal za njeno izpopolnitev in vsem. kur je s tem v zvezi. Na mojo intervencijo — pri tem nuj podčrtam, da mi je šla J DZ, direkcija v Ljubljani, izredno na roke — je bila zgrajena nova postaja v Trzinu — odnosno postajno poslopje. Letos sem se zavzemal za uvedbo motornega vlaka in mi je bil tudi obljubljen, toda te obljube direkcija ni izpolnila. Isto velja predvsem za glavno cesto Ljubljana— Kamnik. Ljudski poslanci v tej dolini smo v tem pogledu našli popolno razumevanje tudi na okraju Ljub-Ijanu-okolica. Modernizacija te ceste ni več daleč. Poudarjam pa — in na to moramo vsi misliti — da modernizirani železniški in cestni promet v naši dolini ne bo racionalno izkoriščan, če ne bomo še razvili industrije, poljedelstvu in predvsem če ne bomo ustvarili še boljših pogojev za turizem, ki lahko prinese naši dolini velike dohodke pod pogojem, da zgradimo nekaj sodobnih modernih hotelov, potrebna je nadalje modernizacija stranskih dostopnih cest k planinam in še mnogo drugega, kar je treba urediti, da bodo naše planine postale še bolj privlačne ne samo za naše, temveč tudi inozemske turiste. 3. vprašanje: Ali obstoji možnost za ustanovitev nove občine odnosno komune Jarše, katera bi teritorialno obsegala sedanji občini Mengeš in Radomlje ter kraja Količevo in Jarše? Odgovor: V to možnost močno dvomim, vse kar bi rekel v zvezi s tem vprašanjem, bi bilo prezgodaj. 4. vprašanje: Kako se razvija ustanavljanje stanovanjskih skupnosti? Kakšne pozitivne in kakšne negativne posledice ima ustanovitev teh skupnosti v našem okolišu? Vemo, da je karakter stanovanjskih skupnosti v mestu drugačen kot na podeželju tako administrativno kakor tudi organizacijsko. Odgovor: Ustanavljanje skupnosti je novost socialistične dežele, je velikega gospodarskega in vzgojnega pomena predvsem za bodočnost. Eventualne pomanjkljivosti v sistemu niso odločilnega pomena. Praksa bo vse uredila in izpopolnila. Zaenkrat je ustanavljanje stanovanjskih skupnosti povsod šele v začetni lazi, in tako je — vsaj kolikor je meni znano — tudi v naši dolini. 3. vprašanje: V katerih panogah in koliko se predvideva porast industrijske dejavnosti v okraju Ljub-1 jana-okolica, predvsem v našem ožjem okolišu? Odgovor: Na to vprašanje ni mogoče točno odgovoriti, ker bi bil vsak odgovor preuranjen. 6. vprašanje: V družbenem planu za leto 1955 je predvideno zvišanje mezd in plač za 10—15 %. Ali se bodo analogno k temu dvignile tudi cene industrijskim in neindustrijskim proizvodom, ali je to nadaljnji korak k zvišanju življenjskega standarda? Odgovor: V zveznem predlogu družbenega plana za leto 1955 — v obrazložitvi — je povečanje plač predvideno predvsem zato, da bi se doseglo izravnanjc s povečanimi najemninami za stanovanja in višjimi cenami nekaterih poljedelskih proizvodov (živil). Cene na splošno se ne smejo dvigniti. To je naloga časa. to je naloga nas vseli, sicer je vsak napor za višji življenjski standard brez pomena. Na tem mestu bi rad omenil skrajno kratkovidnost in škodljivo ravnanje nekaterih naših podjetij, ki mislijo, z malenkostnim povečanjem cen proizvodov ali uslug povečati življenjsko raven ali pa koristiti podjetju, v resnici pa sumim sebi škodujejo. Gospodarstvo je tako elementarna in jeklena celota, da vsako povišanje cen na drugi strani izziva povečanje cen drugih proizvodov, s tem pa tudi takoj poslabšanje življenjske ravni naše skupnosti. Edini izhod je neizprosna ostra borba za povečanje proizvodnje, kvalitete, za znižanje cen in sleherni trenutek sc moramo te resnice najgloblje zavedati. 7. vprašanje: Ali so v planu za leto 1955 predvidena tudi sredstva za remont naših tekstilnih podjetij? Odgovor: V predlogu zveznega plana tega nisem opazil. Toda v podjetjih, kjer je stanje strojnega parka kritično do take meje, da naravnost ograža proizvodnjo in kvaliteto proizvodov, se bodo sredstva za remont tekstilnih podjetij morala najti. 8. vprašanje: Kako se odraža v praksi ukinitev regresov? V našem podjetju pozitivno, vendar kako gledate na to stvar Vi, tov. poslanec? Odgovor: Uporaba regresov na široki fronti je škodljiva stvar - to je pokazala praksa — v izjemnih primerih pa so nadvse koristni. Je pač tako: v vsakem pravilu so izjeme. 9. vprašanje: Tov. ljudski poslanec, ali ste seznanjeni z razširitvijo asortimentov in povečanjem proizvodnosti našega podjetja Induplati? Odgovor: Bil sem lani na razstavi vašega podjetja in lahko rečem, da sem bil napredka, ki ste ga dosegli, zelo vesel. Kako je letos, ne vem —upam pa, da sc bom lahko na licu mesta prepričal o napredku, ki ste ga že dosegli v tem letu. 10. vprašanje: Zakaj se tako malo oglasite med svojimi volivci? Naš kolektiv je eden naj večjih v okraju in Vas prosi, da pridete enkrat med nas. Odgovor: To vprašanje se mi zdi — oprostite, da se tako izrazim (morda je po sredi neinformiranost) — nekoliko krivično. Kot republiški poslanec sem bil znan po svojih ozkih zvezah s svojimi volivci. Ko sem živel v Beogradu, sem celo dopust v Sloveniji izrabil tako, da sem sklical zborovanja in obdržal stik z ljudmi delovnih kolektivov. Letos je stvar drugačna. Republiški poslanec ima 12.000 volivcev, zvezni pa 60.000. Nemogoče je, da bi vse kraje in kolektive obiskoval tako pogosto kot poprej. Poleg tega sem letos mnogo času preživel v Beogradu, kajti sedanja aktivnost naše Zvezne skupščine je nekaj popolnoma drugega kot jiojirej, ko pa sem sc vrnil v Slovenijo, sem moral zopet zbirati in jrroučevati material za osnutke novih zakonov. Poleg tega se mi je letos zdravje zelo poslabšalo, tako da sem sc moral zateči k zdravljenju, in prav te dni se zaradi bolezni srca odpravljam v zdravilišče Slatina-Radenci, kjer mi je zdravljenje do sedaj še vedno pomagalo. No — ne glede na to — vam povem, da bom iz vsega srca rad prišel med vas — saj se med delovnimi kolektivi tudi najbolje počutim. Želim samo, da bi se mi vrnilo zdravje, da bi mogel izvrševati v celoti dolžnosti poslanca naše socialistične domovine. Vtisi s študijskega potovanja po Angliji (Bergant Srečo) Konec V Belfast, glavno mesto severne Irske, sva prispela ob 7. uri zjutraj. Na ladjo naju je prišel iskat Mackiev šofer ter naju j>cljal v hotel, kjer sva stanovala, nato pa v Mackieve strojne tovarne. Za vodnika nama je bil dodeljen mlad rdečelas zelo prijazen Irec, ki naju je vodil po tovarni in nama razkazoval posamezne oddelke in rado vol j no odgovarjal na najina vprašanja. Tovarna je zelo velika, saj zaposluje preko 4000 delavcev. in to v eni izmeni. Za ogled tovarne bi lahko porabila več dni, vendar nisva utegnila, kajti najin cilj jo bila predilnica in ne strojne tovarne. V teh tovarnah sva videla marsikaj novega in zanimivega, v sklopu nje pa deluje tudi predilnica jute iu sisalu. Tovarno sva si ogledovala ves dan, zvečer pa naju jo najin vodnik popeljal nazaj v hotel, kajti njegova naloga jo bila, da skrbi za naju in ureja najino delo. Ker je bila drugi dan sobota, in to angleška, naju je povabil, da si pod njegovim vodstvom ogledava mesto in njegove zanimivosti. Mesto je zelo živahno, saj šteje okoli pol milijonu prebivalcev. Ceste so vse lepo tlakovane. po njih pa vozijo omnibusi in trolejbusi na vse strani, kajti mesto je razvlečeno po obeh straneh Belfastskcga zaliva. Hodili smo po mestu, si ogledovali izložbe, nazadnje pa srno si ogledali še muzej, ki sicer ne predstavlja ne vem kuj, vendar je v njem zelo lepo prikazan razvoj lanene industrije na Irskem. Tako nama je minila prva sobota na Irskem. V nedeljo popoldne pa je prišel po naju Mr. Elliot. direktor Mucki-jevih tovarn, ter naju popeljal malo okoli z namenom, da nama razkaže Irsko deželo. Pokrajina liči bolj na naš kras, ker je popolnoma gola. le tu pa tam raste kako grmičevje, drevje pa je zelo redko. Zelo lepo so urejeni pašniki, po katerih se pasejo velike črede ovac in goveda. Tudi polju so lepo urejena, čeprav ni velikih ravnin, ampak je teren zelo valovit. Čudovita je vožnja po njihovih gladko tlakovanih cestah, ki pa niso nič izumetničene, temveč tečejo tako, kot to zahteva teren. Dežela je sicer enolična, vendar ima tudi svoje lepote, ki si jih je vredno ogledati. Tudi nedelja nama je minila v prijetnem razvedrilu. V ponedeljek se je pričelo najino tlelo v predilnici, ki pa je oddaljena od središča mesta kakih 10 km; za- 'udi to velike daljave sva se morala preseliti k neki družini zraven tovarne. To je bilo za naju zopet novo doživetje, kajti nisva si mogla predstavljati, li kakšnim ljudem bova prišla in kako naju bodo sprejeli. 1 oda ves strah je bil nepotreben, bila je vdova s tremi hčerkami in vsi so bili z nama zelo prijazni. Delo v tovarni se je pričelo in dnevi so nama hitro minevali v delu in učenju angleškega jezika, ker brez tega ne hi prišla nikamor. Ker so Irci zelo prijazni ljudje in na njih ne najdeš niti malo oholosti, v čemer se ravno razlikujejo od Angležev, sva se pri njih kmalu udomačila ter si pridobila tudi prijateljev, ki so nama šli v vsakem pogledu na roko. V pogovoru z njimi sva izvedela marsikaj o njihovih navadah, delu in življenju. V tovarnah delajo samo pet dni v tednu, tako da imajo soboto prosto. To soboto izkoristijo za razne izlete v okolico mesta in tam uživajo. Tudi midva sva delala oh sobotah izlete, ali pa sva odšla na ogled po mestu. Belfast je veliko pristaniško in industrijsko mesto. V velikem, dobro mehaniziranem pristanišču lahko pristajajo tudi večje ladje. Takoj na nasprotni strani pristanišča je velika ladjedelnica, v kateri je bila zgrajena tudi največja prekooceanska ladja Titanih«. Nedaleč proč od ladjedelnice je velika tovarna reaktivnih avionov z velikim letališčem za navadne avione in za hidroavione. Zelo lep je pogled na mesto z vrha bližnjega hriba, ki ga imenujejo Napoleonov nos. Od tu se ti odpre pogled na vse mesto in vidiš dimnik pri dimniku velikih strojnih tovarn, katere izdelujejo stroje za predenje in tkanje vseh stebel-skih in listnatih vlaknin. Ogromna poslopja lanenih predilnic in tkalnic zavzemajo velike komplekse mesta, suj je ravno v tem mestu lanena industrija najbolj razvita. Tu je tudi največja lanena predilnica na svetu; škoda, da si je nisva mogla ogledati, ker so vrata teh Predilnic krepko zaprta za vse tujce. Mesto je bilo med vojno zelo prizadeto, toda danes se že ne pozna veliko, ker zelo mnogo grade, tako tovarn kakor tudi stanovanj. V okolici mesta grade 'oliki stanovanjski trusti nova mesta, tako da pozidajo velike površine s stanovanjskimi bloki, enostano-vanjskimi hišicami, trgovinami in z vsem, kar spada zraven. Lepo urede ceste, kanalizacijo in parke. Mule hišice potem prodajajo delavcem, ti pa jih odplačujejo na obroke. Hišice so zelo lepe in luksuzno urejene, saj "ra vsaka najmanj pet prostorov. Na ta način rešujejo stanovanjsko krizo, ki je bila precej pereča takoj po vojni, pa tudi danes še ni rešena. Delo pri teli gradnjah je mehanizirano in zelo hitro napreduje. V mestu samem prevladuje bolj delavski razred, kajti lastniki tovarn in razni podjetniki stanujejo v svojih vilah izven mestu. Kakšne posebne revščine nisem opazil, to pa najbrž zato, ker je zelo mulo brezposelnih, pa še ti dobivajo podporo od države, tako da marsikateri sploh nočejo delati, ker tako dobro žive. Delavske plače so še kar primerne in se vrte okoli sedem funtov na teden za moške in štiri do pet funtov za ženske. Tu imajo ženske nižje plače od moških, pa čeprav so na istem delovnem mestu, žene niso enakopravne tako kot pri nas, Plače se precej ujemajo z njihovimi cenami, tako da je življenje kar človeku primerno. Pri delu ne garajo, temveč delajo lepo zmerno toliko, kolikor jim je potrebno za življenje. Ljudje so precej razvajeni, za naše pojme navajeni vseh mogočih komodi tet. Če vzamemo samo za primer irsko gospodinjo, saj ji ni treba napraviti niti koraka od hiše, tako imenovane leteče trgovine ji pripeljejo vse na dom. Hrano imajo precej drugačno od naše in se je težko privaditi nanjo. Irci so zelo sladkosnedni ljudje, zato imajo poleg vsakega obroka hrane še vrsto slaščic. Zelo malo pa uživajo alkohola, to pa zato, ker je zelo drag. V glavnem pijejo pivo, ki se pa od našega močno razlikuje tako po jakosti kakor po okusu. Tudi vrsta brezalkoholnih pijač, podobna naši kokti, je pri njih zelo priljubljena. Zabavišč imajo precej, saj imajo okoli trideset velikih kinodvoran, ki so lepo opremljene in zares udobno urejene. Vsa dvorana je v preprogah, stoli lepo tapecirani, tako tla se zaljubljenim parom, ki se ob slabem vremenu zatečejo v kino. ni treba bati, da bi si užalili po dolgem sedenju najžlahtnejše dele telesa. Predstave so neprekinjene in lahko sediš in gledaš film z raznimi vmesnimi programi celo popoldne, zato so kinodvorane posebno pozimi zares pribežališče mladih ljudi. Tudi plesišča so dobro obiskana, vendar pride plesat samo mladina. Te vrste zabave so zelo solidne, vendar polj ubovanje ni zabrunjeno. V času najinega bivanja na Irskem sva tudi midva obiskala te njihove zabave v glavnem iz radovednosti. Tako sem vam opisal najino pot in najino bivanje na Irskem, nisem se spuščal v potankosti, ker bi potem postala stvar preobširna. Po končani praksi sva se z malenkostnimi spremembami vračala po isti poti. Kljub vsemu, kar sem lepega videl in doživel, sem bil srečen, ko sem bil zopet doma; kajti še vedno drži: povsod lepo, toda doma naj lepše. Industrijska šola IPI — Jarše Zelo važna pridobitev podjetja je ustanovitev industrijske šole za začetnike tekstilne stroke. Pomembnost se kaže v naslednjem: vse naprednejše industrijske države stremijo za zboljšanjem kvalitete dela, kar ustvarjajo le kvalificirani delavci, t im bolj sc katera koli panoga dejavnosti razširja, lem bolj je potrebna vzgoja kadrov. Kolikor države samc niso ustanovile strokovnih šol in še tako splošnega značaja, so si večja podjetja prilagodila svoje tečaje in šole v strogo industrijski značaj, ki dviga podjetja in kvaliteto proizvodov. Konkurenca to zahteva. Edino kvaliteta proizvodnje jamči vedno dobiček in obstoj podjetja. Poglejmo nekoliko nazaj pred prvo svetovno vojno leta 1914, ko smo bili Slovenci pod avstrijsko nadoblastjo. Takrat smo imeli le nekaj srednjih šol in zelo okrnjen del univerze, vse v duhu avstrijstva in predavanja v nemškem jeziku. Uradni jezik nemški. Višji uradniki samo iz »boljših slojev«. Možnost štu-diranju je bila dana samo tein sinovom. Kmetskemu ali delavskemu sinu pa je bila takrat odprta le pot