danes Prof. Janez Bole NI BOLIŠIH PEVCEV, KOT SO SLOVENSKI Ing. Alojzij Žibert VSAKA VOJNA STREZNI LE ENO GENERACIJO Gorenjska^Banka Banka d posluhom Groharjev teden v Sorici plaj.eden poteka v Sorici teden Ivana irrona.ji Za r-.tev> med njimi tudi srečanje slikarjev. Verjetno bo v okviru teh prireditev posebno * nimiv koncert orga nista prof. Antona Potočnika v petek v šoli Zabrdo, v soboto pa p teden zaključili z razstavo in priložnostno kulturno prireditvijo. £J"osebnost Sorice pa vsekakor postaja ponudba aktivnega kulturnega dne v Groharjevi HeStn! n'š* *a osnovnošolce, kar pa ni edina dejavnost, ki se dogaja v tej hiši. Prav in VerJetno za majhno hribovsko vasico: po enkrat na teden imajo likovni tečaj za otroke ™ minHinn redno na deluie tudi 30 članski orkester, ki Nekdanji taboriščniki v Tržiču Miha Petek. Odprtja razstave so se udeležili poleg predsednika taboriščnega odbora Mauthausen prof. dr. Jožeta Hlebanje in številnih domačinov tudi štirje internirana iz Francije, ki so uspeli leta 1944 pobegniti iz taborišča na Ljubelju. Kot so povedali Marcel Aubert (Marko), Rene Baulaz, Maurice Arnould in Georges Celarie, bodo tudi med udeleženci spominske svečanosti ob SO-letnici osvoboditve koncentracijskih taborišč v Podljubeliu. Ta prireditev bo jutri, 10. junija 1995, ob 11. uri na prostoru nekdanje podljubeljske podružnice taborišča Mauthausen. • Besedilo in siika: S. Saje Verjetno za majhno hribovsko vasico: po enkrat na teaen imajo n*»vm g po eno skupino za mladino, redno pa deluje tudi 30 članski orkester, ki ob raznih Priložnostih tudi že nastopa. Več o tem na 6. stani. • S. Z. :najst kranjskih družin se seli v občinska stanovanja J°<- IVI cU l J MS. 1H U1UA11I Sa vztrajamo, da se tudi tistim s 40 eti pokojninske dobe prizna nekakšen dodatek (2 odstotka) na pokojnino od dneva upokojitve naprej. Še danes brez statusa vojnih invalidov "Zakon o žrtvah vojnega nasilja, kjer smo omenjeni tudi mobiliziran-ci, zajema več kategorij, od taboriščnikov, izgnancev do ugrabljenih otrok. Občutek imamo, da se licitira, kdo je bil v drugi svetovni vojni največja žrtev, in da se nas mobili-zirance kar nekako odriva pri prizadevanjih za naše pravice," je dodal Slavko Hribar, podpredsednik upravnega odbora Združenja. Drugi Eodpredsednik Alojzij Žibcrt, ki je krati tudi predsednik vseslovenskega Društva invalidov iz nemške vojske, pa je nanizal dolgoletna prizadevanja za pravice invalidov iz nemške vojske, ki še danes ne uživajo tega statusa. Že v petdesetih letih si je s somišljeniki prizadeval priti do številk o invalidih, kar je tedanja oblast ovirala, leta 1953 pa tudi prepovedala in jih aretirala, čeprav je šlo zgolj za socialno in zdravstveno zaščito nekdanjih mobi-lizirancev ali njihovih družin. Do leta 1960 namreč niso imeli mobilizirana nikakršne socialne podpore in zdravstvene zaščite. Ko so se leta 1955 začeli dogovarjati z Nemci (seveda sami, brez pomoči države), je nekaterim uspelo pridobiti nekakšno rento, ki pa je za dve tretjini manjša od tiste, ki jo dobivajo enako težki invalidi v Nemčiji. Nekatere so v tistih letih tudi zvabili v Nemčijo, ki jim je v nasprotju z našo državo tedaj ponudila polno oskrbo. Niti en mobiliziranec se z orožjem ni boril na slovenski zemlji proti svojim ljudem, pravi Jože Ahačič, zato odklanjajo poskuse, da bi jih vključili v proces sprave. Pač pa kot Slovenci podpirajo vsestransko spravo med našimi ljudmi. Sami se ne štejejo za zmagovalce ali poražence, temveč za žrtve vojne. Z zakonom o žrtvah vojne so nekdanji mobilizirana dosegli priznanje posebne dobe in statusa vojnih žrtev. Slednje bo izhodišče tudi pri zakonu o vojni odškodnini. Združenje zahteva, da jim Nemčija kot povzročitelj krivic izplača odškodnino. Izračunali so, naj bi mesečni znesek odškodnine znašal okoli 2.400 nemških mark (medtem ko je v predlogu zakona o odškodnini predlagano, naj znaša med 10 do 30 tisoč tolarji). Državni zbor je že lani naložil vladi, da o tej odškodnini začne pogovore z Nemčijo, aprila letos je bila zahteva ponovljena in postavljen rok treh mesecev. V Združenju so prepričani, da naša vlada namerno zavlačuje začetek pogajanj z Nemčijo (smo generacija v izumiranju, pravijo, in v nekaj letih naše zahteve ne bodo več problem). Govorijo tudi o tem, da se Nemci izgovarjajo, češ da je bila odškodnina že poplačana s kreditom, ki ga je Jugoslavija leta 1964 dobila za gospodarstvo, vendar mobilizirana pravijo, da v sporazumu o tem posojilu niso nikjer omenjeni niti z besedico. Dodajajo še, da so druge države, od koder so bili možje prisilno mobilizirani v nemško vojsko (Alzacija, Lorena, države Bene-luxa, v zadnjih nekaj letih pa deloma tudi Poljska in Češka), že uveljavile odškodnino za svoje mobiliziranec • D. Z. Žlebir IZ GORENJSKIH OBČIN Življenje ob deponiji ima svojo ceno Tenetišani trgujejo z odpadki Kranjski župan prenaša zahtevo krajanov Tenetiš mestnim svetnikom Kranj, 7. junija - Zahtevo po odškodnini so Tenetišani naslovili na kranjskega župana Vitomirja Grosa že na februarskem zboru krajanov, sklicanem zaradi deponiranja radovljiških odpadkov v Tenetišah, ko so privolili v dvomesečno podaljšanje dovoljenja. Od tedaj je minilo že nekaj krepkih mesecev, mestni svetniki pa so predlog za plačevanje odškodnine dobili šele na seji sveta prejšnjo sredo, in to na mize. Razumljivo, da se zato o odškodnini niso hoteli pogovarjati in so problematiko preložili na naslednjo sejo. Župan Vitomir Gros je Tenctišanom obljubil, da bo njihovo zahtevo posredoval svetnikom, saj jim sam, čeprav jih podpira, ne more ugoditi. Gre namreč za dokaj visoke zneske. Krajani za nazaj zahtevajo enkratno odškodnino v znesku 100.000 mark v tolarski protivrednosti, od letos naprej za vsak mesec deponiranja odpadkov po 10.000 mark, brezplačen odvoz komunalnih odpadkov zase, v primeru izjemnega ekološkega onesnaženja dodatno odškodnino, sorazmerno povzročeni škodi, zahtevek pa so pripravljeni umakniti, če Komunala deponijo zapre v treh mesecih. Slednje je seveda najmanj realno, saj so dogovori med gorenjskimi občinami in ministrstvom za okolje in prostor Dobrodelne prireditve Tržič, 9. junija - To soboto, 10. junija 1995, bo med 8. in 12. uro na tržiški tržnici žc druga zabavna prireditev, ki jih ob junijskih sobotah pripravlja območna organizacija Rdečega križa v Tržiču. Prejšnjo soboto je tam nastopil pevski zbor osnovne šole Bistrica, tokrat pa so povabili v goste glasbeno skupino Tri + Tri iz Cerknice. Seveda ni glavni namen le zabava, ampak organizatorji združujejo prijetno s koristnim. Obiskovalcem namreč ponujajo razne artikle iz založbe Rdečega križa, kot so majice, kape, svinčniki, obeski in drugo. Zbrani denar bodo porabili v humanitarne namene, predvsem za sofinanciranje nalog socialnih pomoči. Zato prvo prireditev je bilo med Tržičani kar nekaj zanimanja, zato pričakujejo vsaj toliko obiskovalcev tudi jutri in prihodnje sobote. • S. S. ««»•:.'• . HM o ustanovitvi skupne regijske deponije oziroma centra za predelavo odpadkov šele na začetku poti. Čeprav bo do dogovora prišlo (največji problem bo brez dvoma lokacija) in bo država, članica konzorcija, projekt sofinancirala, bo najbrž minilo še nekaj let, preden bo regijski center dejansko zaživel in bodo deponijo v Tenetišah lahko zaprli ter sanirali. Zato zahteva krajanov Tenetiš po odškodnini zaradi življenja ob deponiji ostaja oreh, ki ga bo treba streti, pa naj ga je ali ni mestnemu svetu "zakuhal" župan Gros s svojo samovoljo (dovoljenje za trimesečni prevoz radovljiških odpadkov v Tenctiše), kar mu svetniki očitajo. Tenetišani že vrsto let opozarjajo na nevzdržne razmere: smrad, ki se širi tudi v sosednje krajevne skupnosti, onesnaževanje vodotokov, raznos odpadkov po okolici, izbruhe požarov na deponiji, pojave glodalcev, pogine rib ipd. Zaradi vsega tega trpi kakovost njihovega življenja, s katero hočejo zdaj trgovati. Trimesečno plačilo za radovljiške smeti jih je k temu gotovo spodbudilo. Da bo brezplačnemu onesnaževanju okolja tudi pri nas slejkoprej odklenkalo, pa ne nazadnje kaže tudi primer s Črnivca. • II. Jelovčan Ob jubileju vrtca v Šenčurju Mavrica in teden odprtih vrat Šenčur, 9. junija - Vrtec v Šenčurju letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. Jubilej bodo proslavili s tednom odprtih vrat, ki se je začel že včeraj, v torek, 13. junija, pa ga bodo sklenili s prireditvijo Mavrica. V tednu odprtih vrat so dali poudarek likovni koloniji, tako so včeraj dopoldne otroci slikali, danes se od 9. do 11. ure ukvarjajo z grafiko, v ponedeljek bodo izdelovali različne predmete iz odpadnega materiala, v torek se bodo poskusili v plastičnem oblikovanju. Gnetli bodo glino in plastelin. V torek, 13. junija, pa ob 18. uri v Domu krajanov pripravljajo sklepno prireditev. Predstavili se bodo malčki z vzgojiteljico Dragico Zorman in mah šolarji z vzgojiteljico Dragico Markun, s petjem, deklamacijo in plesom (obiskujejo tudi tečaje Plesne šole iz Kranja) bodo razveselili občinstvo. Za otroke bo pela otroška pevka Tjaša Grah. Priredili bodo tudi razstavo otroških izdelkov iz likovne kolonije. • D. Ž. Poletni večeri v Škofji Loki Škofja Loka, 7. junija - Turistično društvo iz Skorje Loke letos jprvič pripravlja poletne glasbene večere. Vse petke (prejšnji petek je že bil Primorski večer) do konca avgusta bodo v samem centru mesta, na vrtu kavarne Iloman? gostili znane glasbenike in skupine. Glavni namen prireditev, poimenovanih Pod Homanovo lipo, je oživiti staro mestno jedro in privabiti čimve^ gostov, pa tudi domačinov. Glasbeni večeri so zasnovani tako, da se vključujejo v mestno jedro, obenem pa bod° popestreni z gostinsko ponudbo in različnimi degustacij3" mi vin in jedi. V Turističnem društvu upajo, da se bodo prireditve prijele, saj je bil prvi junijski petkov večer dobro obiskali; Tako bodo ob poletnih petkih gosti pod Homanovo lipo s?j Damjana Golavšek, Tomo in Benč, Pihalni orkester 'z Škofje Loke, Vlado Kreslin, Alenka Godec, Marta Zore U» še mnogi drugi. Vstopnine na prireditve ne bo, glavna sponzorja pa sta Občina Škofja Loka in kavarna Homan- Ob sobotah v avgustu pa bo oživel tudi Loški grad-Zveza kulturnih organizacij bo na dvorišču gradu pripr3' vila dve gledališki predstavi in dva večera klasične glasbe- U.P- Z GORENJSKIH OBČIN Seja občinskega sveta Jesenice Kulturni domovi propadajo Jeseniški svetniki so se strinjali, da iz občinskega proračuna namenijo 17 nuhjonov tolarjev za izgradnjo povečane telovadnice pri gimnaziji. Jesenice, 8. junija - Na minuli seji jeseniškega izvrš- v najem, več ali manj pa stavbe, ki so bile zgrajene s pomoč in oskrba na domu za stareiše in invalidne osebe, nega sveta so potrdili predlog samoprispevki in prispevki program pa zajema oskrbo odloka o ustanovitvi direkcije različnih firm, propadajo. na domu, pomoč v gospo-javnih služb občine Jesenice, Pri tem bo treba upoštevati dinjstvu, družabništvo in laič-predlog o gradbeni ceni kor- tudi kulturna društva, opre- no osebno nego. Starostnike stanovanjske površine delili pa naj bi tudi termin: kom naj bi s tem omogočili in stroških komunalnega ur- kulturni dom. Kaj kulturni čimdaljše bivanje v domačem eJanja zemljišč ter sprejeli dom sploh je? predlog za dopolnitev progra- Svetniki so podprli občino ma javnih del v občini za Bled, ki namerava ustanoviti letošnje leto. Ob slednjem se visoko šolo za turizem in je postavilo vprašanje, ali v gostinstvo in se po daljši —}- ....... ------- javna dela sodi tudi varovanje razpravi tudi strinjali, da pomoč in oskrbo na domu. šolskega objekta, kajti zakon občinski proračun prispeva Na uro naj bi tako oskrbova- 0 zasebnem varovanju pravi, 17 milijonov tolarjev za iz- ni plačevali - odvisno od gradnjo večje telovadnice pri okolju. Center za socialno delo je zato svetnikom predlagal, naj potrdijo predlog za izdajo soglasja k ceni storitev za da morajo to delo opravljati pooblaščene osebe. Za nova javna dela bodo iz občinskega proračuna zagotovili dodatnih 675 tisoč tolarjev. Ko so svetniki razpravljali o programu gospodarjenja s stanovanjskimi sredstvi, stanovanjskimi najemninami in najemninami poslovnih prostorov, so se domenili, da bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo opredelila tudi lastniški status kulturnih domov, ki so v občini. Domovi so prepuščeni sami sebi, dani gimnaziji. Jesenice financirajo le okoli 300 kvadratnih metrov povečane telovadnice, medtem ko Ministrstvo za šolstvo in šport prispeva za 687 kvadratnih metrov okoli 100 milijonov tolarjev. Jesenice bodo tako dobile telovadnico, ki je kot eno redkih slovenskih mest še nima: telovadnica bo primerna tudi za razna športna tekmovanja. V okviru Centra za socialno delo imajo tudi program dohodkov na člana gospodinjstva - od 150 do 300 tolarjev na uro. Občinski svet je glede otroškega letovišča v Novigradu, ki je uničeno, tudi sklenil, da bo posebna komisija ugotovila dejansko stanje in na osnovi njenih ugotovitev se bo iz občinskega proračuna deloma sanirala škoda. Na voljo imajo 5 milijonov tolarjev, od sklepov komisije pa je odvisno, koliko tega denarja se bo namenilo za Novigrad. • D.Sedej Bohinjski svet zaključil z delom pri drugi točki Poslovnik ni bil sprejet Bohinjska Bistrica, 7. junija - Svetniki iz vrst LDS in ZL so želeli zvedeti imena predlaganih članov komisij že pred glasovanjem. - Ivo Cundrič je očital izsiljevanje in sejo zapustil. Potem ko je sejo zapustil Ivo o ustanovitvi posebne komisije Cundrič in še nekaj svetnikov, se je predsednik občinskega sveta odločil, da z delom ne nadaljujejo. Tako v Bohinju še vedno niso obravnavali občinskega proračuna, odloka o obalnem režimu Bohinjskega jezera, in sklepa o sofinanciranju programa CRPOV za krajevno skupnost Koprivnik - Gorjuše. Na podlagi slednjega bi se lahko prijavili na razpis za republiška sredstva, vendar so zaradi dejstva, da je skrajni rok za prijavo za razpis 10. junij, priložnost zamudili. Bohinjski svetniki so v skoraj tri ure trajajoči seji dodobra pretresli zapisnik s prejšnje seje in predlagani poslovnik občinskega sveta. Največ pozornosti so posvetili komisijam sveta. Večina svetnikov je nasprotovala predlogu, da je turistična dejavnost vključena v delo komisije za gospodarstvo, zato so za to, v Bohinju zelo pomembno dejavnost ustanovili posebno komisijo. Svetniki se niso strinjali s predlogom predsednika sveta za peticije in pritožbe in sklenili, da se bodo Bohinjci v zvezi s tem direktno obračali na upravo in župana. Popravljen in usklajen statut je predsednik Cvetek želel dati na glasovanje in sicer tako, da bi najprej glasovali o osnutku in nato o njegovi prekvalifikaciji v predlog po skrajšanem postopku. Pred glasovanjem je del poslancev zaprosil za odmor, po katerem od dosedanjega predsednika začasne komisije za volitve in imenovanja Iva Cundriča želeli izvedeti imena predlaganih članov novih komisij. Cundrič je zahtevo označil za izsiljevanje, del svetnikov pa kot edino možnost vplivanja na ravnovesje v komisijah. Ker Cundrič imen ni povedal, so svetniki osnutek sicer potrdili, za prekvalifikacijo v predlog pa niso zbrali potrebne dvotretjinske večine. Zato je nekaj svetnikov sejo protestno zapustilo, predsednik sveta Jože Cvetek pa se je odločil, da z delom ne nadaljujejo. • M. A. Otroci o prometu Tržič, 9. junija - Vzgojiteljice tržiških vrtcev so pripravile s svojimi varovanci razstavo o prometu, ki so jo naslovili "Cesta, popelji me varno v odkrivanje sveta!". Risbe in druge likovne izdelke predstavljajo v tržiškem paviljonu NOB, kjer bo danes ob 17. uri svečano odprtje. Db tej priložnosti seveda ne bo manjkalo pesmic, plesa in deklamacij, posebnost pa bo prikaz video posnetkov o spoznavanju otrok z različnimi situacijami v prometu. Razstavo si bo moč ogledati do 16. junija, ob delavnikih do 17. ure, v soboto in nedeljo pa med 9. in 12. uro. • S. S. Kovorjani o urejanju tržiške komunalne deponije Stop za nočne prevoze odpadkov Po mnenju domačinov bi občina morala zaradi smetišča dodeliti kraju primerno rento. Tržič, 7. junija - Med torkovim srečanjem v tržiški občinski upravi so predstavniki KS Kovor seznanili vodstvo Komunalnega podjetja Tržič s predlogi za ureditev tržiškega odlagališča odpadkov, županu pa ponovili zahtevo po primerni odškodnini za hranjenje odpadkov iz vse občine. Ob večanju izgube si komunalna dejavnost ne more privoščiti tega bremena, občinsko vodstvo pa se je pripravljeno dogovarjati o renti za prihodnje. Vodstvo krajevne skupnosti Kovor se je pogosto ukvarjalo s problematiko odlaganja odpadkov, zato je aprila letos imenovalo komisijo za komunalno deponijo. Komisija predlaga več ukrepov za izboljšanje razmer na odlagališču, je seznanil udeležence srečanja mag. Borut Sajo-vic. Od upravljalcev pričakuje, da bodo zagotovili 24-urni nadzor deponije vse dni v tednu, obenem pa tudi, da bodo odlagališče dokončno ogradili. Domačini namreč vedo povedati. vozilo neke ljubljanske kemične čistilnice, s katerega naj bi iz sodov izlili neznano tekočino. Ograda je potrebna tudi zaradi takih primerov, kot je znan iz preteklosti; neki 3-letni fantič je padel v luknjo na odlagališču, a ga je družba, na srečo, pravočasno rešila. Druge zahteve se nanašajo na postopen prehod na ločeno zbiranje odpadkov in izločanje industrijskin odpadkov, odlaganje odpadkov v etažah in da ponoči vozijo posamezniki sprotno prekrivanje z jalovino na deponijo vsemogoče od- in naravno zaraščanje zahodne- padke; dvakrat so opazili celo Program CRPOV v KS Koprivnik - Gorjuše Primer, kako se je stvari treba lotiti Pred dvema letoma zastavljena vizija razvoja v krajevni skupnosti koprivnik - Gorjuše že kaže, da so zastavili prav. velja dosedanjih meja kra koprivnik, 8. junija - "Če v solo oziroma v šolsko stavbo na Koprivniku pridejo domači učitelji in če s štirih do petih kmetij na Koprivniku in Gor-jušah začnejo prodajati pridelke, smo že veliko naredili m osebno bi bil s takšnim rezultatom na začetku zelo udovoljen," je v petek na Predstavitvi in ob razlagi projektov CRPOV v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše med drugim poudaril direktor podjetja Impo iz Ljutomera, ki ima v KS na skrbi uresničevanje programa CRPOV." Sicer "pa" je bila predstavitev programa in že doseženega, ki jo je organiziralo vodstvo KS, namenjena predvsem posameznikom in službam na vladni oziroma državni ter strokovni ravni v prostoru. In stroka ter nekateri iz vladnih služb in ministrstva za kmetijstvo so se predstavitve tudi udeležili. Pred dvema letoma ob Proslavljanju Vodnikovega leta zastavljeno vizijo, ki že kaže rezultate lani jeseni zas jevne skupnosti spreminjati in "podirati" nekaj, kar sodi v celovit dosedanji in prihodnji razvoj na tem območju. Strokovno, z razlago danega naravnega bogastva, je program CRPOV podprl tudi g. Mihelič iz Triglavskega narodnega parka. Da so ljudje razmišljanja in opredelitve jutrišnjega ohranjanja in ureditvi oziroma obnove podeželja vzeli za svoje, pri čemer je solidna osnova dosedanje urejanje in vlaganje v komunalno infrastrukturo, je v imenu projektne skupine poudaril tudi Jože Resman, predsednik IS v nekdanji občini Radovljica. Motor dosedanjega in opredeljenega razvoja in programskih ciljev sta vsekakor predsednik KS Janez Korošec in Evgenija Korošec. Velika podora in zavzetost ob njunih prizadevanjih pa se odraža tudi pri domačinih in nekaterih vodilnih posameznikih v prostoru. Ure in ure so opredeljevali možnosti, razmišljali, |avljenega programa CRPOV, ocenjevali. Tako je nastalo (e tako še posebej pohvalil okrog 40 projektov. Nekateri Matjaž Kmecl, ki je bil takrat se že uresničujejo, kar lepo Predsednik odbora prazno- število pa naj bi jih letos vanja. Poudaril je tudi, da ne začeli: od šole, starega gasils- kega doma, Cojzove koče, Železničarskega počitniškega doma, prostorov osnovne šole na Gorjušah, Sirarna na Koprivniku. Urejajo že cesto Koprivnik - Podjelje in načrtujejo cesto Koprivnik - Gor-eljek. Napisne table in smerokazi, prospekti, razglednice, urejanje potov, še posebej Vodnikovega razglednika, je nekaj projektno programskih izhodišč, za katere bodo na podlagi petkovih predstavitev naleteli na odobravanje in nedvomno tudi ustrezno podporo v posameznih resor-jih in službah. Še posebej poudarjeno pa je izzvenela ob predstavitvi ze narejenega v preteklih letih, doseženega in z voljo ter željo po nadaljevanju zastavljenega ugotovitev: Cilj na Koprivniku in Gorjušah je jasen in v začetku je bil pravilno zastavljen. Ohranjanje in vračanje celostne podobe pa je še posebno pomembno za hribovite predele. Zato je potrebno slednjemu priznati na državni ravni in strokovno določeno prednost. Gre namreč za program, da bodo mladi ostajali v kraju in živeli v njem srečno. * A. Žalar ga dela odlagališča, da bi preprečili raznašanje odpadkov z vetrom po travnikih. Poleg kontrole izcednih vod želijo tudi analiziranje virov pitne vode za naselji Brdo in Prap-roše. Razen tega opozarjajo na nujnost dokončne ureditve odškodninskih zadev z lastniki zemljišč in določitev rente za kraj. Potem ko je predsednik Pu-šavec naštel razloge za zavrnitev prošnje radovljiške komunale, da bi v Kovorju sprejeli njihove odpadke, je tržiški župan Pavel Rupar ponovno izrazil obžalovanje zaradi take odločitve. Obenem je poudaril, da ni mogoče delati proti volji ljudi. Zato bo določitev rente za občinsko deponijo predmet dogovorov med občino in krajevno skupnostjo za naprej. Zahteve komisije je ocenil kot uresničljive, dokončno reševanje zemljiških zadev pa bo odvisno tudi od volje lastnikov. Lado Srečnik, direktor komunalnega podjetja Tržič, je navedel argumente o urejenosti tržiške deponije. Kot ena redkih ima potrebno lokacijsko dokumentacijo, strokovne raziskave terena in redno kontrolo izcednih vod. Zadnja analiza vode v potoku 100 metrov pod deponijo ni odkrila onesnaženosti oziroma strupenosti. Vzorce jemljejo štirikrat v letu, z rezultati preiskav pa bodo lahko seznanili tudi komisijo. Deponijo trenutno ravnajo, nato pa jo bodo razdelili na polja in uredili vmesne poti. V načrtu imajo urejanje zelenih površin; deponijo bodo tudi s spodnje strani ločili od drugih zemljišč s cesto, kanalom za meteorne vode in ograjo. Na platoju nad deponijo bodo namestili zabojnike, kamor bodo lahko posamezniki odlagali sortirane odpadke. Dostop na odlagališče bodo zaprli z zapornico, za katero pa bodo dali ključe lastnikom zemljišč v okolici. Za nadzor skrbi dopoldan strojnik, popoldan pa čuvaj. Kot so se sporazumeli, bo poleti možen dovoz odpadkov za posameznike med 6. in 21. uro, pozimi pa med 7. in 17. uro. Domačini pa bodo morali prisluhniti potrebam komunalcev, saj na smetišču ni ne elektrike ne telefona. • Stojan Saje Štehvanje na Ziljski Bistrici Ziljska Bistrica, S. junija - Slovenci v zamejstvu morda še celo bolj kot tisti doma razumejo pomen ohranjanja starih običajev. Pomenijo jim vez s preteklostjo, z matičnim narodom in ne nazadnje tudi prijetno obliko druženja, ki je drugačno kot običajno. Tudi pretekli, binkoštni ponedeljek, je bilo tako kot mnogo let doslej na Ziljski Bistrici na Koroškem zelo svečano. Ta dan je namreč njihov praznik, "žegen". Tradicionalno ga praznujejo s plesom in petjem, ki na trge in ulice vedno privabi veliko število domačinov pa tudi obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. Praznovanje se seveda začne s slovesno mašo, na kateri župnik blagoslovi vino, ki je ta dan simbol dobre volje in veselja. Popoldan pa se vsa vas zbere na trgu, kjer navdušeno spodbujajo vaške fante, ki na konjih zbranim pokažejo svojo spretnost: v divjem diru se drug za drugim zapodijo proti na kol postavljenemu sodu. S posebnimi kiji udarjajo po njem in se zvrstijo tolikokrat, da končno eden od njih sod razbije. Ker prastara šega v Bistrico se vedno privablja ogromno število ljudi, se ni bati, da bi ga mladi pozabili. Morda bo zato, ker vsi obredi potekajo v obeh jezikih, slovenskem in nemškem, izgubil kanček avtentičnosti. Ali obratno. Morda bo ravno zaradi tega, ker ljudi združuje, še toliko bolj ostal. • M.A. 30 let radia Triglav Jesenice, 8. junija - V okviru praznovanja 30. obletnice delovanja radijske postaje Triglav Jesenice radijci za petek, 9. junija, ob 20. uri v dvorani Pod-mežakli pripravljajo veliko glasbeno zabavno prireditev. V programu bo sodelovalo trideset znanih glasbenih skupin in posameznikov. • D.S. Medi San Traovina z zdravili in sanitetnim materialom d.o.o. pomožna zdravilna sredstva ortopedski pripomočki nocjavice proti krcnim žilam program inkontinence Kidričeva 47a, 64000 Kranj, tel.: 064/21 87 87 omRon Japonska Elektronski merilniki krvnega tlaka za osebno uporabo PRSNE PROTEZE/JMOG1K in vel i lep izbira —If^ NEDRČKOV IN KOPALK SPECIALNE OPORNICE (za gleženj, koleno, teniški komolec,...) od operativnih do postoperativnih PREVENTIVNE, KURATIVNE IN POSTOPERATIVNE MEDICINSKE KOMPRESJJSKEJMOGAV1CE PROTI KRCNIM ŽILAM Z LYCRO BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Petek, 9. junija 1995 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. slikarja Milana Batiste z naslovom Jedkanice.V kleti Mestne hiše je na ogled razstava na temo Mir je zmaga. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Odkrijmo našo deželo - kulturnozgodovinske znamenitosti v Kranju in okolici. V Galeriji Šenk razstavlja slike Vida Slivniker - Belantič. V galeriji M-ars razstavljata keramiko Vlasta in Željko Jarnjak. V prostorih Elektro Gorenjske, Mirka Vadnova 3, razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. V galeriji Bevisa je odprta razstava slikarjev Lojzeta Spacala, Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in kiparja Draga Tršarja, ki so bili predstavljeni na ženevskem sejmu Evro'art. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja italijanski slikar Mario d'Anne. V galeriji Pungert so na ogled risbe nastale v Likovni šoli CKD Kranj. JESENICE - V razstavnem prostoru Viktorja Gregorača v kulturnem domu na Javorniku razstavlja pastele slikar Marjan Židanek z Jesenic. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. Akademski slikar Andrej Trobentar slike razstavlja v galeriji Ivana Groharja, v galeriji Fara pa so na temo "Ob Selščici do Loke" na ogled slike Lojzeta Ferenca. V Mini faleriji Občine Škofja Loka razstavlja grafike Arpad alamon iz Slov. Konjic. V Centru slepih in slabovidnih razstavlja ilustracije za otroke slikarka Maja Pogačnik. SORICA - V Groharjevi hiši razstavlja Miro Kačar, na ogled so tudi dela iz domače likovne delavnice. TRŽIČ - V prostorih A-banke je na ogled razstava Za številkami smo bili tudi ljudje. 50 LET MLADINSKE KNJIGE Ljubljana - Založba Mladinska knjiga je lani izdala 331 knjižnih naslovov, 1.800 izvodov revij ter številne avdio in videokasete. V svojem petdesetletnem delovanju je izdala 9.400 knjižnih naslovov v skupni nakladi 76 milijonov izvodov, največja uspešnica pa je bila knjiga Martin Krpan, ki je izšla kar v 24 izdajah in je dosegla naklado skoraj dvesto tisoč izvodov. Ob petdesetletnici so pri Mladinski knjigi podelili tudi izredno jubilejno Levstikovo nagrado za mladinsko književnost 1995. Strokovna žirija je izbrala Lov na zvezde, mlade pisateljice Neli Kodrič. Na področju časopisne dejavnosti izdaja Založba Mladinska knjiga tri revije: Geo, ki se je razvila iz nekdanjega Pionirja, PIL - Pisani List za najstnike in Ciciban, revijo za najmlajše, ki letos prav tako praznuje petdesetletnico. Te dni je izšel tudi Zlati Ciciban, v katerem so pregledno predstavljena vsa obdobja izhajanja publikacije, v drugem delu tudi izbor najboljšega, kar je revija ponujala svojim mladim bralcem. Revija je že od samega začetka skrbela tudi za likovno vzgojo otrok, ilustracije so vsa leta risali vrhunski slovenski ilustratorji. Letos so že drugič pripravili razstavo otroških likovnih del CICI UMETNIJE, ki je na ogled v Galeriji Tivoli. Na literarnem področju pa je ob praznovanju v zbirki Sinji galeb izšla knjiga 50 zlatih src, v kateri so izšli spisi slovenskih osnovnošolcev. • M. A. PORTRETI Z ZVEZDE ZEMLJE V ljubljanski galeriji Dvorni trg (poleg Pravne fakultete) so v torek odprli razstavo fotografij popotnika Toma Križnarja. Doslej smo Križnarja poznali predvsem kot popotnika, ki je prekrižaril vse kontinente, o tem pisal knjige, predstavljal diapozitive in predaval. Pred kratkim je izdal tudi videoka-seto s popotovanja po Avstraliji z naslovom Samotne poti. Tokrat se Križnar predstavlja tudi kot odličen fotograf, ki z objektivom beleži svet v izginjanju in ljudi, ki so razpeti med preteklostjo in sedanjostjo, med naravnim življenjem in civilizacijo. Ljudje s Križnarjevih fotografij pripovedujejo, da jim civilizacija ni prinesla sreče. • Jože Novak MOLIER NA KMEČKI NAČIN ŽIRI - Gledališka skupina DPD Svoboda Žiri je zelo dejavna. Pozimi so uprizorili in večkrat ponovili komedijo Rodil se je očka izraelskega satirika Ephraima Kishona. Gledališko dejavni pa bodo tudi čez poletje. Pod režijskim vodstvom Metke Debeljak so obudili Molierovega Georgesa Dandina, ki ga je Lojze Domajnko priredil pred dvema letoma in ga za kmečko rabo prekrstil v Janeza Klado. Na prostem pred kmetijo na Krošlu na Dobračevi (Žiri) ga bodo uprizorili to soboto, 10. junija, ob 21. uri, ponovili pa 22. junija na dvorišču puštalske graščine v Škofji Loki. Dogovarjajo pa se še za nastop pred Tavčarjevino na Visokem. • M.N. Zakonca Kačar, učitelja iz Sorice, uresničila zamisel in program Osnovna šola Toneta čufarja Jesenice razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1995 dalje Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po Zakonu o osnovni šoli pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Toneta Čufarja Jesenice, Tavčarjeva 21, 64270 Jesenice. SPOMINSKA HISA POSTALA ZIV MUZEJ Obnovljena rojstna hiša Ivana Groharja v Sorici je postala mesto, kjer šole uresničujejo aktivne programe kulturnih dni, zato jo bo prevzel Center za prostočasne dejavnosti pri ministrstvu za šolstvo in šport. Vsekakor je to lahko vzgled za to, kaj se lahko dogaja v takih objektih, namesto da so le mrtvi muzeji, ki jih je težko vzdrževati« Tudi sicer pa je lahko kulturna dejavnost in dogajanje v Sorici vredno vse pozornosti. Ni še minilo leto od tiste oktobrske nedelje, ko so v Sorici, po štirih letih obnavljanja, slavnostno odprli rojstno hišo slovenskega impresionista Ivana Groharja, pa je že mogoče reči, da se je še pred začetkom obnove zamišljeni program dejavnosti v tej hiši v celoti uresničil. Še več, kot so pričakovali, pravi Miro Kačar, učitelj na podružnični šoli v Sorici, glavni pobudnik obnove. Njegov osnovni cilj je bil, da Groharjeva hiša ne ostane le mrtev muzej kot nešteto podobnih hiš velikih mož, pač pa prostor, kjer se bo kultura neprestano dogajala, kjer bodo lahko obiskovalcem ponudili kulturne dejavnosti. Ker gre za rojstno hišo enega največjih slovenskih slikarjev, je prav, da tu prevladuje možnost likovnega ustvarjanja. Obogatili pa so ga še na prav svojevrsten način, z glasbo. V Groharjevi hiši so v kleti uredili etnografsko zbirko, v pritličju galerijo in spominski sobi Ivana Groharja z njegovimi zgodnjimi deli, v prvem nadstropju večji prostor za glasbeno delavnico in na lepo urejenem podstrešju, poleg skromnega apartmaja, prostore za likovno dejavnost. Na pogosto vprašanje: "Kdo pa bo hodil v kar precej odmaknjeno Sorico risat, slikat, igrat in pet?", je Miro Kačar našel izviren odgovor: v začetku iz Razstava izdelkov likovne skupine v Groharjevi hiši ožjega škofjeloškega območja, postopoma pa tudi iz širše Gorenjske in celo iz Ljubljane, so začeli prihajati nižji razredi osnovnih šol, ob dnevih, ko imajo po šolskem koledarju kulturni dan, in za- Tudi letos, že osmič zapored, v Sorici organizirajo tako imenovani Groharjev teden, katerega osrednji del je, poleg raznih kulturnih, zabavnih in celo športnih prireditev, srečanje slikarjev. Materialne možnosti jim ne dopuščajo organizacije prave slikarske kolonije ali ex tempora, pa kljub temu se je na srečanje odzvalo 9 slikarjev, ki bodo v soboto, ko je zaključek, priredili tudi razstavo. TRIDESET LET PETJA Podnart - Moški komorni pevski zbor Podnart bo jutri, v soboto, ob 20.30 s slavnostnim koncertom v Domu kulture počastil tridesetletnico svojega delovanja. Pod vodstvom Egija Gašperšiča, ki zbor vodi že petnajst let, bodo na celovečernem koncertu predstavili zborovske skladbe notranjskih skladateljev od Miroslava Vilharja do Alojza Srebotnjaka. Pevski zbor vsako leto pripravi nov pevski program. V minulih letih so posegli po ljudskih, soldaških, tujih narodnih, običajskih, novoletnih, pesmih gorenjskih skladateljev in drugem. Na koncertu bo nastopil tudi mešani pevski zbor pod vodstvom Matevža Fabjana, ki je v Podnartu prepeval v letih 1965 do 1972. Ob jubileju je zbor prenovil tudi svojo pevsko sobo, v preddverju doma pa bodo razstavili fotografije o zboru iz preteklih let. • S. Mihelič KONCERT OB JUBILEJU Kamnik - Na koncertu minulo soboto v okviru kamniškega festivala Mušica Aeterna so v kamniški frančiškanski cerkvi spet nastopili slovenski vokalni solisti. Te že nekaj časa vodi kamniški skladatelj, pedagog in pevec Samo Vremšak. Tokratni spored je v celoti prinesel dela skladatelja Cirila Vremšaka (1900 - 1968), ki mu je bil ob 95-letnici rojstva ta koncert tudi v celoti posvečen. Kljub temu da je Vremšakov kompozicijski prvenec šele 20-letnika, skladba za ženski zbor na besedilo kamniškega rojaka, pesnika Antona Medveda, Ave Marija (Večerni zvon), pa je začel skladatelj tovrstno intenzivno ustvarjalnost šele po zadnji svetovni vojni. Ta je še plodnejša od posvetne in del sakralnega opusa kamniškega skladatelja Cirila Vremšaka, tudi dolgoletnega zborovodje prvega slovenskega pevskega društva, kamniške Lire, smo tokrat slišali v izvedbi Slovenskih vokalnih solistov, zbora, ki ga sestavlja 23 izbranih slovenskih vokalistov. Na koru kamniške frančiškanske cerkve svetega Jakoba jih jc vodil skladateljev sin Samo Vremšak. Pridružila pa sta se jim še orglavka Marija Holcar in violinist Dejan Bravničar. V njihovi izvedbi smo slišali najprej latinsko Mašo v čast device Marije za pevske soliste, zbor in orgle. V šeststavčnem delu so se izkazali nekateri pevski solisti: sopranistka Irena Baar, mezzoso-pranistka Eva Novšak - Houška, tenorist Marjan Trček in basist Zoran Potočan. Njim so se potem v krajših, tridelnih cerkvenih pesmih z naslovi: Slavite Marijo, Komu cvete v maju cvetje, Petje nebeških trum. Pozdrav Mariji, Zdrava Marija, Majniška pesem Jezusu, V naročju božje matere, Vse se klanja tvoji kroni. Kako si nam draga... in V večnem žaru pridružili še solistke in solisti Tatjana Vasle, Marinka Strenar, Tanja Grlica, Irena SVoljšak, Nuša Fujan, Mateja Arnež, Joži Kališnik, Jože Kores in Dragica Čarman. V vsem tem sakralnem izboru skladb kamniškega avtorja Cirila Vremšaka je bila morda še najbolj nenavadna Majniška pesem Jezusu /a mezzosopran, violino, orgle in zbor s sijajnimi soli pevke Hve Novšak-Ilouške, violinista Dejana Bravničarja in orglavke Marije Holcar. Mešani pevski zbor Slovenskih vokalnih solistov pa je pod vodstvom sposobnega dirigenta Sama Vremšaka več kot zgledno opravil to svoje poustvarjalno dejanje. • F. K. konca Kačar sta jim priredila tri do štiri šolske ure prav nepozabnega kulturnega udejstvovanja in doživetja. Najprej jim razkažeta prostore in približata spomin na Ivana Groharja, nato pa, odvisno od starosti učencev, spregovorita o etnološki zbirki, načinu shranjevanja, negovanja in varovanja ostankov naše dediščine. Osrednja pa je zaposlitev v likovni delavnici, kjer se lahko učenci lotijo najrazličnejših tehnik likovnega ustvarjanja. Pokazalo se je, da jim nadvse veliko pomeni, da lahko svojo stvaritev nato odnesejo domov - ter glasbeni delavnici, kjer se vsi, ne glede na to, ali so glasbeno izobraženi, ali ne, skupaj v orkestru z Orfovimi inštrumenti naučijo eno pesem. Namesto kupljenega spominka torej učenci lahko odnesejo domov svoj izdelek, še več pa je zagotovo vredno doživetje tega dne. Prvega razreda so bili veseli, pravi Miro Kačar, drugega se bolj, tretjemu pa ta program že nekaj pomeni. Samo po novem letu se je zvrstilo že nad 'u takih skupin - nad 2000 učencev, in povsem brez reklame je danes hiša oddana že do konca šolskega leta. Prav zanimivo je. ugotavljajo učitelji, ki otroke spremljajo, da jih včasih ffl mogoče prepoznati: nikoli se še ni zgodilo, da bi imen kakršnekoli težave z vključevanjem ali disciplino posameznih učencev, saj očitno z občutkom urejena in opremljena Groharjeva hiša na otroke deluje posebno pomirjajoče, ponujene dejavnosti pa J,n prav vse po vrsti pritegnejo-Zanimivo ob tem je še dejstvo, da gre za popoldansko a^lV' nost, saj zakonca Kačar dopoldne opravljata redni pouk. Prav zaradi te dvojne obremenitve je Miro Kačar začel iskati rešitev, ki bi mu omogočala, da bi se posvetil le Pr0J gramu v Groharjevi hiši. nekdanji in novi občini se v okviru sredstev za izobraževanje ali turizem ni našla možnost (ali tudi razumevanje), °!; °''ša' na Kozjak in gornje Slovenske oziroma levi breg Drave, kot ga tudi Sorice ^enujemo in na obronke Pohorja ali desni r,L.eJf.Prave- Sicer pa mariborski vinorodni spada v tako imenovani podravski porodni rajon. Razen modrega pinota je vi °1^m°^Je> kjer uspevajo predvsem bele "iske s Vrhunsk sorte, namenjene za kakovostna in a vina. Vinag ima kot proizvajalec posebno kakovost izbora, kjer je razen sladkorja skoncentrirana tudi aromatika in kislina. Lahko govorimo o zelo bogatem vinu, ki tudi s povišano kislino deluje sveže, kljub letniku '93. Omenjeno vino je namenjeno predvsem posebnim priložnostim, pije se v majhnih količinah, primeren ob koncu obroka skupaj s sladico. Ne gre za kakovostno konzumno vino, kot je nasprotno naš mariborčan, ki pa seveda predstavlja eno pitno vino, ki ga lahko pijemo tudi v večjih količinah." Mariborčan je poleg tega PRM DRZ JOKA ZLaIA h Vj°2dJa v svojih vinogradih nasajene vse v.^ske sorte, ki so piporočene za podravski porodni rajon: laški rizling, rtenski rizling, 12 družine pinotov, od modrega do ega in belega, aromatične sorte, kot so te"ieni muškat, traminec, sauvignon, neka-pQe od teh sort pa so združene v zelo j. Pularno vino mariborčan, tako stekle-JJ **e kot buteljčne kvalitete. Med novejše *e Pa med drugim sodi tudi vino kerner... Zlat"trammcu- letošnjem nagrajencu, veliki Vj medalji pa smo se pogovarjali z kom8»Vim eno,°gorn Milivojem Trstenja-na^V "Gre pravzaprav le za enega izmed Ho na8rajencev, čeprav jc seveda potrebuj Prizr>ati, da je dobil najvišje priznanje ^3 s'OVenskimi vini. To je traminec letnik /\v' '^bor, ki izhaja z območja na meji z ^ *nJo, iz Kresnice. Vino je sladko, z je a 'eP° sortno cvetico, kar pomeni, da r°rnatika izredno poudarjena. Gre za tudi izredno popularen tako na Štajerskem kot drugod po Sloveniji, tudi na Gorenjskem. Na vprašanje, kako kažejo trte letos, pa je g. Trstenjak dejal, da so pravzaprav pred nekaj dnevi izrekli šele oceno za letnik '94, ker gre le za že izgrajena vina, ki so dalj časa v steklenici, ki so že dosegla svojo stopnjo zrelosti in jih je tako lahko ocenjevala tudi strokovna komisija. "V Vinagu smo lanski letini dali oceno prav dobro z enim velikim plusom. Kar se tiče letnika '95, pa lahko rečem le to, da je nastavek zelo dober, to pomeni, da trte količinsko dosti obetajo, o tem ali bo vino kakovostno ali ne, pa je vse odvisno od časa med cvetenjem in med dozorevanjem." Čimveč sončnih in lepih dni smo mariborskim trtam in seveda tudi vinogradnikom zaželeli tudi mi. Predstojniki gorenjskih rednih sodišč so v sredo novinarjem spregovorili o problematiki. Od leve proti desni: Marija Bešter z okrajnega sodišča v Kranju, Majda Urh iz Radovljice, Nevenka Krelj iz Škofje Loke, Anton Šubic z okrožnega sodišča v Kranju in Maja Kostanjšek z okrajnega na Jesenicah. Kranj, 9. junija - Na gorenjskih rednih sodiščih ugotavljajo, da z novim letom začeta reorganizacija slovenskega pravosodja ne prinaša želene večje učinkovitosti dela. Celo nasprotno. Vzrokov za to je več, glavna pa sta vsekakor pomanjkljiva kadrovska zasedba na sodiščih ter polovičarske rešitve v procesni zakonodaji. Posledica so daljši sodni postopki ter naraščanje števila nerešenih zadev. V kratkem bo na petih gorenjskih osrednjih sodiščih (okrožnem in štirih okrajnih) delalo samo še 30 sodnikov, sistemiziranih mest je 41. Dva sodnika odhajata v notariat, eden v gospodarstvo, četrti napreduje za višjega sodnika. Na jeseniškem okrajnem sodišču bosta ostala samo dva od štirih sodnikov (potrebovali bi jih vsaj pet), na kranjskem je sistemiziranih enajst mest, potrebovali bi štirinajst sodnikov, dejansko pa petim začasno pomagata dva okrožna, saj sta oba letošnja razpisa, s katerimi so iskali nove sodnike, ostala brez odziva. Na radovljiškem okrajnem sodišču delajo trije od štirih sodnikov, le na škofjeloškem so zasedena vsa tri mesta. Podobna slika je na okrožnem sodišču v Kranju, kjer sta prosti dve od devetnajstih sodniških mest, trije gospodarski sodniki (dva z registrskega sodišča) pa se že pripravljajo na odhod. S sodniki, ki vztrajajo, je "nekaj narobe" Zakaj se sodniške vrste še naprej redčijo, mladih pravnikov, ki bi hoteli v ta poklic, pa ni? Starostni prag 30 let, ki eden od pogojev za sodniško funkcijo, je prenizek, ugotavljajo sodniki. Kandidate destimulira tudi plača, saj okrajni sodnik začenja s faktorjem dve, ne glede na morebitno dolgoletno pravno prakso v drugi službi. To mu prinese komaj 118.000 tolarjev plače. Očitno pravniki v gospodarstvu, državni upravi, notariatih, advokaturi zaslužijo bolje. Tisti sodniki, ki kljub vsemu vztrajajo, se že sami sprašu- jejo, kaj neki je z njimi "narobe". Kakšna je "tarifa" zagovornika v primerjavi s sodniško plačo, zgovorno pokaže primer ene najbolj preprostih obravnav na okrožnem sodišču v Kranju. Obdolženec se je branil s prostosti, obravnava brez prič je trajala eno uro, nakar je bila izrečena sodba. Obdolženčev zagovornik je sodišču priglasil stroške v znesku 50.000 tolarjev bruto... Če že pustimo denar vnemar, je sodniški poklic očitno neprivlačen tudi iz drugih razlogov. Odgovornost je velika, zadev ogromno, čas reševanja dolg, strelovod za nezadovoljstvo strank pa so praviloma prav sodniki. Na okrožnem sodišču v Kranju imajo štirje kazenski sodniki v obravnavi 250 kazenskih zadev. Od novega leta naprej obravnavajo samo prednostne priporne, t.i. svobodnjaki, to so obdolženci, ki se branijo s prostosti, sploh ne pridejo na vrsto, kar se doslej še ni zgodilo. Kazenski postopki so vse bolj zapleteni, ker gre po eni strani za organizirane skupine kriminalcev, kontradiktorni način na glavnih obravnavah, ki ga je prinesel novi zakon, je nedodelan, tehnika zapisovanja pričevanj obupna, na vse to so sodniki opozarjali že v pripravah novega zakona o kazenskem postopku, a so teoretiki, žal, zmagali nad praktiki. Zagovorniki po uradni dolžnosti zajedajo sodni proračun Po novem zakonu mora imeti vsak obdolženec zagovornika že od prvega zaslišanja v preiskavi oziroma pripora naprej. Če si ga ne priskrbi (in drago plača) sam, mu mora sodišče priskrbeti zagovornika po uradni dolžnosti. V kazenskih zadevah že postaja pravilo, da zagovornike postavlja sodišče. S L januarjem letos jih je postavilo v 150 zadevah, ki še sploh niso prišle na vrsto za sojenje. Stroški bremene sodni proračun. Od februarja do konca aprila je šlo iz kranjskega sodnega proračuna za plačilo zagovornikov priprtih, ki svojega dela še niso končali, že štiri milijone tolarjev. Za prvo polletje pa je država gorenjski sodni proračun, iz katerega so izvzete samo plače, omejila na 36 milijonov tolarjev. Po oceni v.d. predsednika okrožnega^ sodišča v Kranju Antona Šubica bi potrebovali najmanj 55 milijonov tolarjev. Nerešene zadeve se grmadijo Prejšnje temeljno sodišče v Kranju s svojimi enotami je konec minulega leta zapustilo okrožnemu in okrajnim sodiščem 20.185 nerešenih zadev. Konec maja se je ta številka povzpela že na 21.153, konec leta bo večja najmanj za 3000. "Edini krivec v očeh strank je sodnik, oblečen v togo. Toga vsekakor je simbol sodniške funkcije, sodniki smo jo sprejeli, vendar pa bi namesto tog raje boljšo procesno zakonodajo in boljše pogoje za delo," pravi Anton Subic. Na okrožnem sodišču v Kranju je sedemnajstim sodnikom konec maja ostalo 6300 nerešenih zadev, na okrajnem sodišču v Kranju sedmim sodnikom 7020, na radovljiškem trem sodnikom 3249 zadev, na škofjeloškem trem sodnikom 1620 zadev in na jeseniškem štirim 2963 zadev. Stavbe gorenjskih rednih sodišč so vse po vrsti slabe. Najslabša, celo v Sloveniji, je jeseniška, za popravilo bo pravosodno ministrstvo menda še letos zagotovilo denar. Obnove je potrebna tudi radovljiška sodnija, v kranjski sodni palači bi radi menjali okna in senčila (prostorske stiske ni samo zato, ker ni dovolj sodnikov), škofjeloško sodišče domuje v povsem neprimerni stanovanjski hiši. H. Jelovčan, foto: G. Šinik RESTAVRACIJA PEPELKA Cankarjeva 76, Radovljica tel.: 064/7 15-488 V prijetnem in modernem ambientu Vas bomo presenetili z vrhunsko internacionalno kuhinjo, ribjimi jedrni, divjačino... V PEPELKI kuhamo in strežemo ne le z znanjem, ampak tudi s srcem! OSNOVNA ŠOLA IVANA Xs GROHARJA ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK 1 • 64220 5KOFJA LOKA • TEL. (064) 621 173 • FAKS (064) 621 169 objavlja prosto deiovno mesto TAJNICE Pogoji: - 4-letna upravno-administrativna šola - poznavanje dela na računalniku Kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas (eno leto) s polnim delovnim časom. Začetek dela v septembru 1995. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. OPTIKA Kranj, Bleiweisova 18, nasproti porodnišnice Tel.: 225-600 PRFm Flll VIHA I I\L. vJ L«/1 V 1 i~Jr\ vsak četrtek od 10.30 do 12. ure in ponedeljek od 10. do 12. ure VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV IN MODNIH SONČNIH OČAL in še povečevalne lupe, foto filmi, baterije - tudi za slušne aparate, tekočine za kontaktne leče Odprto od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Že 14 let Vaša optika ART OPTIKA KRANJ PRODAJNI PROGRAM NOTRANJIH VRAT: GLADKA VRATA - hrast, mahagoni, - belo pleskana VRATA "STIL" in "KLASIK - hrast PODBOJI , - z natfsvetlobo ali brez - gladki aH stilni - globine podbojev: 10,12,15, 22 in 28 cm -za suho montažo . vam ponujamo tudi slepe podboje -vratna krila so standardnih širin, polna ali z izrezom za steklo -vsa notranja vratna krila lahko dobite tudi v drsni izvedbi furnirana vratna krila in podboji so lahko v lakirani ali luženi izvedbi za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, SUHO MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS ^JELOVICA lesna industrija, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, faks:634-261 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, 064/61-30, fax:632-761 KRANJ, Partizanska 26, tel. fax: 064/211-232 MURKA Lesce, Lipice pri Lescah, 064/718-110 METALKA KAMNIK, 061/813-326 an 715416 ^ Vsako nedejo odi 8. junija dalje od lih do 13h s priznanimi ansambli narodne zabavne glasbe v živo Nedeljski menu za samo 850 sit S tem kuponom vam odobrimo 20% popusta AVTO VLEKA PREŠERN MjgjPREŠERNJOZE 64248 LESCE$ Savska 36A . IMOIM STOP MOBITEL0609-610-633 ■tjJI Mercator Preskrba, Tržič "l" trgovinsko podjetje, d.d. 6 ■ 48 MESEČNI KREDIT BREZ POLOGA pri nakupu pohištva na kredit vam priznamo tudi tovarniške gotovinske popuste Informacije: salon pohištva, tel.: 50-898 Osnovna šola GORJE OSNOVNA ŠOLA GORJE objavlja prosto delovno mesto ČISTILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Poskusna doba je 3 mesece. Začetek dela 21. 8. 1995. Prijave pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi izbiri bomo kandidatke obvestili v 15 dneh. O IkU lLEKEROBKU 1LE K E R O i K LI 1UE K E R O KU LOGATfC p.o. TOVARNIŠKA C 36 61370 LOGATEC LEKERO d.o.o. MIUE 13 64212 VISOKO PRI KRANJU KLI ■ LEKERO BKLI ■ LEKERO Naš proizvodni program obsega: - finalizirana okna ter balkonska vrata ■ površinsko finalizirana okna in balkonska vrata iz merantija • vhodna in panoramska vrata • polkna s fiksnimi lamelami, s polnili ali masivna ■ omarice z roletami ■žaluzije - netipsko stavbno pohištvo standardnih profilov (stavhno pohištvo po naročilu) - notranje okenske police - vgraditev naših izdelkov v objekte I PREDSTAVNIŠTVO ZA GORENJSKO INFORMACIJE, PRODAJA, MONTAŽA RAZSTAVNO PRODAJNI SALON MILJE 13 64212 VISOKO Tel./Fax.: 064/43-345 CANKARJEVA 7 64000 KRANJ Tel./fax.: 064/224-620 5% POPUST PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU OBROČNO ODPLAČEVANJE _j V 3 ALI 6 MESECIH GRADITELJI IN VSI, KI OBNAVLJATE STANOVANJE ALI HISO 1 1 j 1 N 1 ■KLI1LEKER01KLI1LEKEROBKLI1LEKERO Formula 1. v svetu bazenov VODILNE NEMŠKE FIRME ZODIAC KERN - EVROPOOL Posebna ponudba bazenov 1. Okrogli bf.zen premera 3,5 m globine 90 cm filter s črpalko lestev samo 59.000,00 SIT + p.d. 2. Okrogli bazen premera 4,2 m globine 120 cm zunanji filter s črpalko (6 KUB. m/h) skimer, vstopna šoba, lestev samo 159.OOO.OOSIT + p.d. 3. Okrogli bazen premera 5 m, globine 120 cm, zunanji filter s črpalko (6 kub. m/h), skimer, vstopna šoba, lestev samo 189.000,00 SIT + p.d. MULLER d.o.o. Domžale Ljubljanska 1 17, tel/fax 061/721-489 m ■fi i M i i i ■ i i tfl l l ■ ■ ■ 1 f oto bobnar Kranj FILM AGFA 135/24 + 3 2 KOM + LEGO KOCKE ■ £» INI jfSk m 2« m Razvijanje filmov in izdelava kodak ekspres Mografij i i i ■ i i i ■ 111 i m i i i rr CM CO > m O) O) T" 'E 3 O) o. 0 o to > nO on ON CO 10 rt «1 ca o KJ N O d) S o 0)>O tO O S P£ *J O -a f *i u c p ca>o o- o 2 > t- o o Cl £ ^ o > o N °€ d) as rt > T3 » O i tu ca — N ?2__ C > rt •OTJ N O Q) 05 rt c o d) -C E'c E d> O. a XI a. O w c d) x d) 5 J? c - O 3 tO C _ tO to ^ > -a > cd o « 2? S a> • to > > ciw U Z < o o. < u O I z g o co fo > o O) T- O h LU UJ_J <3r3 Oz §1 S* o< *Z OUi -ICC 9° oo in cn to CO C c ca ra cn I.£ v j - o > > ■ i si tO d) w fl kj (D O C J S c xi 2 P o C XI a cd 2 .1 ca .2 C =1 ?>E o o g - ca Cl n _ XI CO CO 2 o o. > o z CO D O O -J o o 3 3* CC cq P NCO LU O ^ca «o< Orr jo r- —\ C0JO Z N UJ Si in o. ^ "» uj O —i _|Q5 ^ dj ^ ^ CL gs 5 "o ca £ ll co o > — d> fl .1 E co d> N to d ca o 0) C -a-a co o 8. co •i i tO N C O KJ C ca co e£ E.2. cd « ca O 3 E « ii . E >r CO o Q-XI S co S co cj — lil ClO Cl °< Z LU (DC o a > © fi c n w © c E to w o -E C"-to ca C N KJ > co a) 2Š Cl d) rt TJ C d) •O KO rt XI o o Cl rt w cn o cd ° to .E ^2 xo 0 > CO C cn— 1 c Ć5.2 3 E rt to c 1» E > d) "rt c c ca >_ II j? § o > C - d) rt >N > O d) to > X, o 'S I ES tO X) 3 •- ■2.1 c o co CL > Tsl . O 9 © c c d) KO d) d) tO C KJ rt i CL > d) tO "D (O > O "O d) č d) - N E d) d) 1 N d) > X o (O .3, "o d) o KJ tO . - OJ - E d) (0 nO g> E cl ca ca o (A C NCM £ ca tO N 2 ^ O 0) g. g O d) ca E o§ E o 0J Ž. oj N c o 2'^ c j«: tu > c X CL O ._ ii tO JZ T3 C d) CL to5 ll 8)2 c co . tO "a o ca co c ca - 2 o §o o "9 ca ho-O co co ja « ^Srt — (/) (- c — .= d) — "fi £ X3 o O 2 3 d) p s cl co ca 3 C O H= ^ E o S i S co<* i._ 5 co c o C 23* tO O) « m X T- IJ m._ 5? dT m to 2 c ^ o o x> t: d) O CL C co d) > X o .E di" 22 3 KJ 3 2 d) P c CL d) i i O S, co iS N TJ č 2 KJ CL P >- oB SL +i rt ?J k. > tO O 2 — tO >o c °KJ TJ X O O .C cn 3 TJ ca 2, — cn 9 co II rto^ rt n . 3 KJ .5= 3^^ CD CO M C to 64 kjC5 ll = <§ d) m -c 2 d) CO ■- m O X CL O. O to o UJ LU z-" <5 2 ca p c o. c ca o C co « co oj 05 TJ x —^ r— 'c rt rt X* m TJ d) c n to « ° '■=" o cl n 2 tO č m Kj CD X O) o *" > £ oj OJ x - ca rt ^ n o 0J °-C 0J .2. c p co co ca Si .ca c c co d) c k- IT" Oca N II 11 E w g o 5 p to o & o O o C c ca kj c c ^ ca ca g N v rt 0 'rt -S N O • NO"? E 15 E'č TJ O -Cl S c 2 £ o jo CL rt CL ■§ N-g ■Q x ^2 .O KJ W ca o > C d) KJ d) X O CL. Cd) £ Is X ca co o. <- ca £ KJ KO tO O C > 3 X KJ O 2 > 2 £ a| 'C OJ rt C d) (O CL > ._ O £ x b -2 2 3 TJ o d) o. tO C N d) E rt to o Cl O tO C 3 KJ rt 2 a o KJ d> 5 x o oj i-a oj Č5.P -C 00 o I« d) = JO IH Še c o E ^8. S © tO C i I KJ £ co J5 it O © n CO ^ C O) .2 2 3 ._ mM -X to tO O 3 C tO CO cn j rt ja o tO o. d) cel N m CO ? cn 5 d) rt ^ Q-c5 'N © 2 o •4= TJ co O X10 O O 2 Q-cB 8.2 ■ii _ rt CL cn 3 C co O Is *- C . rt > .b ._: O CJ C > rt ^ ca c co TJ IP N cd t b b O) co co co (/i CO s o _Q O CN CM O NOIN cn <5 t ca N d) C rt o o. i co rt > rt c 2 o CD d) c KJ X O C 3 KJ rt k. 2 CL KO KO ^ > > > > > Č? 9 82 lil O. O o. f- 2 l-~ O O E£ Q »p o c ~ c oj 52 tj > o $ C TJ Š co> j*: 0J TJ KJ ca o KJ I- 0J _ ca ^ N ž CD rt O > Cl>N > 3 d) O __CO +* c oj p co rt cn co tt ca kj c X ca N w v* L. tO _ O C -5 to lil lil O Cl > O CO .ti O >N C o 2 TJ .£ co "F N 3 N§ *J KJ £ 2 CL * „. C .2 co :2:^ to o C > c rt p "d7 KJ TJ ■ SZ -1 X >N 3 C TJ co KJ 2 TJ O CL C KO > > O O ca N ■C O E CO o rt •5 KJ 2 rt «1 ca .-c 3 co »o c ca kj m 2. ca^ ca to =1P is C CO C Ib CL CO 1 rt-E tO ~»KJ .g -S x KJ O ■S :£ ® °cO) x ca TJ 3 17 k- CD ca tj cn N 2 rt KJ "° > O CO S-i N 12 o E w - 2 tO 3 g C£ a.2^ S ci^^ o I 2 g to > ©5 2 ta o n N |n >- o 3 O °)TJ c ._-rt 10 In 2 > O C > 3 KJ ca h. o n_ Cl CO tO "CL ii M S? iS c o > r ca o —'O N O 2d X o rt^ tu co ^S5 rt to ^ d) iS rt ^ ^ +-■- 10 ■5 0 ca c TJ TJ TJ CD O -= CL ll CO © i I 11 d>8 d) s tO tO > o C TJ .52 © > C TJ c O O > E c N TJ CD . CD 2 = c -2 co C TJ O o 2 § TI O O > "4= tO d) O ca ^ "a > £ ca X Cl 42 ca co CO 3 o Tokrat pa v toplice Iz Šmarjeških... Najbrž se še spomninjate, kje smo se potepali prejšnji petek. Seveda, v hotelskem kompleksu Otočec, odkoder ena od pešpoti, tista skozi gozd, vodi tudi do Šmarjeških Toplic. Le kaka dva kilometra je do tega prelepega kraja, ki leži v zavetju zelenih gričev, daleč stran od industrijskih naselij. No, po cesti se boste od Otočca skozi Kronovo, Družinsko vas do toplic peljali kakšen kilometer več. Prvo presenečenje smo doživeli na parkirnem prostoru pred hotelskim kompleksom, saj smo komaj našli prostor za naš avto. Drugo presenečenje je bilo veliko število Gorenjskih, KR registracij. Tretje presenečenje..., nič kar od začetka pojdimo. V šmarjeških Toplicah gre za sklop treh hotelov visoke B kategorije, s skupaj 260 ležišči, od najstarejšega hotela Toplice do novejšega Krka in najnovejšega Šmarjeta. Sobe v hotelih, ki so med seboj povezani, so opremljene s televizijo, radiom in telefonom, restavracijo pa imajo skupno. Angleži Šmarješkim Toplicam pravijo "four seasons hotel", saj jih lahko uživamo ob vsakem letnem času, kajti poleg zunanjega športnega bazena in bazena s termalno vodo z 32 stopinjami, gostje lahko zaplavajo tudi v dveh notranjih termalnih bazenih, na voljo pa sta tudi dve savni, parna in suha ter fitness, ki hmmm... seveda spada zraven. Medtem ko ob dopoldnevih gostje lahko Termalni bazen" v Šmarjeških Toplicah izkoristijo tudi zdravstvene storitve hidro, električno in mehano terapija, na voljo je diagnostični center, pa je popoldne ponavadi na vrsti rekreacija. In možnosti zanjo je dovolj naj bo to na igriščih za tenis, košarko, odbojko ali pa na trim stezi, balinišču ali minigolfu. Slikovitost okoliških krajev pa kar vabi na sprehode in izlete. Animator skrbi, da se v Šmarjeških Toplicah vsak dan dogaja kaj zanimivega od glasbenih prireditev, literarnih večerov, družabnih srečanj do strokovnih predavanj... Poleti tudi na bazen igra na vodi, slikarske kolonije, slikarji, šole otroci, razstave slikarske prodajne. Naj vam na koncu odkrijemo še skrivnost KR avtomobilskih registracij, namreč vsa zadnja leta v Šmarješke Toplice prihaja skoraj tridesetčlanska družba z Gorenjskega, o njihovem zadovoljstvu pa... preverite letos kar sami v Šmarjeških Toplicah. ... v Dolenjske... Drugi dolenjski topliški biser v okviru podjetja Krka zdravilišča so Dolenjske Toplice, sicer povsem na drugem koncu novomeške občine, a še vedno zelo blizu Gorenjske, saj nas od tega prelepega dolenjskega kraja loči le okroglih 100 kilometrov. Dolenjske Toplice so bile prve toplice na Kranjskem, saj so tamkajšnjo termalno vodo uporabljali že pred 500 leti, sicer preprosto, ljudje so naredili klopce na njih sedeli in se "namakali" v zdravilni vodi. Danes so Dolenjske Toplice moderen zdraviliški kompleks z dvema hoteloma, Kopališkim domom in Zdraviliškim domom, oba pa sta med seboj povezana s podzemnim hodnikom. Iz obeh hotelov in Bistroja Rožek, ki se imenuje po gradu, ki je nekdaj bil v bližini kraja, je tako možen tudi dostop v tri bazene s termalno vodo s temperaturo 36. stopinj, za boljše počutje pa si lahko izberete tudi ročno ali podvodno masažo, na voljo pa je tudi zdraviliška telovadnica, kjer za goste organizirajo tudi strokovno vodeno telovadbo, ne manjka pa tudi moderno opremljen fitness center. Možnosti za razvedrilo so brezmejne, na prijetni senčni jasi so štiri urejena peščena igrišča za tenis, v bližnjem gozdu je trim steza, čudovita narava pa ponuja tudi nešteto sprehodov po okolici. V hotelskem parku je tudi odprti olimpijski bazen in poleg njega tudi otroški bazen. Hotelsko udobje dopolnjujejo še zdraviliška restavracija, aperitiv bar, bistro Rožek m gostišče Rog, daleč naokrog poznano po domačih jedeh. Enkrat tedensko prirejajo tuai večerjo na piknik prostoru, na dan, ko smo mi obiskali Dolenjske Toplice so naprimer pekli krompir, kaj pa se bo dogajalo na izletu Gorenjskega glasa v prav te čudovite DolenjsKe Toplice pa kdaj drugič, ko se borno vrnili v Šmarješke, Dolenjske toplice... Dolenjske Toplice ...tn nazu] i P KRKkZDRAVI LIŠČK-H Zelene družinske počitnice v zdraviliščih DOLENJSKE IN ŠMARJEŠKE TOPLICE Program vključuje: • polne penzione • možnost izbire med tremi menuji • kopanje v bazenih s termalno vodo • telovadba v bazenih ali na prostem • organizirani sprehodi • bogat kulturni program • Bogata dodatna ponudba: šola plavanja • šola tenisa • savna • ročne masaže • fitness studio • sprostitvene terapije • pedikura • manikura, nega obraza • obisk zidanice • izleti po Dolenjski in Beli krajini • rafting po reki Krki • ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE 68350 Dolenjske Toplice Q 068/65-230, 65-703 ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE 68220 Šmarješke Toplice Q 068/73-030, 73-030 JULIJ, AVGUST DOLENJSKE TOPLICE 7 dni 10 dni Kopališki dom 47.600 68.000 Zdraviliški dom 40.600 58.000 ŠMARJEŠKE TOPLICE 7 dni 10 dni Hotel Krka 48.300 69.000 Hotel Šmarjeta 53.200 76.000 Navedene cene so informativne, veljajo na osebo v dvoposteljni sobi. Otroci imajo do 7. leta 50 % popusta^ in do 15. leta 30 % popusta, če spijo v sobi s starši. Če pa spijo v svoji sobi, imajo do 7. leta 30 % popusta in do 15. leta 20 % popusta. AVTO-MOTO DRUŠTVO PODNART odda v najem 121 m2 POSLOVNIH PROSTOROV V DOMU AMD V PODNARTU Prostori so namenjeni za storitvene ali proizvodne dejavnosti, ki ne onesnažujejo okolja in ne moti drugih uporabnikov doma. Najemnina - izhodiščna cena najema 800 SIT za m2 mesečno Ponudbe z opisom dejavnosti, statusom prosilca in ponujeno najemnino pošljite do 30. junija 1995 v zaprti kuverti na naslov: AMD Podnart, Podnart 13, 64244 Podnart. Odbor bo o sprejetem ponudniku odločal v roku 30 dni po zaključku razpisa. Skupščina občine Kranj Mestna občina Kranj kot naslednica OBVEŠČA da je z 1. 6. 1995 v mestu Kranj začelo vzdrževati javno razsvetljavo Elektrotehniško podjetje Kranj. Obveščamo vas, da se vse reklamacije zbirajo na ETP Kranj, tel. številka 242-661 pri g. Rajku Čebokliju, ter po tel. 221-811 (občina Kranj). Vse hujše okvare sporočajte na mobitel štev. 0609/632-866 (velja za zadeve, ki jih je potrebno odpraviti takoj). VITOMIR GROS, dipl. inž. Župan SREDNJA ŠOLA JESENICE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. UČITELJA STROKOVNIH EKONOMSKIH PREDMETOV za program podjetniško poslovanje za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom 2. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen delovni čas s polovičnim delovnim časom Pogoji za sprejem: pod 1. visoka izobrazba ekonomske smeri pod 2. visoka izobrazba - profesor angleškega jezika Nastop dela s 1. 9. 1995. Za določen čas traja do 31. 8. 1996. Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Ravnatelj Srednje šolo Jesenice, Ul. Bratov Rupar 2, Jesenice. 0 izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. O O O O O O Cl CL D. Cl CL O. a cr c cr a o" o o o o o o N N CD CD N C/* Cl O 3 2 % o < - O 7C C cn 3 O c 2. 3 A) -3 CO« co 7£ CD TJ CD c "O o C 1 CD a 3 cd o □ 3 9 2. cl 3 co« o O co CD o — o 2 *~ o ° , N »2 CO N CD & O 3 cn 3 cn cd ^ Cl co o ~ CD co (D N CD C TD O S cr o co Ću M fl) TJ CO <. O 2c|> § Z. CD CD j/5" 3 S coo C - • Cl " • co O -vi — cr co o ^ o -• co • co cd - 3 -i N CD CD tO — cn n co W "D 5 J3 2 W CO fl) co - _ O) w £j cn CO CD ~t O" (0 CO O 3 CO —' Q) ^ C. CD < <2 1-is < 2 CD 51 3' - flT CD CD iS O o o ^' _. ~5 A) o 5 2. CD < O O-JS cr 3 Lo 9- 9 i 3 co 1 TI-p o cd _ e 3 čo CD CD 55- O ĆD 3 S CD CD ■ r* cd ■ ^ cn O S CA m ar m cd 3^ 2^ 7 CD a" o J_ p- 0)' fl)' 3 < C ~" B < »C co 5 CO CL • CD 3 D to> CD ST 11 3 5r " CD -a • N> cn ro • l «s cn W 0) ^ "D CD ^ (D CL ~ C0 C CD O 3 Cl O 7T B) j" I 2 o cd < < _. 3 3 CL O CD Cl ĆD O C> CD g O. CD O < yz co fl) o Cl O O" TJ O CD Cl < H CD BV C0 „ 3 ° O Q) cd 1> f« ?r < CD CD fl) CO CD Cl 3_ CL fl) 3 TJ O O P" 0)' < C cl 3 CD 3 O CD 3 O. ClTJ 2>2 cd ° B) _. O g CD ^ O CD 3.3. O CD N< 3 3 CD — 3" »S ■m! ■ cd < CD ^' CO < -rj CD 2 CO 0 B> £o O o. %o — 7T TJ CD O CO CD P J o co N; . SE c> cd 3 3 fl> 3 O 3 CD 3 fl) O 3-CD CD O co CD CTi TJ T) TJ O O O co 3. CD fl) o ž 3 CD 0) • CD 3 3 CD s"! II c CD co P ^ O CD CD Pa *i N Cl fl) D" CO O O ^ O w <_ rv CD fl) 3 3 fl) fl) ĆD 5 3. O °S ll 3 O fl) < < O TJ O D" O = O (fl £5'3 CD CO 3 _. Š CD 3 N CO 3 O B) 5 a-o 2 2. ČD 3 B) P f» — ° , N CO ""J S. i 2- o CD O? co l_f 3 O < fl) CD 3 O < o 3 Oj O" tu n) p 3 3 3 Cl CD CO w g= B) < O co2 o < fl) < co fir — GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Abanka je po velikosti peta v Sloveniji Ves dobiček za kapitalsko krepitev Delničarji Abanke so se na nedavnem zboru odločili, da ves lanski dobiček v znesku 79 milijonov tolarjev (približno milijon mark) namenijo za kapitalsko krepitev banke, ki naj bi tudi v prihodnje ohranila neomejena bančna pooblastila doma in v tujini. Ljubljana - Čeprav je Abanka lansko leto končala z vsega 2,6 milijarde tolarjev jamstvenega kapitala, naj bi do roka, to je do 30. septembra letos, dosegla znesek, ki ga je predpisala Banka Slovenija (4,08 milijarde tolarjev). Se več! V banki načrtujejo, da °odo tedaj imeli že več kot 4,9 jnilijarde tolarjev jamstvenega kapita-'»> ob koncu leta pa celo 6,7 milijarde tolarjev. To pomeni, da bo Abanka tudi v prihodnje pooblaščena za opravljanje vseh vrst bančnih poslov. Kot je na torkovi novinarski konferenci povedal generalni direktor Abanke Miroslav Kert, je banka lani dosegla glavne cilje poslovne politike, nekatere Pa je celo presegla. Po velikosti je s 4,8-°dstotnim tržnim deležem peta banka v Sloveniji. Bilančno vsoto je lani povečala za 59 odstotkov in je ob koncu leta znašala 60,4 milijarde tolarjev. V mednarodnem plačilnem prometu je namesto načrtovane 20-odstotne rasti dosegla 41-odstotno. To povečanje Pripisuje med drugim članstvu v mednarodnem komunikacijskem sistemu Swift in Reuters, sodelovanju z Mednarodno trgovinsko zbornico v Parizu in zaupanju, ki sta ga na področju kreditnega poslovanja z Abanko pokazali ameriška izvozna zavarovalna institucija Exim in ameriška korporacija za zavarovanje izvoza ameriških kmetijskih pridelkov CCC. Banka je ob koncu leta imela korespondenčne odnose z okoli 1.300 bankami iz več kot sto držav. Pri 59 bankah v tujini je imela nostro račune, 31 bank pa enake račune pri Abanki. Več za kreditiranje podjetij Naložbeno dejavnost je lani usmerjala predvsem v kreditiranje gospodarstva. Stanje kreditov, ki jih je odobrila podjetjem, je ob koncu leta znašalo skoraj 9,7 milijarde tolarjev in je bilo za 79 odstotkov večje od predlanskega. Pri Poslovni čas je del konkurence Na naše posebno vprašanje, ali tudi v Abanki razmišljajo, da bi po vzoru nekaterih konkurenčnih bank uvedli deljen delovni čas, so povedali, da poslovni čas bank pri nas ni samo poslovna, ampak tudi konkurenčna kategorija. Ker ocenjujejo, da se naši varčevalci počasi prilagajajo evropskim razmeram, torej tudi poslovnemu času evropskih bank, doslej pri tem niso sledili nekaterim konkurenčnim bankam. Tudi v prihodnje bodo poslovni čas prilagajali željam strank in regionalnim posebnostim. Večji nakup le s soglasjem upravnega odbora Na zboru delničarjev Abanke so spremenili tudi statut Po novem bo vsakdo, ki bo hotel kupiti večkot pet odstotkov njenih delnic, moral pridobiti soglasje upravnega odbora, če bo delnice kupil brez njegovega soglasja, mu iz teh delnic ne bo pripadala pravica do upravljanja. V A banki so se za tako spremembo očitno odločili zaradi nedavnega poskusa SKB banke, da prevzame pomemben delei v Gorenjski banki. tolarskem kreditiranju podjetij je dosegla 3,1-odstotni tržni delež v Sloveniji, pri deviznem, kjer je lani podvojila svoje naložbe, 5,2-odstotnega. Kar 97,2 odstotka vseh terjatev je razvrščenih v A skupino. Sredstva, ki so jih občani lani zaupali Abanki, so bila realno za 19 odstotkov večja kot predlani in so ob koncu leta z zneskom 26,6 milijarde tolarjev predstavljala 43 odstotkov bilančne pasive. Prebivalstvu in malemu gospodarstvu je odobrila skoraj 13 tisoč posojil v vrednosti nekaj več kot pet milijard tolarjev. Skupaj z 78 pogodbenimi menjalnicami je ustvarila 749 milijonov mark menjalniškega prometa, kar predstavlja več kot 12-odstotni slovenski delež. Posodobila je upravljanje s sredstvi na računih tujih bank in razširila poslovno mrežo s sedmimi novimi bančnimi enotami, tako da jih ima zdaj že 42. Kot članica največjega mednarodnega plačilnega sistema Visa International ima v Sloveniji 14 tisoč imetnikov kartice, ki lahko plačujejo na pet tisoč prodajnih mestih. Zdaj uvaja poslovno kartico Visa, v kratkem pa bo začela še zlato. Zaupanje v banko se povečuje Ko je direktorjev namestnik Aljoša Tomaž predstavljal letošnje načrte banke, je dejal, da načrti temeljijo na vse večjem zaupanju v Abanko. Še posebej je izpostavil pridobitev licence za neomejeno bančno poslovanje, kapitalsko okrepitev banke ter povečanje obsega poslovanja in tržnega deleža. Letos načrtujejo 80-odstotno povečanje kreditiranja gospodarstva (in s tem povečanje tržnega deleža z lanskih 3,1 na 4 odstotke), 30-odstotno povečanje komitentov s področja gospodarstva, zmanjšanje operativnih stroškov, izdajo obveznic v vrednosti deset milijonov mark, ureditev dveh poslovalnic (v Kranju in Celju), razširitev in obogatitev bančne ponudbe... V banki že pripravljajo posebno ponudbo za izvoznike, drugačne pogoje za najboljše stranke ter ponudbo dolgoročnih posojil za mala in srednjevelika podjetja. • C. Zaplotnik društvo za vrednotenje dela Kranj Najnižjo plačo naj bi določili z zakonom Društvo za vrednotenje dela Kranj je javnosti naslovilo odprto pismo vPrašanjih pri določanju plač v Sloveniji. K'anj - Odprto pismo povzema najtehtnejša stališča in sklepe z jSSppoCJvanja o plačah, ki ga je Društvo »J^gNf •Ma (predsednik maj. Janez Zeni) sredi maja pripravilo na Bledu. V društvu ugotavljajo, da bi P°djctja in zavodi morali plače in druge oblike osebnih dohodov in nagrad obravnavati kot m°čno spodbudo za izboljšanje Poslovanja in s tem za povečerje dohodka. V javnosti bi °"o treba bolj kot doslej pre- o nekaterih aktualnih dst av'ti razliko med (kosmato oz. čisto) plačo in vsemi stroški dela. Vlada bi ob komaj začetem kapitalskem upravljanju podjetij morala voditi skupaj s socialnimi partnerji bolj domišljeno politiko delitve dohodka. Ob tem, ko v društvu podpirajo samostojnost upravl-jalcev in poslovodnih delavcev Elektronska sporočila namesto dokumentov Bled - V kongresnem centru na Bledu je od ponedeljka do fede potekala osma mednarodna konferenca o računalniški zmenjavi podatkov (rip) in medorganizacijskih sistemih z as ovom Povečanje učinkovitosti trgovine z elektronskim Poslovanjem. Konferenco so pripravili Fakulteta za organizacij vede Univerze v Mariboru, trideset podjetij in ustanov, ki ^deluje v slovenskem projektu računalniške izmenjave podat-t °u !n "^organizacijskih sistemih, ministrstvo za znanost in nnologijo, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter 0spodarska zbornica Slovenije. Posvetovanje je opozorilo, da i1 Slovenija zaradi povezovanja s svetom in konkurence nima ^ruge izbire, razen te, da se pripravi na elektronsko poslovanje, katerem bodo naročilnice, dobavnice, račune, potrdila in rugc dokumente nadomestila elektronska sporočila, ki bodo Potekala prek računalnikov, telefonskih in modemskih povezav, o ne velja samo za trgovska in druga podjetja, ampak tudi za atl* c- carino, bolnice, za celotni plačilni promet... Elektronsko j'°s'ovanje bo pocenilo poslovanje, odpadli pa bodo tudi nekateri posredniki. • C. />. (ravnateljev) podjetij pri določanju višine plač, hkrati opozarjajo tudi na njihovo večjo odgovornost. Plače poslovodnih delavcev v pridobitnih dejavnostih naj bi bile omejene le za osnovni del, medtem ko naj bi bil gibljivi del odvisen od njihove uspešnosti, predvsem od izplačevanja osnovnih plač vsem zaposlenim v skladu z določili socialnega sporazuma ter od doseganja takšne stopnje dobička, ki bi vsaj za 10 odstotkov presegla povprečno letno stopnjo dobička v dejavnosti ali v celotnem gospodarstvu. V razvojnem scenariju Slovenije do leta 2000 bi morali določiti dvoje: prvič -plače naj bi se v povprečju za vsak odstotek povečanja proizvodnosti dela povečale za 0,9 odstotka, in drugič - delež osebnih dohodkov za zaposlene v kosmatem domačem proizvodu naj bi postopno znižali do 55 odstotkov. Se preden bi v gospodarstvu in negospodarstvu izenačili osnovne plače za enaka delovna področja ali delovna mesta, bi bilo treba urediti osnovne količnike tako, da bi zagotovili primerljivost osnovnih plač. (Za sedanje razlike v količnikih in v osnovnih plačah ni nobenega razloga.) Izhodiščne in zajamčene plače naj bi ukinili, namesto teh naj bi z zakonom določili najnižjo plačo, ki bi jo izračunali na podlagi življenjskih stroškov in še drugih meril. Postopno naj bi odpravili tudi splošni kolektivni pogodbi. Prvi del njune dosedanje vsebine naj bi zajel zakon o delovnih razmerjih, drugi, tarifni del, pa socialni sporazum z dolgoročni osnovami. Plače zaposlenih v javnem sektorju naj bi določali tako kot v zahodnoevropskih državah, kjer dobivajo osnovne plače na osnovi zakonsko določenih plačilnih razredov (brez gibljivega dela) in kjer imajo velike možnosti napredovanja. Pri nas naj bi v prehodnem obdobju, do uveljavitve zahodnoevropskega sistema plač, v javnem sektorju strokovno in zakonsko opredelili merila za ugotavljanje delovne uspešnosti, ki naj bi jih uporabljali za določanje gibljivega dela plač, za utemeljitev napredovanja, načrtovanja potreb po zaposlenih in tudi za ugotavljanje morebitnega presežka. Znesek, namenjen za gibljivi del plače, naj bi po vnaprej določenih merilih po večali s sedanjih 2,5 do 3 odstotkov na S do 10 odstotkov. • C. Z. Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, škofja Loka NIŽJE CENE STANOVANJSKE OPREME 28% pri nakupu pohištva Alples in 25% pri nakupu sedežnih garnitur Nova oprema z gotovino. DO KONCA JUNIJA Loka PC Alples v Železnikih, Loka BC v Medvodah, Loka PC Alples v BTC, hala A, v Ljubljani UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP Vlada pomaga izvoznikom Izvoznikom deset milijard tolarjev Republiška vlada je na torkovi seji sprejela več ukrepov, s katerimi naj bi zaradi precenjenega tolarja izboljšala položaj izvoznikov, še zlasti tistih, ki so v najtežjem položaju. Ljubljana - Vlada je na mu zboru, da po hitrem izredni seji, ki se je je postopku sprejme predlog udeležil tudi predsednik zakona, na podlagi katerega Gospodarske zbornice Slove- bi izvoznikom subvencionior-nije mag. Dagmar Šuster, ali prispevke za socialno sprejela štiri ukrepe za iz- varstvo, ki v skupni obreme-boljšanje položaja izvoznega nit.vi gospodarstva predstavl-gospodarstva: povišanje pro- JaJ° nekaj 1 metnega davka od naftnih derivatov, podaljšanje roka za plačilo elektrike, finančno okrepitev Slovenske iz-vozne družbe in subvencioniranje prispevkov za socialno varnost. Država naj bi s temi ukrepi zagotovila izvoznikom okoli deset milijard tolarjev. Pomoči bodo deležni le tisti, ki več izvažajo kot uvažajo, podjetja, ki izvažajo v Italijo in na dolarsko območje, delovno intenzivna podjetja in pod več kot 22 odstotkov. Predlog zakona se nanaša na štiri davke in prispevke, in sicer na prispevka za porodniški dopust in zaposlovanje ter na davek od dobička pravnih oseb in od plač ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Tretji ukrep, s katerim naj bi vlada izboljšala položaj izvoznikov, je podaljšanje roka plačila elektrike z deset na dvajset dni, četrti pa finančna okrepitev Slovenske izvozne družbe. Ob tem, ko je vlada že prejšnji jetja, ki so lani spoštovala četrtek predlagala državne' dogovorjeno politiko plač. mu ZDoru, da naj za pomoč Del denarja, s katerim želi izvoznikom namesto predla- vlada pomagati izvoznemu ganih 16,5 odstotka nameni gospodarstvu, bo dobila z četrtino privatizacijske kup- 8,5- do 10-odstotnim povišan- nine (s to naj bi okrepili jem prometnega davka za izvozno družbo), je na torko- naftne derivate, ki velja od vi seji sklenila predlagati srede dalje. Višji davki so državnemu zboru še spre- "prinesli" tudi višje cene. Po novem je za neosvinčeni bencin treba odšteti 69,70 tolarja, za osvinčeni bencin 76,90 tolarja in za dieselsko membo zakona o družbi za zavarovanje in refinanciranje izvoza. Spremenjeni zakon bo družbi omogočil, da bo lahko izvoznim podjetjem gradivo 69,50 tolarja. Podra- zavarovala tudi kratkoročna žitev, ki bo po nekaterih tveganja, izračunanih povečala inflaci- Ob vseh teh ukrepih je jo za 0, 42 odstotka, gre le na vlada naročila upravnim or-račun prometnih davkov, ganom in državnim skladom, medtem ko je vlada predlog naj ponovno preučijo fi-Petrola in drugih naftnih organizacij za povišanje marže zavrnila. Republiška vlada je tudi sklenila predlagati državne- nančne načrte in naj ji v enem mesecu predložijo možne ukrepe, s katerimi bi lahko še dodatno omilili težave izvoznikov. • CZ. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Zdaj še borza nepremičnin BMW serije 5, četrtič Bavarska avtomobilska tovarna BMW bo na jesenskem frankfurtskem avtomobilskem salonu uradno predstavila prenovljeni model serije 5, tokrat bo to že četrta generacija. Novinec na zunaj povzema osnovne oblikovne lastnosti serije 7, od svojega uspešnega predhodnika pa je podedoval vse dobre lastnosti. Novi BM W serije 5 bo tako še večji m udobnejši, ob začetku proizvodnje v letošnjem decembru pa ga bodo ponudili z dvema na novo narejenima šestvaljnima motorja iz lahke litine. Šibkejši v modelu 523i bo imel 2,3 litra gibne prostornine in bo zmogel 125 kilovatov oziroma 170 KM, močnejši v modelu 528i pa z gibno prostornino 2,8 litra moč 142 kilovatov oziroma 192 KM. Marca prihodnje leto bodo motorno paleto dopolnili še z modeloma 525 tds (turbodi-zelski motor z 2,5 litra gibne prostornine in močjo 105 kilovatov oziroma 143 KM) in 520i (bencinski motor z 2,0 litra gibne prostornine in močjo 110 kilovatov oziroma 150 KM). • M.G. VW polo še prihaja Trenutno najmanjši Volkswagnov avtomobil polo se je v vsesplošni priljubljenosti zasidral tudi v srcih skoraj vedno hladnih Britancev. V zelo kratkem času si je namreč polo rezerviral kar šest zvenečih lovorik, med drugim so ga za avto leta, najboljši supermini in najboljši mali avto razglasili tudi v uglednih britanskih strokovnih revijah Complete car, Autocar in VVhat Car?, zelo dobro pa se je odrezal tudi na dvanajstih primerjalnih testih. Pri nas je z dobavo polov že od vsega začetka kar nekaj težav, saj so slovenski kupci dobesedno razgrabili prve količine in do konca maja je bilo v Sloveniji registriranih nič manj kot 915 teh avtomobilov. Najkrajše čakalne dobe so za modele z osnovno opremo, ki gredo po direktnih računalniško izvedenih naročilih (takšno povezavo imajo tudi pri slovenskem zastopniku Porsche Inter Autu), najprej v proizvodnjo, največ zamude pa je pri dobavah polov z naročeno klimatsko napravo, servo volanom, določeno barvo in petvratno karoserijsko izvedbo. Kljub vsemu je za letos Porsche Inter Autu uspelo zagotoviti še dodatnih 600 polov. Vsi kupci, ki so vozila naročili že lani jih bodo dobili najkasneje do 10. julija, ostali pa do konca septembra. Nova naročila bodo v Volkswagnovi prodajni mreži ponovno začeli sprejemati ob koncu tega meseca. • M.G. Ljubljana - Ob koncu maja je v Ljubljani začela delovati Slovenska borza nepremičnin, ki jo je ustanovilo deset podjetij: Stavbenik Koper, Gradiš GP Ljubljana, LB hypo, Mibex Ljubljana, Razvojni zavod Domžale, SCT, Silan Ljubljana, SKB Nepremičnine in Leasing, Perspektiva in Zavarovalnica Triglav. Članice borze lahko postanejo tudi druga podjetja in zasebniki, ki so registrirani za promet z nepremičninami. Borza deluje kot nekakšen informacijski center, v katerem so podatki o nepremičninah, ki so naprodaj. Podatke vnašajo v center borzni posredniki, ki morajo za to najprej pridobiti licenco. Pogoj za pridobitev licence je uspešno opravljen preizkus znanja oz. poznavanje delovanja borze, davkov in drugih dajatev ter pravnih predpisov. Ustanovitelji borze predvidevajo, da jim bo borza omogočila boljši pregled na ponudbo in povpraševanjem pa tudi lažje kupovanje in prodajanje. • C. Z. "Stare" marke le še do 30. junija Kranj - Vsem, ki imate doma nemške marke, predlagamo, da pobrskate po "nogavici" in pregledate, ali imate stare ali nove bankovce. Če imate še stare, jih čimprej zamenjajte. To vam svetujemo zato, ker bodo stari nemški bankovci za 5,10, 20, 50, 100, 500 in 1.000 mark v Sloveniji zakonito plačilno sredstvo samo še do 30. junija letos. Stare bankovce lahko zamenjate z novimi v bankah, ki pa so se na ta "posel" različno pripravile. Ponekod je zamenjava možna le s prodajo ali pologom na devizni račun, drugod (v Novi Ljubljanski banki, na primer,) zaračunavajo provizijo, nekatere so pripravljene zamenjati marke le svojim komitentom... V večini menjalnic imajo že nekaj časa dvojne tečaje: enega za stare in drugega za nove nemške bankovce. • C. Z. Druga izdaja Kroninih delnic Kranj - Družba za upravljanje investicijskih skladov in družb Krona se je odločila, da po uspešno končani prodaji delnic prve izdaje ponudi imetnikom lastninskih certifikatov še delnice druge izdaje. V prodaji so že delnice družbe Krona Senior, od 1. julija dalje pa bodo tudi delnice družbe Krona Krona. Družba Krona je doslej za sklad Krona Senior kupila delnice štirih slovenskih podjetij, in sicer 10 odstotkov delnic podjetja Iskraemeco iz Kranja, 12,8 odstotka delnic Hotela Slon iz Ljubljane ter petino delnic podjetij Minerva iz Žalca in Arhitektnega biroja iz Kranja. • CZ. Odprli novo konferenčno sobo Ribčev Laz - Turistično podjetje Alpinum Bohinj je včeraj v hotelu Jezero odprlo novo konferenčno sobo, v kateri je med drugim gostilo tudi novega državnega sekretarja za turizem Petra Vesenjaka. Predstavili bodo prospekt Šport klub Alpinuma, novo informativno karto Bohinja in novi planinski vodnik z naslovom Bohinjske planine. • CZ. Tržni red za pšenico vsebuje evropske standarde Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj sta za javnost pripravila podrobnejšo informacijo o tržnem redu za pšenico 1995/96. Ker smo o njem pisah že v eni od prejšnjih številk, tokrat povzemamo le nekatere nove, dodatne informacije. Ob tem, da se nekaj določb tržnega reda od lani ni spremenilo, je novo to, da red velja za enako obdobje kot v državah Evropske unije, da odkupna cena velja za pšenico standardne kakovosti in ne za posamezne kakovostne razrede, in da bo pooblaščeno podjetje na vseh odkupnih mestih ugotavljalo kakovost pšenice z enotnimi merilnimi instrumenti. Odkupna cena za pšenico, dostavljeno na odkupno mesto, je po tem tržnem redu 25,29 tolarja za kilogram, povečali pa jo bodo še za 80-odstotno ugotovljeno rast drobnoprodajnih cen od aprila do junija. Pn oblikovanju cene so upoštevali domače pridelovalne stroške in ceno v državah Evropske unije, še zlasti v sosednih državah. V ministrstvih zatrjujejo, da takšna cena za pšenico standardne kakovosti (13 odstotkov vlage, 2 odstotka primesi, H»5 odstotka surovih beljakovin in hektolitrska masa 76 kilogramov na 100 litrov) ob pričakovanem pridelku 53 stotov na hektar popolnoma pokrije stroške pridelave na kmetijah. Dejansko ceno pšenice bodo določili ob upoštevanju dejanskih lastnosti pšenice: vlage, hektolitrske teže, primesi in količine surovih beljakovin. Če bo pšenica v vsem ustrezala standardom, različna bo le količina surovih beljakovin, bo odkupna cena takšna, kot jo prikazuje tabela. Za primerjavo navajamo še lansko odkupno ceno. delež beljakovin odkupna cena 1995 odkupna cena 1994 * 15 % in več *13% * 12,9 % * 11,5 % * 11,4% * 10,0 * pod 10 % 31,49 SIT/kg 27,94 SIT/kg 27,77 SIT/kg 25,29 SIT/kg 25,11 SIT/kg 22,63 SIT/kg 18,00 SIT/kg 27,13 SIT/kg 27,13 SIT/kg 25,90 SIT/kg 25,90 SIT/kg 22,40 SIT/kg 22,40 SIT/kg ni bila določena Cene sadja in zelenjave Poglejmo, kakšne cene sadja in vrtnin veljajo v Sloveniji pO prodaji na debelo! Cene (v SIT/kg) so zanimive predvsem z* pridelovalce, sicer pa tudi za potrošnike, da jih lahko v trgovinan m na tržnicah primerjajo z drobnoprodajnimi. * jabolka * mlada čebula * česen * mladi krompir češnje lubenice cvetača korenje por špinača kumare breskve 250 100 220 85 -140 ■ 380 120 290 100 170 120 - 150 100 - 140 280 - 350 * paradižnik * zelena * jagode * marelice 85 - 90-130 340 - 400 120 - 190 110-160 240 - 260 300 - 450 300-400 MENJAVA IN CENTRIRANJE GUM NASTAVITEV IN POPRAVILO PODVOZJA NOVO V PONUDBI! POPRAUILO ZAVOR MENJAVA NOVA TESTIRNA NAPRAVA IZREDNO UGODNE CENE AMORTIZERJEV Gume BNW 316 PRVI VLOŽEK 5.364 GOLF 2 PRVI VLOŽEK 5.400 JUGO PRVI AMORTIZER 4.728 P-126 PRVI AMORTIZER 3.600 za potniška vozila, motorje in tovorna vozila (nove in obnovljene) Podjetje za proizvodnjo rY*^f^Yyir*\ serv>s» trgovino in transport CjUbJifSsJ Sveti duh 185, Škofja Loka C_^^ Tel.: 064/632 346 HONDA. Honda Žibert Nov avtosalon in prenovljeni servis Avtosalon in servis Žibert je družinsko podjetje, ki ima svoje korenine v obrtni dejavnosti. Leta 1983 jo je začel Srečo Žibert in resnim in vestnim delom leta 1990 pridobil pooblaščeni servis za japonska vozila Honda. Dve leti kasneje so avtomobile začeli tudi prodajati, s prenovo servisa in novim avtosalo-nom pa so svojo dejavnost še popestrili. V novem avtosalonu imajo v prodaji vsa vozila Honda od najbolj priljubljenega modela civic, ki je od letos na voljo tudi v karoserijski izvedbi s petimi vrati, do športnega kupeja CRX in elegantne limuzine accord, z novostjo - karavansko izvedbo imenovano aerodeck. Vsi Hondini avtomobili so plod vrhunske tehnologije, opremljeni so sodobnimi 16 ventilskimi motorji z VTEC tehnologijo, odlikuje pa jih motorna živahnost, ekonomičnost, dobra lega na cesti, bogata oprema za varnost in udobje ter kvalitetna izdelava, ki je hkrati tudi zagotovilo, da okvar na teh avtomobilih praktično ni. V avtosalonu Žibert je mogoč nakup avtomobilov tudi na leasing in kredit ali pa po sistemu staro za novo. Poleg celotnega programa avtomobilov Honda prodajajo tudi originalne rezervne dele in dodatno opremo. V prenovljenem servisu z najsodobnejšo opremo šolani mehaniki skrbijo za garancijska in izvengaran-cijska popravila, pa tudi za kleparska in ličarska opravila s čimer v avtosalonu in servisu Žibert zaokrožujejo svojo dejavnost za vozila Honda. Za vse dodatne informacije so na voljo v Brit* ofu 173 pri Kranju ali na telefonski in telefaks Številki 242-167. Avtosalon je odprt od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobota!1 do 12. ure, servis pa od ponedeljka do petka od 7-do 15. ure, ob sredah do 17. ure. vreme Vremenoslovci nam niti za danes niti za soboto in nedeljo ne obetajo bistvenih sprememb vremena. Tako bo Se naprej maio sončno, malo več oblačno, občasno bo deževalo... LUNINE SPREMEMBE Ker je v torek prvi krajec nastopi! ob 12.26, bo po Herschlovem vremenskem kijuču veliko dežja. 3 ODLGAT Bojan K., jasno iOtE HUDEČEK - O GLASBI BREZ DLAKE NA JEZIKU Jote Hudeček je s svojimi komentarji dvignil le veliko Prahu in se odkrito dotaknil tem in področij, za katere bi si Prizadeti želeli, da ostanejo prikriti. Morda vas zanima, kako nastajajo njegovi komentarji? Seveda so največkrat pripravljeni do zadnjega stavka, saj je v *T dnevniku prispevkom točno odmerjen čas. Svoje mnenje je treba zliti v premišljene besede, stavke, vrstice (ena tipkana vrstica - J sekund) in vse še močno začiniti. J°le Hudeček s svojimi komentarji zajema vso paleto sl°venske kulture, manjkrat pa se spusti na glasbeno Področje. Sam pravi, da se je z glasbo ukvarjal le na z°četku. Ko pa je kulturna redakcija dobila človeka, ki se ukvarja posebej z glasbo, se je s tega področja umaknil, saj meni, da se drugi na to razumejo mnogo bolje kot on. Če bodo naŠU nekoga, ki bo bolje obvladal področja, o katerih še vedno Pripravlja komentarje, bo Jože Hudeček utihnil, kajti zelo sPoštuje ljudi, ki se na stvari spoznajo bolje kot on sam. USPAVANKA Tri mesece star dojenček leži v postelji in noče in noče Zaspati. Pa pravi mamica: Kaj, ko bi mu kaj zapela?" 'Ne, ne," odvrne mladi očka, "poskusiva rajše še enkrat zlepa..." - ŠKODA \ n.. ... ......> r....... VOiksVVdjJcn Grou| Me veseli, da ste v tolikšnem številu napisali na dopisnice Bojan Križaj, ne glede na to, da ste nekateri napisali, da ne veste, za kateri komad Lačnih Fran-zov gre, ampak, da za Bojana ste pa ziher, hun-dert procent. Mimogrede, Lačni Franzi pojejo ...nič nas ni strah, če so smučarji z nami..., pa noter imate komentar od reporterja, ki pravi ...kadar pade Sten-mark, pade tudi Križaj ne vem zakaj, ne vem zakaj..., a se že kaj bolj spomnete? Tudi če ne, glavno, da se še spomnete našega šampi-(nj)ona izpred desetih, petnajstih let. No pa dajmo mi kar požrebat zadevico..., ta dam, ta dam... smo hoteli, da bi žrebal sam Bojan, pa žal ni šlo, ker je ravno na vrtu sadil rože, kadar pa on sadi rože, bog ne daj ga motit', takrat ima v roki namreč motiko... Pa smo poiskali enega drugega Bojana, da je izžrebal Petro Bergant, Pod Plevno 4, Šk. Loka. No, Petra, a vidiš, cool, a ne. Dopis dobiš seveda v enem dogle-dnem času, pol pa le z njim v Aligator Music Shop v Kranj, kaseta po želji te že čaka. NOVOSTI Torej, najprej o koncertu, ki se ima zgoditi v četrtek, 8. junija v ljubljanskih Križankah in se mu reče Ročk fest ŠOU '95. Zadevo seveda organizirajo študenti, zato so tudi vstopnice za študente cenejše (jurja, za ostale pa jurja in pol). AJa, kdo špila? Torej, Loli-ta. Majke, Lačni Franz in Leb i sol. Kako pa cedejke, po kaseti je tu še cedejka od Katic, pol je tu najnovejša od Perota Lovšina & Vitezi Orna (spetje zamenjal kakšnega muzikontar-ja), sodelujejo pa tudi Orleki, pa pazi zdaj Tanja Ribič (saj veste una iz Teatra paradajz), ki poje pri komadu Dolina kraljic. Pa še dve tuje novosti -Paradise Lost The Last Time", aja ta je pa naša, in je podobna kakšnim Front 242, reče pa se ji Tekton in je gor en full dober komad, v katerem je muzika v stilu Sena je bil na speedu, torej gre za zvočni posnetek avta formula 1, ko se pelje mimo tribune... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 182: Pa se spomnimo malo na Orleke, fantje sicer zadnje čase, kolikor jaz vem sicer niso izdali kakšne nove zadeve, Je pa res, da so popularni in kar precej koncertirajo po Sloveniji. In vprašanje - iz katere slovenske rudarske pokrajine izhaja skupina Orleki. P.S.: Kropa ne velja. Pomožno vprašanje bo tokrat prispeval vodja banda Orleki, ki je po rodu sicer Prekmurec, piše se Pore-doš ime pa mu je (kaj pravite, kakšno ime ponavadi v Prekmurju dajo muzikontarju - če sklepamo po še enem, še bolj znanem Prekmurcu, ki brenka na kitaro). A sem vas zmedel, ha...? Rešitve čakam do srede, 14. junija, seveda v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Čav... Naši poslanci so bili prvič po dveh letih in pol, odkar trpijo muke v parlamentu, "štrafani". Od plač so jim odtegnili zato, ker so manjkali na zasedanjih -obvestila za špricanje sej driav-nega zbora je prejelo kar okoli M poslancev. Višina "štrafnge" se giblje od 9 tisoč tolarjev do celo 53 tisoč tolarjev brutto - enega poslanca sPloh nikoli ni bilo v parlament, eden je marca manjkal celih šest dni in pol, eden štiri dni in pol, tfije tri dneve in pol... A dane boste prehitro veseli: skoraj vsi poslanci, ki so prejeli obvestila, da jih ni bilo v klopi, s° Poslali opravičila. Opravičila Pa se upoštevajo in zato odtegljajev ni bilo toliko, kot morda *do misli. Poslanci, ki jih ni bilo v Parlament, so v opravičila pisarili, da so bili pri zdravniku in Priložili potrdila dohtarjev, tisti, K' se niso zatekli v zdravniške ordinacije, so navedli, da seje niso bile sklicane v skladu s Poslovnikom in^jih je to tako Zelo motilo, da so raje šli spat, sPet drugi so imeli neodložljive Pogovore z volivci... Skratka: več ali manj izgovori, ki jih kuia na repu Prinese. Bosa je ta, da seja ni sklicana v skladu s poslovnikom, saj bi ja pikolovski in Poslovniško vešči poslanec na seji lahko izčivkal, da se je kršil Poslovnik... Še bolj bosa pa je, da so imeli poslanci neodloilj-lve Pogovore z volivci! Sem pa tja resda najdemo kakšnega Poslanca, ki redno in vestno kontaktira z volilno bazo in se ji z vsem srcem, dušo in vsem poslanskim znanjem noč in dan predaja. Ne rečem, da ne! Večini pa je malo mar za to, kaj muči njegove volivce! Volivci so tudi ena čudna Živalca: prenekateri so svojega poslanca že zdavnaj odkljukali in se zdaj tepejo po glavi, zakaj so ga sploh volili! Preštevilni so tudi tisti, ki se jim še sanja ne, da bi kdajkoli volili dotičnega politične opcije. Nekateri naši poslanci so namreč brzince, kar se mišljenja in političnega prepričanja tiče: danes jim je všeč ena stranka, jutri se bodo zatreskali v drugo. Čustveno labilne osebe, ki so jim v resnici vse stranke zelo všeč in se v vsaki tudi dobro znajdejo -dokler se. Ko prebijejo določeni čas v določeni stranki, jih popade ustvarjalni nemir in si Tema tedna V dirki za opravičili Poslanci se zato, ker se ne udeležujejo sej, opravičujejo v osnovnošolski maniri: Tovarišica, mene pa zato ni bilo v šolo, ker je striček umrl... poslanca - še poznajo ga ne, ne pa da so ga volili! Volilni sistem je pač že tak, da voliš eno znano peršono, v parlamentu se ti pojavi čisto drug in neznan obraz, ki, po možnosti kloba-sari take neumnosti, da te je v dno duše sram, da si stranki, ki ji pripada, sploh dal svoj glas. Ali pa sploh več ne pripada izvoljeni stranki, saj je že parkrat presedlal na različne rečejo: gremo, poba, pogledat kaj delajo v tretji ali četrti stranki. Ko bodo zamenjali vse stranke, bodo pa padli v penzijon. Obogateni z vsemi izkušnjami rosno mlade demokracije. In bodo vnučkom pripovedovali, kako da so garali, kako težko je bilo, kako naporno in mukotrpno. Pre- dvsem pa bodo svoje bogate izkušnje glede opravičil koristno lahko posredovali kakšnim nagajivim potomcem, ki se jim ne bo ljubilo v šolo. Poslanci nočejo in nočejo doumeti, da je prisotnost v poslanski klopi "kšeft" kot vsak drug, ne pa neka prostovoljna aktivnost. Udeležba na seji ni neka moralna in vrednostna kategorija, češ če že pripadam tej druščini, no ja, bom pa šel! Udeležba na seji je istotako kot vstati zjutraj ob petih, ujeti lokalni avtobus in se točno ob šestih narisati pred vratarjem ob vhodu v tovarno! Koliko je ljudi v tej deželi, ki od jutra do večera odskakuje iz enega konca na drugega in podela vse kšefte in sprejme vse najavljene stranke, pa jim še na kraj pameti ne pade, da bi se izmikali. Morajo si organizirati čas, da korektno opravijo vse zelo zaresne delovne dolžnosti, medtem ko za preštevilne poslance to sploh ne velja! Kakšna zdravniška potrdila za en dan in pol, kakšne neodložljive seanse z volivci! Kot da volilci samo čakamo, iz katerega vogla se bo prikazal naš ljubi poslanec, pa ga bomo zasuli z vprašanji in moledovanji! Ga cukali in vlekli, da revež nikamor ne bi mogel! Kakšno ošabnost in lažno pomembnost se grejo! Enormne količine volivcev njihov poslanec sploh ne zanima, ne pa, da bi ga kot sitne muhe še obletavali! • D. Sedej Z Gorenjskim glasom in Aligatorjem na koncert The Rolling Stones Takole je bilo, na drugem kao "majskem" žrebanju, je Andreja z največjo natančnostjo in bistrim očesom, je namreč ena izmed najbolj obetavnih slovenskih strelk, izžrebala Matejo, točneje Matejo Zveršen, Srednja vas 158,64208 Šenčur. Mateja, pride dopis itd... Andreja se je sicer vzdržala čokolade, ampak roko na srce, kakšna bi prišla kar prav. Odgovor na zadnji osmi kupon je bii, zadnja plošča The Rolling Stones je izšla lani. Na vrsti je junij in začne se nova tekma za 125 DEM vreden aranžma (vstopnica + prevoz) za koncert The Rolling Stones v Zeltvvegu. Časti seveda Aligator Music Shop. Rolling kupon L.ioy prašanje številka 9: Ali je pevec The Rolling StpnKj^iGKJagae poti posnet tudi kakšno sđmMojnoJloscc Pravilni odoovor ie: r v svpjijolgpletni jglasbeni ), brez Hbliinžjov? f TRZISKI HI vsak ponedeljek ob 17.30 Pozdravljeni! Obljuba dela dolg, in danes se spet pojavljamo v Gorenjskem glasu, še naprej bomo vrteli dobro glasbo, tako kot smo jo v ponedeljek. Vrh lestvice tudi tokrat oblikujejo predvsem slovenski izvajalci. Tak je pač okus, saj smo jo oblikovali skupaj z vami. Ko boste glasovali, bodite pozorni. Odločite se za dve izmed ponujenih melodij. Na vasem kuponu bo torej obkrožena ena števika in ena črka, ali dve številki, ali pa dve črki - odvisno od tega, kaj vam je najbolj všeč. Lahko pa napišete tudi svoj predlog. Ena točka - en glas na kuponu, v oddaji pa ena točka - en glas po telefonu. Pa ne pozabite: kupone sprejemamo do vključno ponedeljka, 12. junija, na naslovu Radio Tržič, Babs 4, Tržič, zato jih izrežite in pošljite še danes. Tudi za nagrade smo poskrbeli. V žreb pridete vsi: tisti, ki glasujete na kuponih in tisti, ki kličete po telefonu. Nagrado pokrovitelja, Foto Gebron iz Tržiča, prejme Marija Frelih iz Železnikov. Vesna in Dušan Lestvica: 1. Kako je dobro - Simona Weiss 2. PANDORINA SKRINJICA - remix - Avia Band 3. Stav Another Day - East 17 4. Sončni otok - Strmina 5. Wish You Werw Here - Rednex 6. Kadar srce kaže da - Sandi 7. Be My Lover - La Bouche 8. Have You Ever Really Loved - Bryan Adams Predloga: A. Naj se sliši prošnja - Comet 3. Baby Baby - Corona kMJ KUPON Glasujem za: 1 2 3 4 5 6 7 8 Za vnaprej predlagam: A B Moj naslov: LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ŽIRI UREJA SAŠA PIVK Tuji del: 1. TAKE THAT: Back for good 2. EAST17:Letitrain 3. ANNIE LENNOX: No more I love you's 4. SIMPLE MINDS: She's a river 5. M. PEOPLE: Sight for sore eyes Predlog: BRYAN ADAMS: Have you ever realty loved a woman Domači del: 1. SPIN: Ali tvoja mama ve 2. DARJA ŠVAJGER: Prisluhni mi 3. AVIA BANDA: Vsaj še trenutek 4. MONROE: Spomini 5. DON JUAN: Pismo domačim Predlog: V1CT0RY Ukal bi Zivio! Sredini gostje so bili tokrat kar trije. Najprej nas je obiskala in predstavila svojo novo kaseto Nemima kri - Sendi iz Ljubljane, s svojim obiskom pa sta nas počastila tudi Marjan in Matija iz skupine Spin, ki ostajata še naprej takšna, kot ju poznamo. Podelili smo tudi dve nagradi Založbe Amadeus, prejmeta pa ju Vera Oštrek, Valjavčeva 14,64000 Kranj in Petra Juvan, Sp. Pimiče 6, 61215 Medvode. Slišimo se ponovno čez štirinajst dni, do takrat pa nam pošljite čim več kupončkov. Vaša Saša Pivk. KUPON Glasiujem za: Moj naslov: Kupončke pošljite na radio Žiri, 64226 Žiri. 5 let kvinteta Gašperji V PREDDVORU, 10. 6. 1995, ob 20. uri sodelujoči v programu: GREGOR AVSENIK IN TONE ČRNU-GELJ s kitarama, pevki M4M, šaljivec KONDI PIZORN, program pa povezujeta BETKA SU-HEL in JANEZ DOLINAR V Preddvoru, sedežu skupine GAŠPERJI, potekajo še zadnje priprave ob jubilejnem koncertu. Člani turističnega društva in člani ansambla si prizadevajo, da bi večer potekal brez tehničnih in organizacijskih zapletov, in da bi poslušalci in ljubitelji ansambla GAŠPERJI tudi tokrat uživah v triurnem koncertu. Vstopnice v predprodaji se lahko dobijo še danes v turističnih poslovalnicah v Preddvoru, Cerkljah, Šk. Loki, Tržiču, Radovljici, sedežu Gorenjskega glasa v Kranju in trgovini Vencelj v Preddvoru. Sicer pa bo nekaj vstopnic na voljo še na dan koncerta na stojnici v centru Preddvora. Na koncert so GAŠPERJI povabili več kot sto gostov, sicer tesnih sodelavcev in vzornikov. Med njimi so g. Slavko Avsenik, prof. Ivan Sivec, Boris Kopitar, Mito Trefalt, Jože Galič,... Za prireditveni prostor so izbrali dvorišče Vzgojnega zavoda v centru Preddvora, tako da bo promet skozi Preddvor zaprt za ves promet od 20. pa do 24. ure. Treba je povedati, da bo med že omenjenimi nastopajočimi nastopila tudi vedno uspešnejša folklorna skupina iz Preddvora pod vodstvom Jožeta Kaštruna in mentorstvom Marinke Lombar. Sicer pa je prireditev velikodušno podprlo kar nekaj pokroviteljev: OBČINA PREDDVOR, TRGOVINA VENCELJ, AV-TOSERVIS KERŽAN, MESARSTVO SODNIK iz Tupalič, PENZION ZAPLATA iz Tupalič, TRGOVINA BOBER iz Tupalič, ŠIVILJSTVO KLAKOČAR s Sr. Bele, GOSTILNA BIZJAK z Zg. Bele, GOSTINSTVO GORJANC iz Hotemaž, MESARIJA ARVAJ iz Britofa in seveda GORENJSKI GLAS. 32 SOBOTA, 10. JUNIJA TVS 1 7.45 Radovedni Taček: Violina 8.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 8.20 Male sive celice, kviz za šestošolce 9.20 Lahkih nog naokrog, 4. oddaja 10.05 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.50 Zgodbe iz školjke 11.20 Kamniti Lisjak, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske 14.05 Malo angleščine, prosim 14.30 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Smrtonosno obdobje, nemška poljudnoznanstvena oddaja 18.00 RPL - Studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Utrip 20.10 Križkrai 21.15 Za TV kamero 21.30 Narava in tehnika, angleška poljudnoznanstvena serija 22.00 Ozare 22.10 Tv dnevnik 22.20 Šport 22.40 Sova 22.40 Inšpektor Morse, angleška nanizanka 23.35 Goveda, francoski film TVS 2 8.00 Euronevvs 8.45 Zgodbe iz oper: Hollywoodski bohemi, angleška glasbena serija 9.45 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 10.40 Turistična oddaja 11.00 Sova, ponovitev 12.25 Športna sobota: Košarka NBA, 2. tekma finala končnice, posnetek 13.55 Pariz: Tenis - Roland Garros, finale (ž), prenos 15.20 Velenje: Evropski atletski pokal Bruno Zauli, prenos 18.35 Slovenski magazin 19.10 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capo-distria 20.05 Zlata krogla -Portorož 95, prenos 21.05 Smaragdni gozd, ameriški film 23.00 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila: Rockumentarec: Yard-birds, angleška glasbena lestvica HTV 1 8.45 TV koledar 9.00 Dobro jutro 10.30Program za mlade 12.00 Poročila 12.15 Emparatriz, nadaljevanka 13.00 Me je kdo iskal, ponovitev 13.45 Drobtinica, danski barvni film 15.05 Poročila 15.25 Beverly Hills 90210, ponovitev 15. dela 16.15 Turbo Limatch show 17.45 Televizija o televiziji 18.15 Prizma 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Zadji rojak, ameriški barvni film 22.15 V dobri družbi 23.00 Dnevnik 23.30 Slika na sliko 23.50 Sanje brez meja HRT 2 11.25 TV koledar 13.50 Slika na sliko, ponovitev 12.20 Briljantina, ponovitev 13.00 Ekran brez okvirja 14.00 Tenis, prenos iz Pariza 15.30 EP v košarki za ženske: Hrvaška - Romunija, prenos iz Brna 18.25 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Tom, humoristična serija 20.40 Cro pop ročk 21.30 Latinica 23.00 športna sobota 23.10 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Državnik novega kova, angleška humoristična serija; Smrtni sen, angleški barvni film KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Trije mušketirji 9.00 Kaličopko, ponovitev 10.00 Teden na borzi, ponovitev 10.10 Kino, kino, kino 11.00 Učna leta 12.25 Spot tedna 17.25 Spot tedna 17.30 Mrčes, ponovitev ameriškega filma 19.10 Beverly Hills, 90210, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Živeti danes, dokumentarna oddaja 20.35 Splošna praksa, avstralska nanizanka 21.30 Ogenj v temi, ameriški barvni film 23.00 Vreme 23.05 Kameleoni, posnetek koncerta 0.55 Erotični film AVSTRIJA 1 ameriška serija 15.20 Parker Le-wis 15.45Knight Rider 16.35 Superman, ameriška serija 17.25 Melrose Place 18.10 Beverly Hills 90210 19.00 Milijonsko kolo 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Ladja sanj 21.55 Šport 22.50 čas v sliki 23.00 Boljši bo zmagal, avstrijski TV film 0.20 Alfred veliki, britanski film 2.15 Klic na pomoč, Kalifornija 3.05 Beverly Hills, ponovitev 3.40 Tvegana igra, ponovitev ameriškega filma 5.30 Raji živali, Avstralski ptičji čudež AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Kraljeva poroka, ameriška glasbena komedija 10.35 Zmeraj z drugim, ameriška komedija 12.20 Vreme 10.40 James Bond: Z ljubeznijo iz Moskve, ponovitev britanskega filma 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Ozri se po deželi 13.55 Tenis, Mednarodno prvenstvo Francije - finale (iz Pariza) 17.20 Zemlja in ljudje 17.53Svetovne religije 18.00 Nogomet 18.30Sporna vprašanja 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Duent, avstrijski TV film 21.45 Čas v sliki 21.45 Zadnji boj 23.20 Srebrna strela, ameriški akcijski film 1.10 Pogledi od strani 1.20 Inside, ponovitev TELE-TV KRANJ TV ŠIŠKA ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 OTROŠKA POROČILA 7. 19.30 MINI PET (otroška glasbena lestvica) 19.55 UTRIP KRANJA 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 67. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 SVET ŽIVALI - 1. oddaja: afriška antilopa, afriški bivol, afriški slon, ameriški bizon, ameriška antilopa 21.05 EPP blok - 3 21.10 PRED 4. GORENJSKIM PRVENSTVOM HARMONIKARJEV V BESNICI PRI KRANJU v nedeljo, 11. 6. 1995 21.35 13. REVIJA OBRTNIŠKIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE - KRANJ 95 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 10.00 Šolski utrinki OŠ Železniki 19.00 Reportaža z državnega prvenstva v atletiki - Velenje 20.00 Antonov obzornik 20.20 Spoznavanje ljudi in krajev -dokumentarni film LOKA TV Videostrani 17.00 Movie Chan- nel M MTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 MED PRIJATELJI, ponovitev 18.15 MMTV ŠPORT, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 RALLY CAMEL TROPHY, reportaža 20.20 SANJE IN RESNIČNOST, dokumentarna serija, 10. del/13 20.50 SIMONA VVEISS SAMO ZA VAS, predstavitev nove CD plošče 21.35 U TRI'P, humoristična oddaja z Don Jua-nom 21.50 BEVERLY HILL VAMP, film 23.15 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle KINO 18.00 Satelitski program 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemar-ket 20.10 3, 2, 1 GREMO ponovitev 21.30 Videoboom 40. ponovitev 22.30 Napoved sporeda za nedeljo R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Metko Centrih Vogelnik R TRŽIČ Oddajamo ob 16. do 19. ure, z oddajnika Kovor na UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, ter z oddajnika Grad na UKV 88,9 MHz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 Novice BBC, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenj-ka meseca 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Športni semafor 18.00 Voščila 19.30 Novice BBC 18.50 Pogled v jutrišnji dan NEDELJA, 11. JUNIJA TVS 1 8.35 Otroški program: Živ žav 9.20 Z lutkami na potepu, ponovitev 9.55 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 10.20 Očividec, ponovitev angleške dokumentarne serije 10.50 Za TV kamero, ponovitev 11.05 15. srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije, 1. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija: Tobitova knjiga, ponovitev 22. oddaje 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 VVestbeach, ponovitev angleške nadaljevanke 14.20 Zaljubljena do ušes, ameriški film 15.50 šef!, češka nanizanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Presodite 21.15 National geographic, ameriška dokumentarna serija 22.15 TV dnevnik 22.25 Šport 22.35 Sova: 22.35 Zaslepitev, danska nadaljevanka 23.25 Inšpektor Morse, angleška nanizanka TVS 2 R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Servisne informacije 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 11.00 S kolesarji po Kitajski 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 16.50 Športni utrinki 17.00 Razve drilno popoldne 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.30 Oddaja o kulturi 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščien: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music - Jernej Vene 24.00 Camera obscure - Zlato Kreč 2.00 Satelit 21.05 TVS 2 SMARAGDNI GOZD Ameriški inženir BiH Markham, ranjen v rame, beži pred Indijanci plemena nevidnih. Nenadoma mu stoji nasproti plavolas fant, poslikan z indijanskimi znamenji. Strmita drug v drugega. Fant prepozna svojega očeta. Odpelje ga v vas nevidnih. Temu plamenu pripada že deset let. Pred desetimi leti ao Indijanci ugrabili sedemletnega sina inženirja Tommvja Markhama, ki je v amazonskom deževnem gozdu gradil velikanski jez za hidroelektrarno. Deset let je obupan oče iskal sina. Medtem je iz Tommyja postal Tomme, ki misli in čuti kot Indijanec. Samo v sanjah včasih vidi rodne starše. 8.00 Euronevvs 10.00 6. evrovi-zijsko tekmovanje mladih plesalcev, posnetek finala mladih plesalcev, posnetek finala iz Lau-sanne 11.45 Sova, ponovitev 12.40 Križkraž 14.55 Športna nedelja 14.55 Pariz: Tenis - Roland Garros, finale (m), prenos 16.10 Velenje; Evropski atletski pokal Bruno Zauli, prenos 19.20 Tenis - Roland Garros, finale (m), posnetek iz Pariza 19.52 Mon-treal: Formula 1 za VN Kanade, prenos 21.50 Vinski oskar, posnetek 22.30 Konjeništvo: Svetovni pokal v dresuri, posnetek iz Lipice 23.30 Mednarodna veslaška regata, reportaža z Bleda 0.00 Športni pregled 0.30 Kvalifikacije za EP v nogometu: Estonija -Slovenija, posnetek iz Talina HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Biblijske zgodbe 9.35 Maša za mir, prenos iz Vatikana 11.30 Poročila 11.35 Malavizija 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.10 Kmetijska oddaja 15.00 Opera box 15.35 Mesta, dokumentarna oddaja 16.20 Bev-erly Hills, 90210, 17. del ameriške nanizanke 17.00 Poročila 17.15 Usodni trenutek, ameriški barvni film 18.50 Mojster Fantaz 19.15 TV Fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Sedma noč 21.55 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko HTV 2 9.25 TV koledar 9.35 Slika na sliko 10.20 3. festival športne rekreacije, reportaža iz Rovinja 10.35 Body building, reportaža 10.50 ATP magazin 11.20 NBA pregled 11.55 Odbojka: Hrvaška - Portugalska, prenos iz Osijeka 14.00 Avtomobilizem 14.15 Cro pop ročk 15.00 Tenis 17.55 Kvalifikacije za EP v nogometu: Ukrajina -Hrvaška, prenos 20.10 Črno-belo v barvah: Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka; Poletje '42, ameriški barvni film 1.25 NBA pregled 6.05 Ponovitve 9.25 Otroški program 11.55 Serije 14.30 Ljubezen in tako naprej 14.55 Blossom, CENTER amer. rom. kom. I. Q. ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. kom. MALI MILIJONAR ob 18. uri, amer. melodr. NESMRTNO LJUBLJENA ob 20. in 22. uri ŽELEZAR amer kom. NORI PROFESOR ob 17. in 19. uri, amer. thrill. KRI NA SONCU ob 21. uri TRŽIČ amer. akcij. kom. ULIČNI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film 101 DALMATINEC ob 16.30 uri, amer. film VSE, KAR SI ŽELIŠ ob 18.30 in 20.30 uri KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Tom Sawyer 9.00 Kaličopko 10.00 Videoigral-nica 10.30 Male živali 11.20 Dance sesion, ponovitev 12.10 Ekipurejske zgodbe 12.25 Žametne vrnice 13.00 Spot tedna 18.15 Kameleoni, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino 21.45 Klasična video-glava 22.35 Adidas Streetball 22.55 Ogenj v temi, ponovitev filma VSTRIJA 1 6.05 Black Beauty 6.25 Otroški program 8.30 Hiša v Jeruzalemu 8.35 Kljukčeva velika dogodivščina, lutkovna igrica 9.05 Otok zakladov 11.45 Parker Levvis 12.10 Superman - Lois in CLark, ponovitev 12.55 Blossom, ponovitev 13.20 Karibska skrivnost, ameriška TV kriminalka 14.50 Konj Maestoso Austria, avstrijski dilm 16.25 Past za starše III, ameriška TV komedija 18.00 Lipova ulica 18.30 Vozovnica za dva 19.00 Korak za korakom 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Škoda za očeta 21.15 Skrita kamera 22.00 K stvari 23.15 Čas v sliki 23.20 Vizije 23.25Novo v kinu 23.50 Brazil, britanski film 2.05 Petek, trinajstega, ponovitev ameriške grozljivke 3.35 Zadnji boj, ponovitev 5.05 Ker si mi všeč, francoska komedija AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vitezi okrogle mize, ameriški film 11.00 Pogovor z novinarji 12.00 Pogledi od strani 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan, Koroška 14.00 Pogledi od strani 14.30 Ko se stemni 15.00 Tenis, Mednarodno prvenstvo Francije - finale (m), iz Pariza 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Vreme 19.54 Formula 1 za VN Kanade, iz Montreala 22.05 Čas v sliki 22.15 Jasen primer, švicarski TV film 23.45 Lev, fran-cosko-nemški film 1.45 Pogledi od strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 MIHA PAVLIHA (ponovitev otorške oddaje) 10.00 IZBOR ODDAJ: TOMO VEČNI POPOTNIK (ponovitev) 10.55 EPP blok - 2 11.00 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 67. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 PRED 4. GORENJSKIM PRVENSTVOM HARMONIKARJEV 95 V BESNICI PRI KRANJU v nedeljo, 11. 6. 1995 12.00 NAJBOLJŠIH 12 HARMONIKARJEV - IZ IZBORA GORENJSKEGA PRVENSTVA HARMONIKARJEV - BESNICA 94 (produkcija: Andrej Žalar) 12.40 VIDEOBOOM 40 (prva slovenska video lestvica), 41. oddaja 13.40 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.00 Antonov obzornik 18.20 Serijski film 20.00 7. Groharjev teden v Sorici (1. del) 20.50 Brez komentarja LOKA TV ... Videostrani 19.00 Nedeljska reportaža - Pod Homanovo lipo, 1. del 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 EPP blok 20.05 Tedenski pregled dogodkov (Gorenjski krvodajalci na skupnem srečanju, Pogovor s prvo notarko v škofji Loki, Modelarski miting v Crngrobu, črna kronika...) 20.35 EPP blok 20.40 Vozniki, tudi počasi se daleč pride 20.43 Film, podnaslovljen ... Videostrani MMTV 7.00 Video strani - panorama 10.30 SKRINJICA ŽELJA, otroška oddaja 11.00 GOVORICA ŽIVALI: Govorica telesa, dokumentarna serija, 4. del/9 11.30 CIRKUŠKE TOČKE, 4. del/ 13 12.00 ROBOTRONIC, oddaja o računalništvu 13.00 ZABAVA S FIZIKO, 4. del/39, ponovitev 13.30 in 15.00 Video strani -panorama 14.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.00 KLE- KINO PET NA MMTV, gost dr. Janez Drnovšek 18.00 DOMAČI ZDRAVNIK, zdravstveni nasveti, ponovitev 18.30 VRTNARJENJE ZA VSAKOGAR, nasveti, ponovitev 18.45 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 PES SLEDER '95 -drugo SP v sledenju 21.20 THE LAST RIDERS, film 22.50 CVETLIČNI FESTIVAL 23.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 10.00 Satelitski progam 18.40 Napoved sporeda 18.50 Telemar-ket, EPP 19.00 Nora nedelja (filmske novosti) 19.30 Videom* 20.05 Cikel slovenskega filma.-Učna leta izumitelja Polža 21.40 Telemarket 21.50 Napoved sporeda za ponedeljek TV MEDVODE 00.00 - 18.30 Videostrani 18.3C -18.35 Reklamni blok 18.35 -19-10 NOVICE MED VODAMI, ponovitev 172. tedenskega pregleda R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Mojstri kuhanja na Radiu Kranj 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program - lestvica Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30, J* Kovorja na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz ter iz Tržiča na UKV 88,9 Mhz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga P' tranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika (OKC) 8.00 Mirin vrtiljak 10.00 Trgovina Triglav (Meridian Jesenice) 11.00 RadijS' ki sejem 12.00 Osmrtnice, Voščila 14.00 Voščila 15.00 Poroči'3 15.00 Poročila 16.00 Voščila 17.00 Nedeljski klepet 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Za ljubitelje narodnoza; bavne glasbe 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitk«? 13.30 Nedeljsko popoldne 14.00 Športni utrinki 16.00 Škofjeloških 6 17.30 Nedeljsko srečanje 19-3° Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: &>6 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Calimero in otroci 9.00 Naj. naj pesem tedna 9.15 Novice 9.3JJ Kam danes v Ljubljani HM5 Horoskop 11.15 Novice 12:°T Duhovna misel - Rudi Koncil'J* 12.15 Novice 13.00 Nedeljs«3 reportaža 14.00 MTV Sloveniaj1' TOP TEN glasbena lestvica 15:°" Vodeni program 15.15 NoviC 16.45 Vreme 17.15 Hollvvvood oddaja o filmu 19.00 Rick DeeS ameriška glasbena lestvica 223" Jazz galerija 1.00 Satelit Sreča Ima svojo številko 090-75 00j CENTER amer. rom. kom. I. Q. ob 17., 19. in 21. uri STORŽ' amer. kom. MALI MILIJONAR ob 16. in 18. uri, amer. me" NESMRNTO LJUBLJENA ob 20. uri ŽELEZAR amer. kom. PROFESOR ob 17. in 19. uri, amer. thrill. KRI NA SONOU 21.15 uri TRŽIČ amer. akcij. kom. ULIČNI BOJEVNIK bo 18. in ' uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film IZBRUn 20 30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film VSE, KAR SI ŽELlS ob»1* = in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. film 101 DALMATINEC ob V- u amer. film PRISCILLA - KRALJICA PUŠČAVE ob 19. uri VSEBINA 71 MARKO JENŠTERLE: Pot iz labirinta evropske krize LEA MENCINGER: Ni boljših pevcev, kot so slovenski LE A MENCINGER: Vsaka vojna strezni le eno generacijo LIKOVNA, LITERARNA SNOVANJA Beseda urednice Uvodno razmišljanje Marka Jenšterleta se dotika slovenskega turnega navezovanja v evropsko kulturno dogajanje. Ob 45-etnici umetniškega dela dirigenta in zborovodje prof. Janeza .oleta> rojenega Brezjana, objavljamo intervju z jubilantom. Inž. l°]Zij Žibert, avtor knjige Pod Marijinim varstvom, je v P°govoru povedal razloge za ponatis svoje pretresljive knjige o sPominih Slovenca mobiliziranega v nemško vojsko. O retroaktivni razstavi Milana Batiste piše prof. Andrej Pavlovec, Miha a8lič pa predstavlja knjigo Slovenski Dunaj. • Lea Mencinger Marko Jensterle MILAN BATISTA - RETROSPEKTIVA - V galeriji kranjske Mestne hiše je odprta retrospektiva likovnih del akad. slikarja Milana Batiste z naslovom Jedkanice. Na sliki: Milan Batista - Barok (po risbi Lun 1985), 1985, jedkanica, 32x49 cm Pot iz labirinta evropske krize !>° so aprila ob velikem mednarodnem gledališkem lestivalu v Caracasu kritiki navdušeno pisali o _.°venskih gledaliških predstavah, nišo pozabili ome-l> da si tako močno gledališče lahko privošči država °fnaj dvema milijonoma prebivalcev. Dva milijona [judi skoncentriranih na dvajset tisoč kvadratnih tetrov velikem ozemlju je za marsikoga na svetu kilomi Sv°jevrsten fenomen Slovencev je res malo. Samo SaracaS, glavno mesto Venezuele, ^a kakih trikrat več prebivalcev, °uenos Aires in Ciudad de Mexico ?.a .sta §e veliko večja. V prvem jih J2 okoli 14 milijonov, v drugem pa *C kot 20 milijonov. V vseh teh je^ih že dobro poznajo naše *eda»ščc, v kratkem pa ga bodo Penali še v enem megapolisu -VP^ dvajsetmilijonskem Sao Paulu * Braziliji kamor na jesen odhaja eJerezada. levilo prebivalstva v določenem lcestu pomeni tudi koncentracijo aP«ala. Vsa omenjena mesta so ana po SVo-em kulturnem bogastvu m prestižu. Glede tega je dovolj 8ov0ren podatek da ima na primer ten 1 V Caracasu za dobra dva p na svojega programa na voljo jj °račun v višini okoli 2 milijona oiarjev, kar je več denarja, kot ga sv ^Iovenija lani porabila za vse °Je mednarodno kulturno sodelo-. nJe- Proračun festivala v mehiš-m mestecu Guanajuato (ima mreč samo 50 tisoč prebivalcev) ter?aŠa kar 6 miliJ°nov dolarjev! S mi denarji je seveda v goste £°ce privabiti svetovne umet-špice in med njimi so žc ■mi Ho nek sta titlet tUdi Slovcnci- v Caracasu bram ,°ex?asloPiH dve gledališči - se ^n*ko Stališče, v Guanajuatu Sk?odlanskim predstavila Dra-OING Maribor. 'ni rarna QvA VTU1 uvu 8,uua,,!»cl " I»hj_ . u Maribor in Slovensko Slovenija je štiri leta po osamosvojitvi v svet dobesedno prodrla s pomočjo kulture. O naših gledališčih poročajo svetovne tiskovne agencije, zanimanje pa velja tudi mnogim drugim promotivnim oblikam kulture. Med glasbeniki sta to Irena Grafenauer in Marjana Li-povšek, pa seveda v Franciji živeči Vinko Globokar, med slikarji je tu spet pariški Zoran Mušič, pa skupina Irwin in še vrsta drugih. Zanimivo je, da je naša država svet preplavila skoraj z vsemi oblikami kulture. Še posebej pomemben preboj je naredila na področju, ki je do nedavnega veljalo za "mrtvo". Gre za muzealstvo in varovanje naravne dediščine. Slovenski muzealci so pred leti na muzejskem sejmu v Parizu svet očarali z geslom, da "muzej ni zaprašena beseda" in s predstavitvijo človeške ribice, kot žive muzea-lije. Temu je sledil pravi boom na področju promocije našega mu-zealstva, predvsem z muzejem soške fronte v Kobaridu, solinars-kim muzejem v Sečovljah, pa čebelarskim v Radovljici in mnogimi drugimi. Slovenski muzeji so nenadoma oživeli, ljudje so se začeli zanimati za našo dediščino, kar je vse logična posledica slovenske osamosvojitve. Slovenci namreč v svoji zavesti nimamo državljanske izkušnje, zato se tudi do države vedemo na zelo neprimeren način. Njenih simbolov večina še ne doživlja kot dela svoje identitete. To je razumljivo, kajti povsod po svetu gre za dolgotrajen proces, ki je pri nas šele v povojih. Povsem drugače pa je z našim odnosom do kulture. Slovenci so z njo in narodno identiteto povezani veliko bolj, kot s samo državo. V vsej naši zgodovini je imela kultura pomembno mesto. Slovenci so svoj jezik in umetnost ohranili v vseh državah, v katerih so živeli. Tako v Avstro-Ogrski, kot v Jugoslaviji, pa tudi v zamejstvu in zdomstvu (Italija, Avstrija, Argentina, ZDA, Avstralija...). Spomnimo se, da smo bili najbolj občutljivi, kadar so nam države hotele kratiti kulturne pravice. Slovenski pisatelji in politiki so skočili na noge, ko so v Jugoslaviji in njenem šolskem sistemu skušali uvesti skupna jedra. Slovenci so se množično najbolj uprli tudi tedaj, ko so na vojaškem sodišču v Ljubljani Janezu Janši in njegovim soobtožencem hoteli soditi v srbohrvaškem jeziku. Lažje smo prenesli odtekanje slovenskega kapitala na nerazviti jug, kot kratenje kulturnih pravic. Sedanji uspehi naše kulture v tujini imajo globoke korenine in nikakor niso nastali čez noč. Tega se zavedajo vsi, ki so za slovensko kulturo pripravljeni plačevati poštene zneske, tako kot za druge svetovno priznane umetnike. Majhna Slovenija ima kar nekaj velikih blagovnih znamk. Na področju arhitekture je to vsekakor Jože Plečnik, čigar arhitekturo so doslej že spoznali po mnogih državah. Najodmevnejša je bila vsekakor njegova predstavitev v pariškem kulturnem centru Georges Pompi-dou, za prihodnje leto pa Slovenija in Češka pripravljata veliko Plečnikovo razstavo na praškem gradu z naslovom "Jože Plečnik - Arhitek- tura za novo demokracijo". Če k temu dodamo še to, da se za razstavo njegovih kelihov zanimajo v Vatikanu, ZDA in Buenos Airesu ter nekaterih drugih mestih, potem je več kot jasno, da gre za svetovno ime na področju arhitekture. Tako kot je to tudi ime Ivana Vurnika. Njegove arhitekturne stvaritve ravno sedaj občudujejo v dunajskem arhitekturnem centru, prihodnje leto pa naj bi razstavo preselili še v Prago in Budimpešto. Slovenija je nase prvič opozorila v času vojne za samostojnost. Tedanje okoliščine so nam pomagale k posebni promociji, imeli pa smo to srečo, da vojna ni trajala dolgo in tudi ne zahtevala ogromno žrtev. Vsi tisti, ki so se z jugoslovansko agresijo soočili za nami, so imeli manj sreče, med njimi so največjo tragedijo dosegli v Bosni in Hercegovini. V medijih pač velja, da je prva novica najbolj vroča novica, vsako njeno ponavljanje je že dolgočasno. Ko je izbruhnila vojna v Sloveniji, je svet v hipu obsodil agresorja, potem pa so se gledalci televizije na pobijanje civilistov in požiganje mest, zgodovinskih spomenikov itd. že navadili. Televizija, kot največji medijski strup današnjega časa, je neizprosna. Zahteva nekaj originalnega. Vojna v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem zanjo ni več zanimiva, morda le še tedaj, ko na primer porušijo most v Mostarju ali napadejo Dubrovnik. Slovenija je napad vojske preživela predvsem zato, ker so Slovenci kulturno močan narod in se zavedajo tega, da samo s kopičenjem orožja nikoli ne bodo mogli konkurirati svetovnim velesilam. V času, ko je Evropa vse bolj izpraznjena, ko se zapleta v birokratske rešitve balkanske krize in trese pred porajanjem neofašizma je Slovenija eden od redkih otokov v tem delu sveta, na katerem je mogoče čutiti pozitivno energijo, voljo do življenja in predvsem preživetja v splošni evropski krizi. Kulturno življenje pri nas je razgibano, kot še nikoli. Najbrž tudi zato, ker čutimo, da se okrog nas nabira splošna apatija. Na nedavnem in na začetku teksta omenjenem gledališkem festivalu v Caracasu je bilo mogoče opaziti ogromen prepad med samo-zaljubljeno Evropo in Latinsko Ameriko. Slednja je že pred leti prišla iz pekla diktatorskih režimov ter vojn in zdaj diha s polnimi pljuči. Ta del sveta je z veseljem pod svoje okrilje sprejel tudi mlado Slovenijo, neobremenjeno s kolonialističnim osvajanjem novega sveta (tako kot so to Španija, Francija, Velika Britanija) in polno volje do življenja. V Latinski Ameriki povrh vsega dobro vedo, kaj je biti napaden in kako težko je ohraniti identiteto ter j,astno kulturo. Ko se danes odločamo o vstopu v Evropsko unijo in se zanjo ne ogrevamo več tako nekritično, kot smo se še nekaj mesecev nazaj, nam mora biti jasno, da gre pri tem vstopu za enakopravno izmenjavo. Pri združeni Evropi ne gre le za gospodarsko združbo, ki bo pomagala pri plemenitenju kapitala, ampak je to iskanje izhoda iz strašnega labirinta vojne in krize, ki se je nenadoma naselila na našem koncu sveta, čeprav mi še vedno mislimo, da je nekje drugje. Glede tega spoznanja pa lahko rečemo, da ima Slovenija s svojimi mednarodnimi kulturnimi izkušnjami in poznavanjem velikega dela sveta prednost pred marsikatero razvito evropsko državo. In to spoznanje je enakovredno finančnemu kapitalu, ki ga pri našem vstopu v Evropo ponujajo partnerji. Lea Mencinger Prof. Janez Bole, 45 let umetniškega delovanja NI BOLJŠIH PEVCEV, KOT SO SLOVENSKI f v x u,iv,u4.u, lviunuuru in i^juoijani izvedli Mozartov ^Q^Qnc^^ltelesen Requiem, proslavil 45 let povezanih z zborovsko glasbo prof. Janez Bole. Rojen na Brezjah v pa je tudilfe prfflou*4 ojesen številni družini organista, mu je bilo pravzaprav usojeno, da se bo ukvarjal z glasbo. Ker ni bilo Za pevski projekt Gallus denarja, da bi se učil klavirja, je izbral zborovsko petje, toda šele potem, ko je diplomiral na ste leta 1987 ustanovili zbor slavistiki. Pravzaprav je zelo nenavadno, da je kot zborovodja doživel svoj debut prav s Slovenski madrigalisti. Ste s slovitim Mozartovim delom za komorni zbor in soliste - in to celo zelo uspešno. Ko se je zdaj JJ^ftSJJfc Up?e™sta\uve odločil, da bo počasi odložil dirigentsko palico, si je zaželel umetniško slovo deliti z odličnimi Gallusa doma in v tujini? interpreti in - Requiemom. Pod njegovo dirigentsko palico so z madžarskim komornim "Zbor je obstajal le tri leta. orkestrom Franz Liszt so peli Slovenski madrigalisti, Consortium musicum in solisti Ana Pusar- ^^^^J^t^^^. S Jerič, Judith Nemeth, Ingus Petersons in Sandor Solyom-Nagy. Ampak tisto o slovesu zborovskemu dirigiranju vsi ne verjamejo popolnoma... Lepšega zaključka tako dolge in uspešne glasbene poti na zborovskem področju si pač ni moč želeti. Requiem, ki v glasbenem smislu pač pomeni tudi glasbeno slovo, je za vas vsekakor poln simbolike in vedrega začetka. Kdo vam je pred 45 leti kot popolnemu začetniku zaupal pripravo zborovskega dela za Re-quiem? Moja glasbena pot je kaj nenavadna. Diplomiral sem že na slavistiki in pel v zboru Slovenske filharmonije pri Radu Simonitiju. Obenem pa sem obiskoval še srednjo glasbeno šolo, seveda privatno, saj sem bil po končani vojni že prestar, da bi se lahko redno vpisal. Pa sem jo seveda končal in kasneje še muzikologijo na Akademiji za glasbo. Takrat je zaradi zamenjave dirigentov med skopsko in ljubljansko Opero Simoniti odhajal, zamenjal pa ga je Lovro Ma-tačič. Še preden pa se je Simoniti poslovil, je meni prepustil nalogo, da pripravim z zborom pevski del za Requiem. Pa ste bili takrat res še povsem brez zborovodskih izkušenj? "Če vodenje kvarteta študentov kaj velja - potem sem jih imel. Pel pa sem obenem tudi v zboru APZ Tone Tomšič. Pevski kolegi so sicer vedeli, da bi rad dirigiral kakšnemu zboru. Zato se niji ob klavirju študiral Re-quiem, vsako popoldne pa z zborom." Je uspelo? "Ves teden garanja je moral prinesti uspeh. Očitno sem takrat bolj po instinktu naredil, s čimer sem se kasneje spoznal pri študiju zborovst-va. Vodilo je bilo točnost, ritem, dikcija. No, Matačič je bil zadovoljen, sam pa od strahu še spal nisem. Bil je tako zadovoljen, da me je nekaj let kasneje, ko je bil sam v Slovenski filharmoniji angažiran kot dirigent, takoj povabil kot asistenta za zborovsko petje. No, pogodbo sem podpisal, do uresničitve pa žal ni prišlo, ker se je - tako, kot se je rado takrat dogajalo, čez noč zamenjalo vodstvo Slovenske filharmonije z direktorjem Škerjan-cem. Matačič je zato odšel v London, vabili so ga povsod po evropskih glasbenih odrih, prihajal je tudi gostovat v Ljubljano." Tudi sami ste ostali zvesti glasbi - pevskim zborom. Bili ste prvi umetniški vodja Slovenskega okteta, pa APZ Tone Tomšič, zbora Slovenske filharmonije, daljši ali krajši čas ste vodili sedemnajst pevskih zborov, med njimi tudi nekaj najboljših. Najbolj znani so gotovo Slovenski madrigalisti, zbor, s katerim ste doma in v tujini nadvse uspešno promovirali Gallusovo muziko. je Hartman iz Škofje Loke, Zakaj potem zaključek z 1____. • i •, w J . .. IS____.___o takrat je bil že sodnik v Ljubljani, oglasil, da bi bil jaz kar dober za to. Malo se mi je stemnilo pred očmi, saj partiture z Requiemom še videl nisem nikoli. Sprejel pa sem. Takrat sem učil Mozartom? "Ljudje vedno in povsod stremimo za najboljšim. Če primerjam sedanjo pevsko kvaliteto zborov in tisto pred desetletji, je razlika ogromna. Priznam, da sem slovenščino na Šubičevi gim- si vedno želel naštudirati naziji v Ljubljani. Razložil Requiem z dobrimi pevci, sem problem ravnatelju, pa mi je dal teden plačanega dopusta, da sem vsako dopoldne v Slovenski filharmo- boljšimi kot takrat, ko smo ga naštudirali prvikrat. Ne veste, koliko pomeni imeti v zboru pevce, kot so danes v V 45 letih umetniškega dela je prof. Bole vodil vse pomembnejše vokalne skupine, s katerimi je nastopal po Evropi in tudi na Kitajskem, snemal za radijske postaje, med drugim tudi za angleško BBC, kjer hranijo posnetke zborov, ki jim je dirigiral - Zbor Slovenske filharmonije, Slovenski madrigalisti, Zbor Akademije za glasbo, APZ Tone Tomšič, Slovenski oktet... S prvim zborom Slovenskih madrigalistov, obstajal je od 1965-68, v njem pa sta pela tudi kasneje svetovno znana operna in koncertna solista Marjana Lipovšek in Igor Filipovič, je posnel pet gramofonskih plošč, z zborom Slovenskih madrigalistov iz obdobja 1987-91 pa štiri kasete in dve kompaktni plošči, L P ploščo in video kaseto. Veliko posnetkov hranita tudi Radio in TV Slovenija, tudi posnetkov s pevci, ki zdaj pojejo v zboru Slovenskih madrigalistov. Zbor v tem letu načrtuje snemanje treh kompaktnih plošč - Od Pindarja do Gallusa, Slovenske narodne in Gallusove madrigale in motete. Orfeju iz Ljutomera, ki so nekakšni nasledniki Slovenskih madrigalistov in s tem imenom tudi večkrat nastopajo, tudi v tujini. Moram se pohvaliti, da se z njihovo zborovodkinjo Romano Gnezda dobro ujemava, bila je tudi moja študentka in pevce, vsi imajo tudi glasbeno izobrazbo, pripravi kar najbolje." Je ta zbor naslednik Slovenskih madrigalistov, zbora, ki je štiri leta ustvarjal pevski projekt Gallus? "Mislim, da je. Ko so se pred kakimi petimi leti zbrali pevci, so našli tudi zborovodkinjo. Povabili so me na vajo, pomagal sem "izpiliti" nekaj Gallusovih motetov, ki so jih ravno naštudirali. Bil sem presenečen: res malokrat ima zborovodja priložnost delati s pevci, ki so tako muzikalni, ki berejo note in si želijo dobro peti. Lani ob stoletnici zborovskega petja v Ljutomeru smo izbrali program za koncert, ki je obsegal glasbo od Gallusa do Kogoja in še Havdnovo mašo. Pri pripravah na koncert nisem mogel veliko pomagati zaradi bolezni -prav na dan koncerta sem prišel iz bolnišnice in zvečer seveda že bil v Ljutomeru. Vse je bilo imenitno, dobro so se pripravili. Ko se je pokazala priložnost za tri pevske festivale na Madžarskem, v Franciji in v Nemčiji, ni bilo kaj oklevati, s takimi pevci gre vsak, ne samo jaz, zelo rad po svetu." Ponudbe za gostovanje navadno niso nekaj, kar organizatorji pošiljajo kar na pamet. Kako to, da so poznali ljutomerski zbor, pri prezgodaj vse skupaj pustiti? katerem ste umetniški vodja «NC| nc to sem dobro m včasth tudi dmgent? premislil. Je pa nekaj druge- skupino dvanajstih pevcev, ki je ob desetletnici Idriarta nastopila v francoskem Chartresu z Gallusovo glasbo. V tako kratkem času smo imeli več kot sto koncertov doma in v tujini, na vsakem pa je bilo vsaj polovica koncertnega programa z Gallusovo glasbo. Posneli smo prvo in za zdaj edino kompaktno ploščo Gallusovih skladb. Pa štiri kasete, dve z narodnimi pesmimi, božičnimi in z Gallusovimi. Mimogrede lahko povem, da obstaja zdaj že druga plošča, ki pa jo je za založbo Sony posnel eden od nizozemskih pevskih zborov, na njej pa je štirinajst motetov, med njimi tudi štirje, ki so na naši plošči. Več kot zanimiva primerjava. Tehnično so nizozemski pevci izredno dovršeni, interpretacija pa je seveda drugačna od naše. V načrtu sta bili sicer še dve plošči z Gallusom, vendar pa je zbor prej nehal obstajati. Ti novi pevci iz Ljutomera pa tako zelo dobro napredujejo z Gallusovo glasbo, da bo, kot kaže, te načrte mogoče uresničiti z njimi. Prav zares sem mislil svoje glasbeno delovanje zaključiti s tremi koncerti Mozartovega Requiema. Pa vendar že resno govorimo o snemanju Gallusa za plošče. Razen tega pa..." bi bilo kajpak res škoda "Nekaj je bilo prav gotovo. Nekdaj je na primer Gallus veljal za nemškega Palestn-no. Zdaj se o tem ne govori več, mislim, da so te dileme tudi zunaj že razčiščene. Bi bilo pa koristno, če bi na primer naši ali pa tuji glaS* beni strokovnjaki raziskali in poiskali mesto Gallusu med obema drugima glasbenima velikanoma - Palestrino m Lassom. Sam sicer ne poznam celotnega dela obeh mojstrov, toda tisto, kar mi je znano, je po mojem skromnem mnenju dovolj, da Gallusovo muziko mirno lahko uvrstimo na drugo mesto takoj za Palestrinovo. Takega mnenja je tudi nizozemski zborovodja, ki je s pevci pripravil izbor Gallusove muzike za kompaktno ploščo. Mislim, da je to za slovensko glasbeno promoči; jo izrednega pomena. Če bi Gallusa pri nas kaj bolje Dirigenta prof. Janeza Boleta odlikujejo izrazit smisel za zborovski zvok, izostren umetniški Čut, pristna muzikalna nrav, močna ustvarjalna sila ter izredna natančnost in nepopustljivost. Z vsemi temi lastnostmi dosega - posebej pri renesančni glasbi - svojo lastno vrhunsko interpretacijo, s katero navdušuje še tako ostra ušesa zahtevnih glasbenih kritikov. poznali, bi si bili o tem lS Slovenskimi madrigalisti je v okviru projekta Gallus nastala tudi kompaktna plošča. Naslov ima Musica, nos-ter amor. Organizatorji so ga. Na moja vrata trkajo spet nekdanji pevci iz zbora Slovenskih madrigalistov, ki nekako niso zadovoljni s sodelovanjem po najrazlič- Ni pa pozabil sodelovanja pri Requiemu. Ko sem vodil zbor Slovenske filharmonije, nas je povabil na Dunaj, da smo peli koncertno izvedbo opere Musorgskega Boris Godunov z dunajskimi filhar-moniki pod taktirko Lovra Matačiča in s solistom najboljšim baritonistom tistega časa Georgeom Londonom. Še danes hranim izrezke iz dunajskih časopisov s sijajnimi kritikami - tudi na račun našega zborovskega deleža. Takrat, bilo je leta 1961, nas je poslušal tudi slavni dirigent Karajan in nas povabil na Salzburški festival. No, do tega žal ni prišlo, ampak to je že druga zgodba. poslušali naše petje Gallusovih skladb in nas povabili. Seveda pa sem na te festivale popeljal naslednike Slovenskih madrigalistov - zbor iz Ljutomera, ki nastopa tudi s tem imenom. Časa za pripravo povsem novega programa je bilo le štiri mesece, saj so v Franciji želeli slišati srednjeveško glasbo - gregorijanski koral, ki ga doslej še niso peli in glasbo iz obdobja, ko se je začelo razvijati večglasje, pa še Palestrinovo mašo, nekaj Gallusa je bilo tudi zraven. Nastop je bil tako uspešen, da so nam na primer v Nemčiji organizirali še do- nejših zborih. Predlagali so mi, da se spet zberejo. Kaže, da bodo poslej obstajali ljubljanski in pa ljutomerski Slovenski madrigalisti, dve sicer manjši zasedbi, ki pa bi se po potrebi za večje, pomembne nastope doma in v tujini seveda združili. Kaže, da si še ne bom oddahnil, no, če bo zdravje, dopuščalo, bom z veseljem še kaj naredil." Je bilo po vašem mnenju dovolj narejenega, da bi evropskemu kulturnemu prostoru predstavili Gallusa kot skladatelja slovenskega rodu? i* nekaj časa na jasnem. N"0: čez leta bo pač že nekaj tradicije za nami, čeprav P° drugi strani ni ravno mal° zborov, ki vsaj delno spreje; majo v svoj program tud) Gallusova dela. Nadvse b' bil zadovoljen, če bi lahk° posnel še kaj njegove glasb? - ne vse, tega nikakor n» mogoče - pač pa vsaj tisto najboljše in to v vrnuns*1 pevski izvedbi. Pa bo gotov0 težko, tudi denarja ni- ?1 lahko zamislite, da za omen' jeni štiriletni projekt Gallus Slovenskimi madrigalisti n bilo nobene finančne PotnJ?' či, ne od države, čeprav je s* za slovensko promocijo tujini, ne od kakšne občine Le obljube smo dobili, Wa od prejšnjega kulturneg ministra dr. Capudra." Kar precej krivic, težav j* neprijetnosti je sprem ljal0 desetletja vašega glasbeni poustvarjanja. Pa ste P* magali marsikatero ovira . zvesto sledili svoji peV§ muzi. Se je izplačalo? "Seveda se je. Lahko s^jj delal z najboljšimi pevci ^ svetu, slovenskimi. Ko sc bil leta 1955 s SIovensK1^ oktetom na pevskem frstjv, lu v VVellsu, sem imel Vnt nost slišati kar 175 zboro^ vsega sveta. Takrat se spoznal, da imam sam Pr'L,i nost delati z najbolj5' , pevci in zato je vre v$-doživeti tudi kakšno staO°' ko neprijetnost, da ne jam drugih. Kot pevcem n' ni para, to že lahko veu mete." Lea Mencinger Ing. Alojzij Žibert, Pod Marijinim varstvom VSAKA VOJNA STREZNI LE ENO GENERACIJO Kn»ga Alojzija Žiberta Pod Marijinim varstvom, v kateri piše o spominih Slovenca -nemškega vojaka na drugo svetovno vojno, je izšla pred štirimi leti pri Gorenjskem glasu. V razmeroma kratkem času je povsem pošla, te dni pa prihaja iz tiska dopolnjen in razširjen Ponatis. Na knjižni trg se vrača prav v času, ko se na Brezjah ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne s spominsko ploščo obeležuje spomin tudi na vse tiste slovenske ljudi, ki jim je v°jna namenila usodo mobilizirancev v nemško vojsko. Ponatis knjige Pod Marijinim varstvom prinaša nekaj dodatkov in nekaj sprememb, uvaja pa ga spremna beseda nadškofa dr. Alojzija Šuštarja Ali ste knjigo kaj bistveno dopolnili? "Rokopis sem pripravil že Pred kakšnimi petnajstimi leti ln. to na osnovi svojih medvoj-nm dnevniških zapisov in spominov. Vse skupaj je bilo * začetku namenjeno moji ?mžini, zanamcem in prijateljem, predvsem invalidom mo-ouizirancem v nemško vojsko, ^a tisk je bilo treba gradivo nekoliko skrčiti, delo sva opravila skupaj z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom iz gorenjskega muzeja Kranj, ^a novo izdajo knjige je Poleg besede nadškofa dodan ?e nov predgovor zgodovinarja -Jožeta Dežmana. Dopolnijo je tudi slikovno gradivo. Medtem ko se v prvi knjigi m°ja zgodba konča ob vrnitvi dom ' ov, pa smo v dopolnjeno lzdajo vnesli tudi poglavja o Vsem povojnem prizadevanju Za Priznanje pravic mobilizirancev - vse do začetka tega leta." v A/j je vaše objavljeno pričanje prva knjiga, ki odgrinja dolgoletno, pravzaprav Ves povojni čas zamolčano ffodo v nemško vojsko mobiliziranih vojakov? , "O tem je izšlo nekaj knjig, 9 vsaj deloma odkrivajo uso-d° velikega števila slovenskih tantov, ki so jih s takrat °kuPlrane Štajerske in Goriške vpoklicali v nemško J'ojsko. Se danes ne vemo J5»o, koliko jih je bilo; po nekaterih podatkih kar okoli 0semdeset tisoč, vendar pa dokumentacije o tem ni oziroma (še) ni dostopna. Zgodovinski podatki so sprva govorili le o 7000 vpoklicanih z Gorenjskega in 28.000 s Štajerskega, zdaj so te številke že drugačne. Med preživelimi, o tem smo tudi invalidi sami zbirali podatke, je namreč kar okoli 16.000 invalidov. Na plošči v spomin padlim mobilizirancem na Brezjah, ki jo odkrivamo jutri, je podatek o približno 15.000 mrtvih. Več kot 8000 pa se jih ni vrnilo, so pogrešani ali pa so živi, pa se niso vrnili domov. Moja knjiga je bila pri nas prva te vrste. Že prej je obstajal prevod Kirstove knjiga 08/15, Po sili vojak koroškega avtorja Mirka Kumra, obe sta izšli na avstrijskem Koroškem, pa dva zbornika s posvetov v Mariboru, sam sem tudi nekaj pisal v Mohorjevem koledarju. O mobilizaciji so pisali še drugi, na primer Tone Svetina v Ukani. Ko se je pred nekaj leti pri nas pripravljala razstava z naslovom Po sili vojak o nemških mobiliziran-cih, je prišlo do ideje, naj bi se objavili v knjigi tudi moji spomini na vojni čas." Vaša knjiga pripoveduje o strahotah vojne, tudi o neverjetnih dvanajstih mesecih neprekinjenega vojskovanja na prvi bojni črti ruske fronte. Nekateri so šele iz vašega pričevanja zaslutili, kakšen je lahko "deveti krog" vojne. Kako je bila knjiga sprejeta? "Odmevi so bili vsekakor. Tudi knjigo so zelo brali, pa ne le tisti ljudje, ki so delili mojo usodo. Prebrali so jo v vodstvih vseh strank, imeli so jih v ustanovah in organizacijah, ki se kakorkoli ukvarjajo s problemi vojnih mobilizirancev in invalidov. Povedali so mi tudi za Dolničarjevo mnenje, ko je prebral knjigo - ni vedel, da smo mobilizirana toliko pretrpeli. Pravzaprav nihče ni kaj dosti vedel o mladih fantih, ki so jih odtrgali od doma in pahnili v vojno. Odmevi pa so bili tudi po svetu. O tem so govorili v slovenski radijski oddaji v Torontu. Pisatelj Peter Handke na primer mi je pisal, da knjige ni odložil prej, dokler je ni prebral do zadnje strani." Kako si razlagate, da ste pravzaprav edini pri nas, kije napisal doživetje vojne na nemški strani in to tudi objavil? "Mislim, da večina tistih, ki so doživeli strahote ruske fronte, o tem sploh ne more govoriti. Še svojim otrokom so povedali samo to, da je bilo grozno. V javnosti pa se o tem niti ni smelo govoriti. Ljudje pogosto najtežje spomine potiskamo v pozabo, ker jih enostavno ne moremo še enkrat podoživeti. Pa čeprav bi bilo to bolje. Niso bili redki nekdanji sotrpini, ki so mi pripovedovali, da so ob branju moje knjige jokali, saj so se spominjali tudi svoje povsem podobne usode. Mladi danes seveda ne vedo dosti o tem, niti jih ne zanima. Kaže, da mora vsaka generacija sama opraviti tako z vojno kot tudi s posledicami." Vaša knjiga je pretresljiva prav zato, ker nosi sporočilo -nikoli več ne take ne kakršnekoli vojne. "Samo na to sem mislil, ko je nastajala knjiga. Nikakor nisem hotel, da bi knjiga žalila, vzbujala nestrpnost, spoštljivo pišem tako o slovenskih partizanih in ruskih partizanih. Zato sem bil vesel odmevov bralcev, ki so opazili, da ne morem in nočem ne opisovati ne poveličevati samo ene plati. Opisujem svojo in usodo drugih, ki so se iz takih in takih razlogov, o tem podrobneje razlagam v knjigi, odločili za nemško vojsko. Med pismi, ogromno sem jih prejel, je le par takih, v katerih z vso ostrino očitajo kaj takega kot "dvigate glave" in podobno." Čeprav ste najbrž nič kolikokrat slišali vprašanje -zakaj pa ste se odzvali na vpoklic v nemško vojsko, pa v prvi knjigi na to odgovarjate le deloma. "V prvi izdaji knjige sem opisal svojo vojno izkušnjo, ki je bila podobna mnogim drugim v nemški vojski. V dopolnjeno izdajo pa sem dodal tudi poglavje, v katerem navajam nekatere ugotovitve s strokovnih posvetov v Mariboru: vpoklicani v nemško vojsko smo pravzaprav zaščitili svoje družine, okoli 60.000 družin, ki bi zagotovo čutile posledice okupacijskih zakonov - izgon, zapiranje v taborišča, kar se je seveda itak dogajalo. Zato, da bi se družine zaščitile, niso bili redki primeri, da so fantje iz iste družine bili tako v partizanih kot tudi v nemški vojski." Iz vojne ste prišli kot stoodstotni invalid, potem pa ste delali vso pokojninsko dobo. Invalidnost kot tudi Foto: Lea Mencinger druge posledice vojne vam mobilizirancem kot tudi drugim žrtvam vojne niso prinesle nobenih olajšav. "Za to si prizadevam že vsa leta po vojni. Nekdanja država Jugoslavija nam ni hotela pomagati, čeprav je bila nemška stran pripravljena plačevati invalidnino. Tudi skromni zneski, ki jih invalidi iz nemške vojske pri nas dobivajo zdaj, so zaradi takega odnosa minimalni, le tretjino invalidnin, kot jih prejemajo v Nemčiji vojni invalidi. Usode nekaterih pa so zelo tragične. Nekateri so se vrnili iz ruskega ujetništva šele po dvanajstih letih, celo po šestnajstih, nimajo ne delovne dobe, niso sposobni delati, ne dobivajo invalidnin. Morda bo zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki gre zdaj skozi parlamentarno razpravo, prinesel nekaj ugodnosti." Petdeset let pozneje se šele spreminja odnos do vseh žrtev vojne. Za nekatere najbrž tudi prepozno? "Seveda, v vojno smo šli skoraj še kot otroci in se vrnili, vsaj veliko nas, kot invalidi. Desetletja smo si prizadevali, da bi bili upoštevani kot udeleženci vojne, vendar pa smo bili "krivi", čeprav je SNOS že julija leta 1944 sprejel sklep, da so mobilizirana žrtve vojne; amnestija in pomilostitev pa je bila objavljena tudi v uradnem listu Demokratične federativne Jugoslavije avgusta 1945, kar pa je bilo ob ustanovitvi FLRJ januarja 1946 seveda brisano. Da smo res žrtve vojne, se bilo jasno šele leta 1992', ko je tak status priznala slovenska vlada, dve leti kasneje pa potrdil še državni zbor; zakon pa je, kot že rečeno, še v sprejemanju, pred tretjim branjem." Sami ste rekli, da vašo knjigo razume generacija, ki je doživela vojno. Kakšna protivojna knjiga pa bi vojno lahko razložila mladim? "Doslej se vse generacije iz vojn niso veliko naučile, zato vojne doživljamo znova in znova. Zato bodo tudi proti-vojne knjige nenehno nastajale. Klobuk dol pred pisanjem Ivana Jana, Toneta Svetine, vse te knjige sestavljajo vedenje o vojni. Sam sem prebral ogromno knjig o vojni, tudi partizanskih. Mislim, da bi morali veliko vedeti o vojni, da bi znali živeti v miru." LIKOVNA SNOVANJA GRAFIKA MILANA BATISTE sijj<.an!a retrospektivna razstava del Milana Batiste v galeriji kranjske Mestne hiše, ki je bila koncipirana za Qrjev0 70-letnico že v letu 1974, nudi na ogled risbe in grafike vse od leta 1979 do 1995. Vse risarsko in frn ° bogastvo je Milan Batisa strnil v osmih ciklusih, ki so nekateri predstavljeni v celoti in drugi lyjj!pentarno. Prvi je iz leta 1979 z naslovom: Začetek in konec, iz leta 1980 so Portreti, risbe s kredo, leta O/t. ^e nastal ciklus Urbanizacija prostora in sledijo Jedkanice. Med leti 1984 do 1989 je nastajal ciklus * e in sočasno do leta 1994 "Tokovi časa", sedmi ciklus "Harlekin, med leti 1992 in 1994 ter zadnji, osmi nashvom "Evropa", med leti 1993 - 1995. TnL. tadoW° kot prejšnje razstave tudi Hoč ^azuJe neverjetno ustvarjalno kot ',-Jod ciklusa do ciklusa raste Iq "jka, trdno zasidrana v zemlji Plori aruJ°ča vsako leto s svojimi tove nas ' občudovalce Batis-nosf Urnetn°sti. Sadovi te umet-risbn S° kot končni izdelki preliti v komk-n Predvsem v grafiko in so novi •acija stareJših izkušenj z dojo .raziskovanji. So sinteza PostirJnm analiziranj dotedanjih duh^PpOV in procesov mislečega Ustva ' e i" grafike so rezultat jev ar]alnega postopka od dogrado ' ^ skic do piljenja risb in vse forint CV in zak°nitosti velikega črte i grafike' Batista je mojster s jCatn v aquatinti tonskih prelivov, globin"mi dose8a tudi prostorsko Pomeiuki J° 8rafik razviJa kot Zdru?mbe.n formalni element in DP'eVanJa agresivnih diagonal 1 ahk uektivično motiviranih črt. temel° bl rekli, da je to Batistova terjstma zunanja - optična karak- pogioki- 8rafik (tudi risb)- Za v'h pr a110 razumevanje njego-Po d0k L n^ramo gledalci poseči rsni meri miselnega napora in intuitivnega dojemanja. Avtorjeva slogovna usmeritev se nahaja znotraj zelo širokega sporočilnega kroga simbolike, kar sem omenil že v tekstu v katalogu. Dodal bi samo še nagnjenost k meditativ-nosti, in da je pravo bistvo Batis-tovih stvaritev zastrto, ker ga odkrivamo kot fenomen optičnih dražljajev, skozi katere moramo prodreti do racionalnega bistva. Čeprav je Theo van Doesburg nekje zapisal, da v slikarstvu ni kaj brati, ampak da je potrebno le gledati, je pri grafikah Milana Batista potrebno izredno potrpežljivo branje vseh tistih skoraj obrobnih fines, ki napolnjujejo prostor grafičnega lista, kajti prav tam se skriva vsa pripovednikova zakladnica sporočil in opozoril, ki delujejo kot pripovedna konotacija in so hkrati prava likovna draž celotnega grafičnega lista. Ta dražljivost je Batistova posebnost, posebnost gradnje mostu med današnjim umetnostnim trenutkom do mojstrstva renesančnih ustvarjalcev, ki so prav tako potr- pežljivo jedkali svoje plošče, kot jih mojstruje naš avtor. Poln je presenečenj in največje presenečenje je kvaliteta njegove risbe in mojstrski odtisi vse od nežno izginjajočih črt do polne in močno odtisnjene gravure. To je igra, ki jo je mogoče v jedkanici s kombiniranjem akvatinte le težko doseči. Batisa se čudoviti poigrava z drobnimi črtnimi obrisi do razpo-tegnjenih črt, s katerimi obvladuje prostor grafičnega lista z na videz neverjetno lahkoto, ki pa je le sad potrpežljivega dela. Vse njegovo grafično in risarsko ustvarjanje temelji na pesniški simboliki posameznih drobcev in celote, ki je v bistvu pesniška interpretacija videza neke lahkotnosti. Prav zato pa moramo posamezne grafične liste brati in se poglabljati v podrobnosti ter ne smemo mimo teh pesnitev hiteti s pogledom, ki je zaobjel le celoto. Ne, kajti Batista je še posebej mojstrski v podrobnostih, iz katerih ustvarja vizualno draž. Mojstrske so njegove risbe in še posebej grafike. Andrej Pavlovec NOVA KNJIGA Drago Medved: SLOVENSKI DUNAJ Mohorjeva založba, Celovec - Ljubljana - Dunaj, 1995 Slovenec na Dunaju je čisto nekaj drugega kot Amerikanec v Parizu. Zakaj? Zato ker Slovenci na Dunaj ne prihajamo kot umetniki, osvoboditelji ali turisti. No, slednje bo že res, vsaj v novejšem času. Drugače pa smo v cesarskem mestu prisotni že stoletja: bodisi kot delavci, kostanjarji in podjetniki bodisi kot študenti, univerzitetni profesorji in škofje. Da, Ljubljančan Jurij Slatkonja je bil od 1513 dunajski škof in vodja dvorne kapele cesarja Maksimilijana. Sam imam na Dunaju prijatelje in tja zahajam že od 1975. Aprila tega leta, ko sem bil tam prvič, so se Američani umikali iz Vietnama, jaz pa sem pohajal po nekdanji prestolnici. Tedaj so me zanimale predvsem njene svetovljanske razsežnosti, slovenska prisotnost v njej pa sploh ne. Pozneje mi je prišla v roko knjižica Dunaj in njegovi Slovenci (1978). Tedaj šele (čeprav to še ni bilo moderno) sem postal pozoren na izredne sledi, ki so jih slovenski ustvarjalci zapustili v tem mestu. Najbolj vidne in impozantne so stavbe, ki sta jih tu postavila arhitekta Maks Fabiani in Jože Plečnik. Od prvega je zvezdama Vrania (danes-'je v njej tudi kino), od drugega Zacherlova hiša in hiša popot-niške založbe Artaria, železobetonska cerkev sv. Duha, ki je v svojem času povzročila pravi arhitekturni škandal in, ne nazadnje, slikoviti vodnjak Karla Boromejskega. Na Dunaju sta vrh tega Živela in ustvarjala znanstvenika Franc Miklošič in Jožef Štefan ter književniki Josip Stritar, Ivan Cankar, Slavko Grum in Prežihov Voranc... Kaj pa Gorenjci na Dunaju? Decembra lanskega leta sva bila s fotoreporter jem Gorazdom Šinikom v našem velemestu, da odgovoriva na to vprašanje. In sva jih našla. Sledi, ki so ostale za čebelarjem Antonom Janšo in slavistom Jernejem Kopitarjem. In seveda za največjim, za Francetom Prešernom. V poseben ponos pa nam je, da danes slovensko državo na Dunaju zastopa Gorenjka, veleposlanica dr. Katja Boh, naturalizirana Blejka. Kdor bi rad preveril, ali vse doslej zapisano drži, ima dve možnosti. Ena je, da gre na Dunaj in se sam poda po naših poteh v njem. Druga je, da si kupi knjigo SLOVENSKI DUNAJ, ki jo je nedavno izdala celovška Mohorjeva založba. To ga bo stalo samo nekaj tisoč tolarjev. In če pojde potem še sam na Dunaj, mu ne bo treba pustiti trebuha zunaj. Tisti časi so minili, pričevanja o njih pa ostajajo. O tem namreč, da je Dunaj tudi slovenski. Miha Naglic KOMENTAR Gašenje z bencinom Al ar ko Jenšterle, publicist Vladni ukrepi, s katerimi naj bi se izboljšal polotaj slovenskih izvoznikov, kažejo predvsem na to, da je vlada popustila pod njihovim močnim pritiskom, saj je bilo to zanjo še vedno ugodneje, kot če bi morala zaradi njihovih težav devalvirati tolar. Nacionalna valuta je tako še naprej ostala "trdna", res pa je, da zanjo sedaj dobimo manj bencina, kot prej. Po izjavah vladnih predstavnikov bi razvrednotenje tolarja "ogrozilo temeljne gospodarske usmeritve", mednje pa v prvi vrsti prištevajo trdnost tolarja in zmanjševanje ifnlacije. Kaj najnovejši ukrepi pomenijo za slednjo še ni popolnoma jasno. Sedanja letna raven inflacije znaša 17 odstotkov in prvi komentatorji že opozarjajo, da povečani davki, dražji bencin ter odlog plačila računov za električno energijo zanjo ne bodo brez posledic. Vlada se je torej odločila, da bo zametke krize pogasila kar z bencinom, sama pa verjetno dobro ve, koliko je takšno gašenje produktivno. Če so se na primer ljubljanski upokojenci iz prevolilnih obljub njihovega sedanjega župana dr. Dimitrija Rupla najbolj zapomnili tisto o brezplačnem prevozu z mestnim prometom, to ne pomeni drugega, kot da ljudje politikom najbolj pozorno prisluh- nejo tedaj, kadar govorijo o njihovih najbolj neposrednih interesih. Te pa za večino Slovencev še vedno predstavljajo osnovni življenjski stroški. Podražitev bencina je zato zanje vsekakor hujši udarec od devalvacije tolarja, saj jih večina varčuje z vezavo tolarjev in ne več z nakupovanjem deviz- Ob tem pa seveda v nobenem pfimeru ne smemo pozabiti na veliko število Slovencev, ki so besedo varčevanje že zdavnaj pozabili in se ukvarjajo le s tem, kako bi Z minimalnimi sredstvi sploh preživeli mesec. Ti ljudje seveda nimajo nobenega posluha za težave slovenskih izvoznikov in ti tudi najbolje vedo, koliko jih bo prizadel dražji bencin. V času, ko so se vse slovenske stranke že začele pripravljati na volitve, so seveda takšni ukrepi zelo nepopularni. Tudi zaradi tega, ker so se že začeli oglašati sindikati, ki pod vprašaj postavljajo sklenjeni socialni sporazum. Sindikati naj bi sicer še čakali do konca meseca, ko bodo v parlamentu sprejemali sporazum, potem pa je njihova aktivnost nejasna. Ravno proračun je točka, na kateri se bodo videli uspehi ali neuspehi sedanjih ukrepov. Tako naj bi s proračunskimi sredstvi pomagali izvoznikom iz sedanjih težav, pojavljajo pa se tudi predlogi o dodatnem polnjenju proračuna z novimi davki. Nekateri slovenski dnevniki glede tega pišejo, da "proračun že poka po vseh šivih, še preden je sprejet". Poleg tega opozarjajo, da vlada odstopa od memorandumske obljube, da letos ne bo novih in višjih davkov, najostrejši komentatorji pa celo pravijo, da vlada Z gasilskimi ukrepi prenaša breme svoje nesposobnosti na pleča državljanov. Seveda je ob vseh teh kritikah treba imeti pred očmi dejstvo, da v glavnem prihajajo iz "protiliberalno-demokratskega" tabora, vendar je ob tem treba dodati, da imajo tokrat komentatorji v rokah nekaj dovolj otipljivih argumentov. Nedvomno vlada pod vodstvom dr. Janeza Drnovška dovolj dobro ve, da s sedanjimi ukrepi ne bo izboljšala težkega stanja v gospodarstvu, ampak ga bo le ublažila. Njena sedanja poteza je le največji možni kompromis med politiko in gospodarsko realnostjo. Če bi z ukrepi še naprej odlašali, bi se težave izvoznikov (torej paradnega konja našega gospodarstva) še povečevale in bi verjetno še pred volitvami prišlo do gospodarske katastrofe. Zaenkrat jo je vlada preprečila s tem, da si je raje nakopala nekaj (podražitev bencina je vendarle minimalna) nezadovoljstva na strani delavstva. povezani, da je možno kar na počez govoriti o meni, Golo-biču, Kacinu in Kopaču naenkrat, potem se grenko moti. Brž ko bi bila LDS strankarska armada, v kateri notranje razlike in samostojno mišljenje ne bi bilo več dovoljeno, me kot taka ne bi več zanimala. In tako kot imam kritično distanco do LDS, tako spoštujem tudi pravico Jožeta Novaka do tega, da je strankarsko trobilo. Vendar pa ugovarjam logiki, po kateri nastopa. To je logika, ki jo res lahko označimo kot "našivašizem". To je logika, ki vedno prinaša za nekoga totalitarno oblast, drugim pa izobčenje. In v tem je razlika med nama. Zame je medsebojno komuniciranje, tudi politično, uspešno takrat, ko se odvija po načelih win-win (dobim -dobiš), ko priznaš tako zmago kot poraz, tako uspeh kot neuspeh, tako sebe kot svojega nasprotnika kot sestavni del življenjskega toka. In če so ali v LDS ali v SDSS posamezniki, ki jim do takega načina razumevanja medsebojnih odnosov ni, potem se Z njimi ne strinjam. In zato se, dragi Jože Novak, s tabo ne strinjam. Svete krave brez sena Jože IVovalc, publicist ODMEVI Našivašizem Jože Dežman, zvtnanji sodelavec "Namesto nacifašizma imamo našiva-VUšizem!" Tako je rekel grafik Črt Frelih, ko je ocenjeval sedanji čas. Poglejmo, kakšno zvezo ima to z vrlim Jožetom Novakom. Jožetu Novaku sem očital, da se je v nekaj vrsticah dvakrat zmotil oz. zlagal. V svojem odgovoru ni omenil svojih zmot oz. laži. Pisal je pismo meni, Jožetu Dežma-nu. Vendar v njem čenča o Golobiču, Kacinu, Kopaču. In seveda o LDS kot največji nesnagi, ki jo je treba čimprej pospraviti. Jože Novak torej enači mene in LDS, mene in Kopača, mene in Kacina, mene in Golobica. To se verjetno dogaja Jožetu Nova- ku zato, ker so se v SDSS odvadili razmišljati s svojimi glavami. Vsi so eno, eden je vse. In zato je razumljivo, da potem, ko Veliki vodja, ki je vse, napove, da se bo Slovenija politično polarizirala, da si to mentalni nedonošenčki, ki raznašajo po svetu njegove misli, zapomnijo. In tako tudi Jože Novak deli svet na naše in vaše. Naši so dobri, vaši so slabi. In LDS je za Jožeta Novaka pravi primer "vaših". Jože Novak vsepovsod vidi zarote in se s tem s svojo druščino uvršča v dolg seznam človeških združb, ki so temeljile na teoriji zarote, na iskanju notranjega sovražnika. Posledice njihovega delovanja so svete vojne, inkvizicija, nacifašizem, boljševizem itd. In to svojo logiko iskanja notranjega sovražnika Jože Novak demonstrira prav v vsakem svojem pisanju. Če Janez Janša trdi, da je Zavrl izdajalec, to Jože Novak ponovi v Gorenjskem glasu brž, ko je mogoče. Ko kongres socialdemokratske stranke useka po predlaganih ukrepih za vstop v evropsko skupnost, to papagajsko ponovi Jože Novak. In razglaša predlog, po katerem seka SDSS, za izdajalskega že vnaprej, ne glede na vse postopke, ki so glede evropskih integracij še pred nami. Itd. itd. Sam sem Jožetu Novaku napisal svoj očitek sam in po svoji vesti. In če Jože Novak misli, da smo v LDS tako Kaj se zgodi, če državi kaj pokloniš -2.700 litrov sokov na smetišče? V članku "Kaj se zgodi, če državi kaj pokloniš - 2.700 litrov sokov na smetišče?", ki je bil objavljen v vašem časopisu dne 2. junija 1995 na 5. strani, po naši oceni pisanje novinarke ne kaže dejanskega stanja. Zato v dodatni obrazložitvi želimo prikazati dejansko stanje dogodka in prosimo, da dodatna pojasnila objavite v časopisu. Odločitev za odstop blaga v korist države je prostovoljna odločitev uvoznika. Če bi uvoznik imel željo sam razpolagati z omenjenim blagom, bi lahko plačal carinske dajatve, nakar bi lahko sam podaril blago komurkoli in z reklamo, ki bi se mu zdela primerna. Da se blago sme napotiti na smetišče ni tako enostaven postopek, kot je omenjeno v članku. Potrebno je določiti, ali se blago lahko proda v nadaljnjo prodjao, ali se lahko dodeli v humanitarne namene, le kot skrajnost ostaja smetišče. Da se vse navedeno preveri, nekaj časa traja. Postal je že običaj, da nas - prepričujejo, da imamo normalno državo. Toda kdor pogleda v zakulisje oblikovanja politike in delovanja državnih institucij, kmalu opazi, da je balkanski način vladanja še vedno temelj politike. Predsednik vlade dr. Drnovšek nastopa kot velik demokrat, ki sploh ne potrebuje opozicije, razen seveda, če doživi zunanjepolitični polom. Tudi o ministrih ne izgublja veliko besed, ker so mu že na začetku mandata podpisali odstopne izjave, tako da jih lahko vsak trenutek odstavi. Kot kažejo dogodki zadnjih mesecev, je vlada namerno zavlačevala iz meseca v mesec Z razpravo o proračunu v parlamentu, da sta Drnovšek in Gaspari lahko nekontrolirano gospodarila z državnim denarjem. Če bo zmagala opozicija na volitvah naslednje leto bomo o tem mogoče zvedeli kaj več. Po šestih mesecih bo parlament končno odločal o proračunu. Krščanski demokrati so popustili, ker so spoznali, da jih Drnovšek lahko zamenja s Podobnikovo Ljudsko stranko. Podobnik se je že v preteklosti sestajal z Drnovškom, predvsem takrat, ko je šlo LDS najbolj za nohte (lani sredi afere R+3% , letos po debaklu z Italijani). Proračun je v normalnih, demokratičnih državah temeljni dokument, s katerim parlament in vlada določita politiko države. Zato ga v večini držav s stabilno koalicijo sprejemajo konec leta za naslednje leto. Pri nas bo tokratni proračun odraz razmerij v koaliciji. Vodstvo LDS si z državnim denarjem gradi ekonomsko osnovo za prihodnost. Njihovi politiki so najprej poskrbeli zase, zato si gradijo hiše in kupujejo stanovanja z državnimi krediti. Združena lista večno sanira svoje preštevilne izgubarje in čaka na svoj trenutek. Obe stranki sta prepričani, da morajo krščanski demokrati biti zadovoljni, ker imajo v rokah cestni fevd, drugam pa jih LDS in ZL ne spustita. Zato je razumljivo, da je predlagani proračun usmerjen v potrošnjo (nakup državnih avtomobilov in širjenje birokracije), ker jo je težko kontrolirati. Pred dvema mesecema so se vse stranke koalicije zaklinjale, da proračun ne sme presegati 511 milijard tolarjev. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov so se v sredo Drnovšek, Peterle in Kocijančič dogovorili, da naj bi proračun znašal 513 milijard. Ko gre za denar, je škoda izgubljati besede in se spominjati obljub. Ljudje pozabijo, kaj so včeraj jedli, zato se ne bodo pretirano razburjali, ker so politiki prelomili obljube. Toda ne bi smeli spregledati, da počasi prihajajo računi za zgodbo o uspehu-Veliko denarja davkoplačevalcev iz proračuna bo što za zunanji in notranji javni dolg in šele v naslednjih letin bomo zvedeli koliko nas je stala zgodba o uspehu za nekaj odstotkov onih na oblasti. Kdor bo pozorno poslušal razprave o proračunu, bo zlahka ugotovil, koliko demagogije in hinavščine se lahko sliši v tako kratkem času, kajti tokrat bo šlo za denar, za veliko denarja. Če denar ne smrdi, kot je rekel Peter Righ član vodstva LDS, potem besede še manj. Vsi ministri in državni uradniki se bodo hvalili z varčevalnimi ukrepi in racionalizacijami. Toda vse se bo končalo kot v primeru nabave avtomobila za om-budsmana Iva Bizjaka. Najprej je napovedal, da si bo kupil BMW. Po protestih javnosti si je premislil, sedal si namerava kupiti renauh laguno, ker je bil razglase^ za avto leta. Veliko besed in malo denarja bo namenjenih izvozni' kom, ki pravzaprav polni}0 državno vrečo. Država jih Je. najprej izsesala, da so vjl shirani, potem pa jih bodo hranili z drobtinicami. Situacija je brezupna, ni pa resna- Blago med tem časom ostane v carinskem skladišču. Pričakovali bi, da delavci podjetij, ki se ukvarjajo z uvozom in izvozom, poznajo carinske predpise, in da do nepotrebnih komplikacij ne bo prihajalo. Žal nam praksa potrjuje ravno nasprotno, razen, če niso za takim ravnanjem, kot je bilo v danem primeru, skriti slabi nameni. PODLISTEK - 3 ■GOTT MIT UNS" (Bog z nami) Za vse le ne moremo kriviti države. Ugotavljamo, da smo kot predstavniki države v Carinarnici Jesenice ravnah v skladu s predpisi. Omenjeno količino soka 2003 litre je dne 5. junija 1995 z veliko hvaležnostjo sprejel Rdeči križ Slovenije. Upravnik Carinarnice Jesenic« Mihael Stojan V PEKLU 11. marec. Čete so v zaledju nasproti južnega mostišča. Tudi vod minometov. Postavili so šotore in se pripravili na počitek. Pohod do tu je trajal ves dan in je vojakom pobral vse moči. Na nasprotni strani ceste so v četi Lavseger, Krek in Magister. Neverjetno, kako se Slovenci, če so le nekako blizu, hitro najdejo. Dovolj je, če kdo zažvižga melodijo katerekoli slovenske narodne, ali pa če se sliši koga lomiti po nemško, ali pa če izusti kakega vraga ali hudiča. Tone Krek je Kranjcema povedal, da sta Cegnar in Lojz pobegnila. Janez ima v beležki zapisano le ime ne pa tudi priimka. O tem, kateri od petih Lojzov naj bi to bil tudi kasneje ni prišel povsem na čisto. Klemenčič ni bil, ker je bil ranjen na Narvi, Žusta je srečal 24. marca, Ličar je zbolel 12. marca in bil prepeljan v lazaret, Božnarja je srečal 29. marca. Ostal je torej le še Novak. Za tega pa je Klemenčič menda slišal, da je padel v Sloveniji kot domobranec. Slednje bi bilo mogoče le, če je fant dobil dopust. Morda je kdo slišal za Cegnarja, da je ušel in mu pritaknil še Lojza Klemenči-ča, s katerim sta bila skupaj v vodu. V vojski nobena stvar ni stalna, ne traja dolgo, posebno počitek in mirovanje ne. Štabi kar hitro poskrbijo za neljuba presenečenja. Tudi počitek ob cesti je bil opolno- či nasilno prekinjen. Z vso naglico so vojaki podrli šotore, zbrali vsak svojo kramo in v četrt ure so bili v triredih nared za pohod - odhod na fronto. V hitrem maršu so prispeli do mostišča blizu izliva reke Narve iz jezera. Za opoldne je bil menda načrtovan ruski napak širitve mostišča jezera. Za opoldne je bil menda načrtovan ruski napak s ciljem širitve mostišča in nemška komanda jih je kanila prehiteti. Sredi belega dne, točno ob enđjstih dopoldne se je začel nemški napad. Ruse naj bi pregnali nazaj na vzhodni breg reke. Po nekajtedens-kem premoru je bil to spet nov ognjeni krst po ustaljenem scenariju. Topniški ogenj na Sovjete, napad pehote in obojestranski zaporni ogenj. Ruski je sledil takoj, kajti pripravljeni so bili za začetek svoje akcije. Vsa kanonada in napadi pa rdečearmejcev, ki so v preteklih dneh mostišče precej razširili in utrdili, ni kaj prida premaknila. Rusi so ostali na levem bregu. Janez je v svoji beležki zapisal: "...do 27. marca ležali v luknjah". Polna dva tedna so mokri tičali in prezebali v luknjah in kotanjah in upali, da Ivan, kot so vojaki rekli Rusom, ne bo ponovno poskusil širiti mostišča. 24. marec. Ob prevzemanju hrane za desetino je Janez srečal Terana, Peternela, Sitarja, Žusta, Osolnika in Kavčiča. Odkar je prebegnil Cegnar, so vsi pri četnem prate ž u. Klemenčič, Košir in Tram-puš ležijo kakih 150 metrov pred minometnim vodom, nadaljnjih 150 metrov naprej pa so že ruski okopi, za njimi pa se začne svet rahlo spuščati proti reki. Dan za dnem so vojaki utrujeni, prezebli, lačni in Žejni čakali na temno noč, da bodo vsaj za kratke trenutke poravnali odrevenele ude, da bo do njih prispela hrana in tista mlačna kneipova kava, da bodo morda dobili kako suho odejo ali pa vsaj otep slame. Ko pa je nastopila tema, so ponovno s tesnobo pričakovali jutra in novih nevarnosti. Pomisel Boš jutri še dočakal večera, noči? Pa pojutrišnjem? Bo na vrvici okrog tvojega vratu ali pa v ustih ostala le polovička "svetinjice" - Erkennungs-marke s tvojo številko in krvno skupino, druga pa bo v torbi Kompaniecheffa? Najbolje bi bilo ne razmišljati o Janez Lončar tem, o ničemer, morda le 0 hrani in zaklonu. Govoriti o skrbeh tovarišu ali pa ka' meradom ob sebi in slednje obremenjevati s svojimi čutenji, ne kaže. Sleherni se prav gotov0, ubada s povsem enakirnl skrbmi. Ne drezaj v občutke drugih, vsaj na zunaj ka*' mirnost. Pa zanašaj se m srečo, ki se še drži W°r sence. Od utrujenosti se ve*e same od sebe spustijo, čepra ni miru. Zasanjaš o dom& domovini, o svojcih, ljubef.fji se prebujaš ob vsaki bhz) eksploziji ali strelu, ob tm se zaveš, da še živiš, da s neprespan, pa žejen in ^ In tako do jutra, pa nasledi dan in noč, dan na dan brezplodni čas. Vse do Za menjave po dveh tednih 1 težko pričakovanega ter Pr čakanega počitka v zaledju Se nadaljU* PONEDELJEK, 12. JUNIJA 9.30 Malo angleščine, prosim »■50 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka 1fJ-20 Znanje za znanje, učite se z nami 1rM5 Da ne bi bolelo. Nadloga mladosti ||MQ Smaragdni gozd, ameriški 13.05 Športni pregled, ponovitev 15.50 Obzorja duha '6.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Palača •'.25 Pravljičar, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 ABC - ITD, TV igrica 19-18 Žrebanje 3x3 ■»■30 TV dnevnik £55 Šport 20.05 Prvi krog, kanadsko-fran- coska nadaljevanka 21 -10 Pogovor s predsednikom države 22-15 TV dnevnik 22-31 Šport ?2-35 Žarišče 23.00 Sova: Murphy Brown, periska nanizanka «•30 Inšpektor Morse, angleška nanizanka TVS 2 SKp5lifikaciie za Ep v n°g°- tek b t ? ,ja " Slovenija, posne-tekrnJ? na 9-50 Košarka, NBA, 3. OrlanH a koncnice: Houston -Prven ?' DOsr|etek 11.20 Jadralno Portnr -° 2vezda, reportaža iz - a °za 11-50 Umetniški večer rusk: iarkovski: Andrej Rubljov, 2rcJi m (čb> 1445 utr'P 1500 16 0 tedna 15.15 Presodite POnn 9leJ me! 1700 Sova' MorS ev 1750 Inšpektor Izziv ' an9|eška nanizanka 18.45 ma ' Polovna oddaja 19.15 Sed-OdHo- a 20-05 Gospodarska Volno31 10-000 obratov 20.55 ieJa^p0vratr|ika, angleška nadal-Branka 21-45 Studio City 23.00 rlne Rončel izza odra HTV1 Emparatriz 13.00 Za en dan ra?«' amer'Ski čb film 14.40 TV ,/stava 14.45 Šolski program 10 jL počila 8.00 Dobro jutro nt£~ foročila 10.05 Šolski pro- 6h» 11-30 Risanka 12.00 Poro-a 12 15 galjevanica be"na5 Likovna vzgoja 15.05 Glas-l4 4nV59oJa 1525 Angleščina 16qc kljukica 15.55 Risanka diiSJJ^1 8 1630 Hrvaška 17 3o J/-00 Učimo se o Hrvaški nadai^ anta Barbara, ameriška l85oJePVanka 18.15 Kolo sreče 19 3f( L,ederacija in konfederacija MariJ?neX.n,k 20.10 Zvezde: Iva 21 is £Vič' Postreti igralcev Dok.mJHr.vaška ins vet 22.05 dCSnnao?ddaia 2250 w Mokorni?-10 Slika na s'iko 23.40 meja ansambli 0.40 Sanje brez HTV 2 sliko i^n0ledar 1355 Slika na nientarnL Svet v v°Jn'. doku-POOovES S6riJa 1830 Dr- Quinn, 16.15 fp amenske nadaljevanke Hrva§ka \ košarki za ženske, Brna 17 «"■ Moldavija, prenos iz Formi, i NBA' Pregled 18.15 Kanadei7MPosnetek dirke za VN ka 19 30 -Montreala 19'15 Risan " 15 M ?°ristična 21.15 m ^doevnik 20.10 Arena humorkt£phy Brown- ameriška Ra^raan'čna na™anka 21.45 da|jevanka 2?S?' italiJanska na-ka ^Snk? L°Ve,0y' ang,eš' kanala 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 11.05 Žametne vrtnice 11.50 Pozitiv plus 12.35 A shop 12.45 sPot tedna 12.50 Video strani 16.50 Spot tedna 16.55 A shop 17.05 Videoigralnica 17.35 Adidas streetball 17.55 Klasična video-9'ava 18.45 A shop 19.00 Vreme 19-05 Risanka 19.10 Luč svetloba 20.30 Dežurna lekarna 21.00 vreme 21.05 Pravica ljudstva, ameriški film 22.40 Obalna strada, ponovitev ameriške nanizanke 23.30 Adidas Streetball, ponovitev 23.50 Spot tedna ATRIJA za starše III, ponovitev ameriške TV komedije 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Knight Rider 17.15 Strašno prijazna družina 17.40 Naš hrupni dom 18.05 Grad ob Vrbskem jezeru, Plemstvo te ne obvezuje 19.00 Pri Huxtablovih 19.30Cas v sliki/Vreme 20.15 Fant iz kamene dobe, ameriška komedija 21.45 Zadnji boj 23.15 Čas v sliki 23.20 Plameneča zvezda, ameriški vestem 0.50 Strašno prijazna družina 1.15 Vsak dan s Schiejokom 2.15 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.0 Zadnji boj 5.35 Raji živali AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom 10.05 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 10.05 Konj Maestozo Austria, ponovitev avstrijskega filma 11.40 K stvari, ponovitev 12.55 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Najdaljša noč 13.55 Orientacija, ponovitev 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Vaški zdravnik 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih 23.30 Arhitektura je umetnost 0.00 Evropska filmaska noč: Italija 0.10 Amacord, italijansko-francoski film 2.10 Tatovi koles, italijanski film 3.35 Kabirija, italijanski nemi film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 OBJEKTIV GORENJSKE 15 (informativna oddaja) 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 DAVID PLANINŠEK - PRED ODHODOM NA SPECIALNO OLIMPIJADO V ZDA 21.00 LETALA: (prispevek Marka Malca) 21.25 EPP blok - 3 21.30 KOLESARSKA DIRKA ZA VELIKO NAGRADO KARNJA 95 -KRONOMETER KRANJ - GOLNIK - KRANJ (ponovitev reportaže) 22.05 KASAŠKE DIRKE V LESCAH 22.30 OBJEKTIV GORENJSKE 15 22.50 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Revija cerkvenih pevskih zborov v Železnikih (2. del) 20.00 7. Groharjev teden v Sorici (2. del) 20.50 Brez komentarja LOKA TV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 EPP blok 20.05 Športni pregled dogodkov 20.25 EPP blok 20.30 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.05 EPP blok 21.06 Film, izbor iz sat. programov MMTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 18.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.30 GEO, nastanek in razvoj zemje, ponovitev 1. dela 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja 21.50 RALLY CAMEL TROPHY, ponovitev 22.05 SIMONA WEISS ZA VAS, ponovitev 22.50 MMTV SHPO, televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 18.00 Satelitski program 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemar-ket, EPP 20.10 Vse o kabelski TV - pogovor v studiu - v živo 21.30 KINO Telemarket 21.40 Napoved sporeda za torek 21.50 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsak po svoje pesmi poje 19.30 do 24.00 Večerni program - Drugačne pogled R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jugranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, Osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko IVAN Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved progra- R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Anketa 17.15 Novice 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit 23.00 TVS 1 MURPHY BROVVN Murphv spet zamuja. Nekaj sekund do drugega dela oddaje Je, ona pa še čepi na stranišču. Potem pa pozabi, kdo je njen gost... Milesu, ki sicer zagotavlja, da on že ne bo zganjal preplaha, prekipl. Treba se bo pogovoriti o zamenjavi. Murphy se bo pač morala sprijazniti z dejstvom, da bo zamudila nekaj oddaj. Ni treba, da se počuti ogroženo. Sploh pa jo bo nadomeščata kanadska kolegica Hillary. Iz Kanade? Le kakšne novice sploh poznajo tam? S^nfiS? Pro9ram 9.00 Umor, ^^ala109it5vKnigh' En'erDrkl 5 Vesoljska ladja rPnse, ponovitev 11.30 Past CENTER amer. kom. MALI MILIJONAR ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom. I. Q. ob 17. in 19. uri, amer. melodr. NESMRTNO LJUBLJENA ob 21. uri ŽELEZAR amer. kom. NORI PROFESOR ob 18. uri, amer. thrill. KRI NA SONCU ob 20.15 uri TVS 1 10.40 Igrajmo se gledališče: Igralec in njegova govorica 11.15 Eden mojih najstarejših prijateljev, nemški film 12.35 Izziv, poslovna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza, ponovitev 14.10 Sobotna noč, ponovitev 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 17.40 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Zgodbe medenih tednov; Medigra, 5. epizoda nemške nanizanke 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova 22.55 'Alo, 'Alo, angleška nanizanka 23.30 Inšpektor Morse, zadnja epizoda angleške nanizanke TVS 2 13.00 Euronevvs 15.05 Malo angleščine, prosim 15.30 National geographic, ameriška dokumentarna serija 16.25 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.15 Videoš-pon 20.05 Tri zgodbe, poljudnoznanstvena oddaja 20.55 Roka ročka 21.45 Zgodbe iz malega mesta, finska drama 22.40 Svet poroča HTV 1 12.00 nadal-ulica, Šolski 15.50 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Eko mesečnik 10.35 Naravne znamenitosti Istre 11.00 Moje telo 11.30 Risanka Poročila 12.15 Emparatriz, jevanka 13.00 škrlatna ameriški čb film 14.50 program 15.45 Zgodbica Igrajmo se 15.55 Iz arhiva majhnega sveta 16.05 Palčki nimajo pojma 16.30 Hrvaška danes 17.00 Otrok, šola, dom 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.30 Kolo sreče 19.05 Tv razstava 19.30 TV dnevnik 20.10 Knin -hrvaško kraljevsko mesto, dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.50 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.40 Vojne po svetu, dokumentarna oddaja 0.30 Sanje brez meja HTV 2 13.45 TV koledar 13.55 EP v košarki za ženske: Hrvaška -Madžarska, prenos 16.45 Slika na sliko, ponovitev 17.25 Arena, ponovitev 18.25 Raztrgana zgodba, italijanska nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Raztrgana zgodba, ameriška nadaljevanka 21.30 Skrivna orožja, dokumentarna serija 22.00 Stranski učinki, ameriška nanizanka 22.50 HR top 20 KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Alica v glasbeni deželi, ponovitev 11.35 Vi-deoigralnica 12.15 Spot tedna 12.20 CMT 16.55 Spot tedna 17.00 A shop 17.10 Pravica ljudstva, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo 20.30 To trapasto življenje, angleška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 Večni krog, oddaja o astrologiji 21.55 Računalniška kronika 22.25 Dežurna lekarna 22.55 Spot tedna 23.00 A shop ladja Enterprise 16.25 Knight Rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Naš hrupni dom 18.00 Grad ob vrbske jezeru 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Po medvedovih sledeh 21.15 Bolnišnica Chicago Hope 22.00 Zadnji boj, 4. zadnji del 23.35 Čas v sliki 23.40 Umazane lovorike, ameriški film 1.45 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 2.45 Dobrodošli v Avstriji 4.35 Zadnji boj, ponovitev AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok 10.05 Nasvidenje, Frančiška, nemški film 11.45 Raji živali 12.00 Vreme 13.00 čas v sliki 13.10 Tema, ponovitev 14.00 Slika Avstrije 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Sa-chiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Akti X 21.10 Reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.00 Phettbergs nette leit show 23.45 Dvojčici, dokumentarec 0.40 American supermarket 2.00 Umetniki za boljši svet, Magdalena Abakanovvicz 2.10 Pogledi od strani 2.15 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.35 TURBO RISANKE 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 UTRIP KRANJA 20.30 TEMA 21.25 EPP blok - 3 23.03 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Šolski utrinki (informativno poučna oddaja OŠ Železniki) 20.00 Srečanje pritrkovalcev s celotne Gorenjske v Železniki - 2. del 20.50 Brez komentarja AVSTRIJA 1 6.10 Raji živali 6,.30 Otroški program 9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.45Knight Rider, ponovitev 10.45 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.30 Karibska skrivnost, ponovitev ameriške TV kriminalke 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska LOKATV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 EPP blok 20.05 Škofjeloški kulturni utrip 20.35 EPP blok 20.40 Športni pregled dogodkov, ponovitev 21.00 EPP blok 21.05 Nedeljska reportaža, ponovitev ... Videostrani MMTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 15.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 AVTODROM MMTV, oddaja o avto-moto športu 21.05 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 21.10 KOLO, dokumentarna oddaja 3. del/6 21.40 GIN-GER V NOVEM JUTRU (Ginger in teh Morning), ameriška drama 23.10 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.30 Video strnai 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 18.00 Satelitski program 20.40 Napoved sporeda 20.50 Telemarket, EPP 21.00 3, 2, 1 GREMO, zab. glasbena oddaja z gosti v živo iz studia 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za sredo 22.50 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 20.50 MINI 5 - otroška oddaja 20.50 - KINO 20.55 Reklamni blok 20.55 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 MHz iz Tržiča. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica: Devet izpod Triglava 16.30 Domače novice 17.00 Kviskoteka Braca Korena 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za countrv 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.00 Novice 17.30 Žirovski glasnik 18.00 Pogovor z županom občine Žiri 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel rhvthm 23.00 Egostvle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit 20.05 TVS 1 ZGODBE MEDENIH TEDNOV 5/8 del nemške nanizanke Biancin vizum za bivanje po potekel. Da bi lahko ostala v Nemčiji, brazilska študentka na prigovarjanje poročenega prijatelja Thomasa privoli, da bo z njegovim prijateljem, odvetnikom VVolfgangom, stopila v navidezni zakon. Poroka je tiha in neopazna. Vendar na lepem VVolfgangova mati stoji pred matičnim uradom in maha z dvema vozovnicama za poročno potovanje v Benetke. Za Bianco in VVolfganga je to začetek nenavadnih medenih tednov. CENTER amer. kom. MALI MILIJONAR ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom. I. Q. ob 17. in 19. uri, amer. melodr. NESMRTNO LJUBLJENA ob 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. VSE, KAR SI ŽELIŠ ob 20.30 uri Cr\T5 CELOVEC od 20. maja do 1. julija 1995 Sejemska hala 3 Najprej sprehod po mestu, nakupovanje in uživanje, potem pa na musical CATS. KLAGENFURT oo/n ci(tirtAesviee alples lesni program 64228 Železniki PRODAJA RABLJENE OPREME 164 avtomatska lesna stružnica OMA 1.230.000 SIT 112 avtomatska linija za spajanje lesa SAUTER 1.476.000 SIT 192 dvojna formatka GABBIANI 656.000 SIT 196 brusilka letev po laku MAKOR 1.476.000 SIT 107 furnirske škarje RUCKLE 123.000 SIT 000 VF stiskalnica za lepljenje TV ohišij 410.000 SIT 000 vodni filter 492.000 SIT Informacije po tel. 064 67 121 int. 204. REŠITVE ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE "ELBI" Tudi tokrat je prispelo veliko rešitev. Med 1901 rešitvijo je bilo nekaj nepravilnih. Komisija je izžrebala med pravilnimi reJitvami naslednje: 1. nagrada: telefonski aparat Le Tehnika - VELUŠČEK Marija, Begunjska 3, Kranj 2. nagrada: stropna oz. stenska svetilka Pristna Nova 31 -KOBLAR Marko.Valjavčeva 3, Kranj 3. nagrada: žarnice v vrednosti 3.000 SIT - JELEN Ivan, Zoisova 32, Kranj Tri tolaiibie nagrade v vrednosti 1.000 SIT prejmejo: - HAMBERGER Zlatko, Gorenjska 15, Radovljica - MRAVLJA Lojze, Groharjeva 25, Škofja Loka - MULEJ Danica, Sp. Upnica 27, Kamna Gorica Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! SIEMENS SLUŠNI APARATI POVSOD IN VSAK TRENUTEK AKCIJA SIEMENSOV1H slušnih aparatov z daljinskim upravljalcem. Nudimo tudi: - vse vrste zaušesnih in v ušesih slušnih aparatov - popravila in servis - izdelavo vložkov po meri Hiter servis in garancija zagotovljena. KRANJ -ART OPTIKA BLEIVVEISOVA 18 VSAK ČETRTEK OD 16.30 DO 18.00 URE LJUBLJANA - VODNIKOVA 8 VSAK DAN OD 9. DO 16. URE (RAZEN SOBOTE) Informacije: T1 ^ tel.: 061/159-54-22 324 -116 1552 zavarovalnica triglav d.d. VUPJ OBMOČNA ENOTA KRANJ 64001 KRANJ, Bleivveisova 20 objavlja prosta delovna mesta 1. ZAVAROVALNI ZASTOPNIK v organizacijski enoti terenske mreže RADOVLJICA (dve delovni mesti) 2. ČISTILKA v poslovnih prostorih na sedežu Območne enote Kranj (eno delovno mesto) Delovno razmerje bo sklenjeno pod tč. 1 za nedoločen čas s poskusnim delom do 4 mesece, P°d tč. 2 pa za določen čas (za dobo enega leta) s poskusnim delom do 2 meseca. . e Za opravljanje del mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje poseDn pogoje: pod tč. 1 • da ima srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) • da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj • starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok) • veselje do terenskega dela in sposobnost za delo z ljudmi • da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini pod tč. 2 • da ima končano osnovno šolo • da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj • da ima slovensko državljanstvo . Kandidati za navedeni prosti delovni mesti naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo n naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj, sektor z splošne in kadrovske zadeve. K prošnji je potrebno predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis, navedbo dosedan zaposlitve (delovna doba) in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanj zahtevanih posebnih pogojev. . M Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obeščeni v roku 30 dni P izteku razpisnega roka. NAGRADNA KRIŽANKA M0DENA TRZIC Današnjo križanko prispeva MODENA Tržič, proizvajalec ženske konfekcije. Njihove modne kostime, krila, jakne, hlače, bluze lahko kupite tudi v tovarniški prodajalni v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču. V trgovini imajo tudi dobro izbiro nogavic in podobnih dodatkov, kupljeno blago pa lahko plačate na obroke. Trgovina je odprta med tednom od 9. do 12. in MOhEN/3 od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Tel. številka v trgovini: 50-796. Za najsrečnejše reševalce razpisujemo tri nagrade MODENE: nakupe v njihovi prodajalni v vrednosti: 1. 7.000 SIT 2. 5.000 SIT in 3.000 SIT tri nagrade v vrednosti po 1.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagr?0' no geslo, sestavljeno iz črK oštevilčenih polj in vpisano kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do četrtka, **" junija 1995. Dopisnice fefg pošljete na GORENJS*' GLAS, 64000 Kranj, ZokgJ 1, Kranjska Gora, TD «*J dovljica, TD Škofja Loka » pa oddate v pisarnah *v Bohinj, TD Cerklje, ali Agenciji TIK-TAK v M ddvoru. Rešitev pa 7y Dovje - Mojstrana, TD Kf' niče, TD lahko oddate tudi naši malooglasni službi. POPRAV-UALEC PISNIH NAPAK OSNOVNA MERA VRSTA TKANINE PRIPRAVA ZA SEKANJE DRV ZVEZDA V ORLU KRAJ NA GORENJSKEM SLOVAŠKO MESTO NUKLE INSKA KISLINA ENAKI ČRKI PRIPADNIK KELTOV 43 VRTNA CVETLICA 44 PLACIDO D0MING0 REKA V RUSIJI 4? JANEZ JALEN ZADETEK PRI J2MB01! 13 22 19 25 35 SESTAVIL F. KALAN NAZIV ZA LE POTIC NA SREDSTVA JAPONSKO MESTO LEPOTNA 31 FR. SKLAD MAUHICE HRV. GLAS BENI ZGODOVINAR LADISLAV SUM. BOG PLODNOSTI ZORANA ZEMLJA KONEC ŠAH. IGRE JUGO-VZGOONI VETER 38 27 REKA V SIBIRIJI 33 UMETNIŠKI ANTON PLES NANUT 28 24~ 15 UČENJE .3 V% * CITROENOV TIP AVTA 29 uizTir ŽENSKI GLAS IVAN VISOKE KARTE 12 UROCNA BESEDA POLITIK BAHADUR ATOI§" EDGAR ALLAN MAK. PRO-.5T1I1T1U 37 GRŠKI BOG VINA i ONČFN VRČ Z VRATOM 16 14 34 KUHINJSKI ELEMENT 6 JEZERO VRUSUI PREHODNO OZEMLJE 18 23 45 SLSUKAR MATEJ KITAJSKA DINASTIJA PEVEC PESTNER ŠTEVNIK POKLON 39 17 Manj kot ena MESTO NA JUGU NIŽOJ ,MSKE Jm 36 SOSEDNJI ČRKI GIB, S KATERIM NAKAŽE MO DOLOČENO MIRO UNGAR MLADOPO-RC&NEC 46 41 ZLATKO IVKOVlč NIKOLA TESLA 1 2 3 4 • 6 6 7 11 12 13 14 15 16 17 21 22 23 24 26 17 31 32 33 34 36 36 3? 4T~ 42 26 47 32 STAfl, \ !^^unijal995 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 21. STRAN • GORENJSKI GLAS BORZNI GRAFIKONI Tok nostnPrat STno P"Pravi» mesečni pregled investicij v vred-3. maiaPHPlr^e' kotirajo na Ljubljanski borzi za obdobje od ptatniffL?!. maJa- Aprila začeta cenitev nakupnih bonov tiadaijev T ZaPisov Banke Slovenije druge izdaje se je 22>4 odstotktUdi ma^a' Cena nakuPnin bonov Je Padla za Ma" R°gaške it SS7totl» donos ^/-odstot banke d0se Aa smo lahko z delnicami, uvrščenimi v kotacijo A in B, Ropali- ker kapitalski donos z naslednjimi delnicami: jStoJJ? Prednostne, 33,54-odstotni donos, NIKA, 19,35-donos, Komercialne banke Triglav, 17,70-odstotni 14,25 odstotni donos, Primofina, 7,55-GP Grosuplje, 6,34-odstotni donos, Dadas, donos, Lek, 5,22-odstotni donos, BTC, 4,36-donos, MK Založbe, 3,95-odstotni donos, SKB 3,06-odstotni donos, Terme Čatež, 2,07-odstotni ter Salusa, 1,48-odstotni donos. Kin poražencev je v primerjavi s preteklim mesecem bant *°,'/j1 sledijo v naslednjem vrstnem redu: delnice UBK banlr \r 8 odst°tka, Hmezad banke, 0,65 odstotka, delnice Izra? Pa' °'^4 ^s10^3 in Finmedie, 0,09 odstotka. sq del •nane ^ine donosov so realizirali tisti investitorji, ki trgova C° kuP'^ P™ ^an trgovanja in jo prodali zadnji dan n|Ka nla y mesecu. Podatke o ceni posameznega vrednost-Vrgj PaPlrja smo črpali iz uradne tečajnice Ljubljanske borze slov"°ttmn Papirjev, d.d., Ljubljana, objavljene enskin dnevnikih. • R. S. d°nos> it ^Majskih Jianj • v osrednjih ^OSNOST DELNIC UVRŠČENIH V KOTACIJO A IN B V MAJU trna MAJSKI PORAŽENCI NOVO! V SLOVENSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI KARTICA ZA DVIG (PLASIS) INKnm*^' v «"><<"* SLOVENSKE HRANILNICE --^JILNICE v Kranju, Preddvorju, Tržiču in na Brdi SAMOSTOJNI? Postanite nas partner pri vzgoji južnoameriških činčil. Delo lahko °Pfavljate kot redno ali dodatno dejavnost. Garantiramo odkup ovali in ceno. Informacije dobite seminarju jutri, v soboto, 20. £aja 1995, v Kranju. Pniave po telefonu: 5304017 od 8- -13. ure in po 17. uri na 50-729 fla. Jerebici £»NČILAINTERNATIONAL •MKUvt 082/892-250 064/50-729 TRGOVINA KRIM VISOKO 130 Tel.: 43-090,43-218 VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDI BLUZE, KRILA, HLAČE IN KOSTIME VSE IZ LASTNE PROIZVODNJE IN UVOŽENIH MATERIALOV ^o0škMa°530dDRUŠTVO KRANJ pr!m?aJ*a v najem "poslovni prostor0 in dr?,!?,? za P'sarno, izobraževanje, razmnoževanje arugo podobno dejavnost Informacije po tel.: 224-114 BORZNI KOMENTAR Vlagatelji na sekundarnem trgu se delnic izogibajo, bi lahko komentirali dogajanja na delniškem trgu v tem tednu. Navkljub zapadli drugi emisiji blagajniških zapisov z nakupnim bonom, vnovčenih kuponov Pošte Celje, Pošte Nova Gorica in kupona obveznice RS08 ter relativno dobrim dividendom, ki jih je nekaj izdajateljev, ki so v preteklem poslovnem letu ustvarili dobiček, izplačalo imetnikom v prvih dneh junija (Hipotekama Banka Brežice, UBK banka, SKB banka), se dobra likvidnost, proti vsem pričakovanjem, ni vsaj delno odrazila na delnškem trgu oziroma vsaj na tistih delnicah, ki imajo za seboj tudi dobre poslovne rezultate, pred seboj pa že izdelano vizijo razvoja in širitve dejavnosti. Intervalu optimizma, ki je zajel tečaje nekaterih delnic konec maja, je v teh prvih dneh junija sledila ponovna streznitev in korekcija tečajev navzdol. Tako je slovenski borzni indeks od prejšnjega petka, ko se je gibal na ravni 1.170 indeksnih točk, zabeležil do zaključka trgovanja v četrtek, dne 8. junija 1995, padec za štirideset indeksnih točk oziroma 3,4-odstotne točke. Kljub nekaterim pozitivnim ugotovitvam tehničnih analiz za posamezne delnice, pa ne gre pozabiti, da je psihološki moment še kako pomemben dejavnik pri oblikovanju tečajev, še zlasti delnic. Kdor se enkrat opeče, drugič raje dvakrat premisli! Promet z dolgoročnimi vrednostnimi papirji se spet znižuje in v povprečju dosega med 100 in 150 mio SIT, ponovno pa so bili te dni aktualni kuponi blagajniških zapisov Banke Slovenije (BSB2), ki so se iz nivojev okoli 16.800 v prejšnjem tednu dvignili za dobre štiri tisočake in tako zabeležili porast v višini 17 odstotnih točk. Popust, ki ga lahko imetniki kuponov uveljavijo pri vpisu blagajniških zapisov Banke Slovenije v tujem denarju v mesecu juniju znaša 500 nemških mark in očimo je, da je za marsikaterega vlagatelja nakup tudi pri teh tečajih še vedno zanimiv (v odvisnosti od pričakovanj, kaj se bo dogajalo z inflacijo in gibanjem podjemiške marke do konca leta seveda). Dne 12. junija bo skupščina Probanke. Predlog delitve dobička za dividende znaša 665 SIT bruto za redne prinosniške delnice in 4.750 SIT za redne imenske delnice. Začetek izplačila dividend bo predvidoma 19. junija 1995. Končno bo 10. julija zagledala luč sveta težko pričakovana tretja dražba delnic podjetij, ki so že ali pa bodo v tem mesecu pridobila drugo soglasje, kar je pogoj ua udeležbo podjetja na dražbi Sklada za razvoj. Ogromnemu potencialu, zbranemu v pooblaščenih investicijskih družbah, bo tako na razpolago 80 podjetij oziroma 97 paketov delnic in za 80 mio tolarjev gotovine. Glede na skromnost ponudbe ter na določila o načinu obračunavanja provizije PID-ov lahko pričakujemo oster boj pri izklicevanju tečajev na dražbi. V petek, 10. junija 1995, pa Banka Slovenije začne s prvo dražbo tretje emisije blagajniških zapisov z nakupnim bonom. Na razpolago bo za 800 MIO blagajniških zapisov oziroma 1.600 lotov. Proti pričakovanjem se tokratna izklicna cena ne bo spustila pod teoretično vrednost na dan poravnave posla, saj v Banki Slovenije ocenjujejo, da je likvidnost na trgu več kot dobra, in da popusti v takih razmerah niso smiselni. Borzna posrednica Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKLTM/TODAJM i NAKUPN1TO0ĐAJNI I NAKUFM/fttOOATNI 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Jesenice, Kranjjrtič,) AV AL Bled AVAL Kranjska gora CREDITANSALT d.d. Lj CORA, Kranj ER0S(Star1 Mayr), Kranj GEOSS Medvode GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d.Kran| HIDAtržnlca L]ut>l]ana HRAM ROŽICE Mengeš IURIKAJ INVEST Škofja Loki LEMA Kranj MIKaStraBtte PBSd.d. (na vseh posten) TOBSON Mengeš SHP-Slov. hran. In pot. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 91,10 SLOGA Kranj SLOVENUAT\«ST Boh. Blstrtcs SLO VTENUATUR1ST Jesenice ŠUM Kranj 81,25 81,55 81,40 81,30 81,40 81,60 81,70 80,00 81,70 81.70 81,65 81,30 81,50 81.50 81,62 79,25 81,70 81,60 81,90 81,80 81,80 81,80 81,60 81.80 81.90 81,95 81.70 81,85 81,74 81,90 81,85 81,80 81,90 81,40 81,90 81,80 81.75 NE POSLUJE VEČ 80,00 - 11,15 81,90 81,90 81.30 81,70 11,40 11,56 11,52 11,45 11,52 11,50 11,55 11,15 11.50 11.53 11,58 11,45 11,51 11,50 11,53 10.70 11,50 11,55 11,35 11,45 11.55 11,65 11.63 11,63 11.65 11,60 11,60 11.60 11,65 11,55 11,59 11,62 11,65 11,65 11,55 11.62 11.48 11.80 11.60 11,73 11,65 11,60 TALON Žel. postaja Trata, šk. Loka 81,65 81,95 11,56 11,63 TALONZg. Bitnje «1.85 81.95 TENTOURS Domžale 81,40 81,80 TROfHCAL Kamnlk-Bakovnlk 81,68 81,80 UBK d.d.Šk.Loka 81,00 81 80 VKLFAN Kranj tl.TO 81 'm MLFAN Radovljica, Grajski dvor 81.65 81 90 WLFAN TriK 81,60 81 JO POVPREČNI TEČAJ 81,34 81,82 11,56 11,50 11,53 11,36 11,54 11,55 11,55 11,45 11.63 11,65 11,58 11,65 11,62 11,63 11,57 11,62 6,93 6,90 6,80 6,90 7,10 7,10 7,10 6,62 6,90 7,05 7,05 7,05 6.85 7,10 7.00 6,20 7,00 7,10 6,80 6,62 7,05 7.10 7,05 7,05 7,10 7,15 6,90 7,05 7,15 6,95 6,96 7.34 7.20 7,20 7,20 7,20 7,20 7,20 7,35 7.25 7,15 7.15 7,35 7.20 7,20 7,25 7.13 7,20 7,25 7,20 7,35 7.20 7,25 7.25 7,40 7,25 7,35 7,25 7,29 7.05 7,24 Pri Šparovcu v Avstriji J« ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke zs tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. HRANILNICA LON ZARAČUNA 0,3% PROVIZIJO Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 KMEČKI STROJI kovinOtehna PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škof jo Laka, Kidričevo 26, Tel.: 064/634-800 HLADILNIK 14,1 E 32.040 PRALNI STROJ 904 48.600 BTV VOYAGER 51 49.990 CA K) IV ► 15% POPUSTA ZA HLADILNIKE IN SUŠILNE STROJE ► 25% POPUSTA ZA SVETILA uvoz 10% POPUSTA ZA VRTNE KOSILNICE GOLF, GUDBR0D, J0NSERED PRALNI APARATI: PAVARINI OD 32.727.-DO 35.886.-MOTORNE ŽAGE: JONSERED IN HUSQVARNA OD 48.752.- DO 89.917.- ELEKTRIČNA ROČNA ORODJA & ISKRA - kotni brusilnik 9.190.-^ ISKRA- vrtalni stroj , 9.190.- % B&D - vrtalnik 11.990.-$ B&D - elektronski vrtalnik 15.990.-&BOSCH - elektronski vrtalnik samozatezna glava 14.990.- ZA VSE OSTALO BLAGO PLAČILO DO 5 ČEKOVALI DO 8% POPUSTA OB NAKUPU NAD 10.000SIT. Kaposi FIESTA že od-16.997 DEM ESCORT že od - 23.555 DEM MONDEO že od - 29.950 DEM TRANSIT že od-32.954 DEM Vse cene so do registracije! I * > Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, Jezerska cesta 121, telefon: 064/241-358, fax: 064/241-367 hUTOTRhDE KRANJ ŠUCEVA 17, TEL.:242-300, 242-600 LADA -na/Več avta za vaš denar SAMARA samo 12.230 DEM NIVA samo U.M0EU KARAVAN samo 11.680 DEM Kredit na 4 leta, realne letne obresti samo 9%, staro la novo. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Denacionalizacija povzroča razprtije Med tovarnarji, veleposestniki in vsemi drugimi, ki so v povojnem revolucionarnem ustvarjanju družbene lastnine ostali brez vsega premoženja, je bilo le malo jasnovidcev, ki so v oporoko svojim sinovom, hčeram ali drugim zakonitim dedičem zapisali, komu bi kaj pripadlo, če bi država "nekoč nekdaj" sprevidela zgodovinsko zmoto in vse odvzeto začela vračati nekdanjim lastnikom. Ker večina le ni verjela, da bi ta "nekoč nekdaj" lahko prišel, je premoženje za zmeraj odpisala in ga ni upoštevala pri sestavljanju tako pomembnega lastninskega dokumenta, kot je oporoka. Zakon o denacionalizaciji vse premoženje formalno vrača nekdanjim lastnikom. Če je ta še živ, lahko sam odloči, kako ga bo razdelil in komu bo kaj zaupal. Ker večina nekdanjih lastnikov vendarle ni več med živimi, je več primerov, ko je po končanem denacionalizacijskem postopku treba izpeljati še zapuščinski, dedni postopek, kakršen velja za dedovanje vsakega drugega premoženja. Večina zakonitih dedičev nekdanjega lastnika se uspe medsebojno dogovoriti o delitvi premoženja ali o kakršnikoli drugačni sporazumni rešitvi, poznani pa so tudi primeri, ko lastninski interesi prevladajo nad "logiko" sporazumevanja ali se dogovarjanje "po lepi gorenjski navadi" sprevrže v prepiranje in pravdanje. Da pride v sorodstvu do prepira, je pri tovrstnih lastninsikih zadevah dovolj, če le eden od dedičev misli drugače kot ostali, ali če se skrbnik vrnjenega premoženja (tega z denacionalizacijs-ko odločbo določi upravni organ) obnaša kot pravi gospodar. Na Gorenjskem smo že slišali za primer, ko bi kmet, ki je v denacionalizacijskem postopku dobil nazaj več deset hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov, moral enemu od bratov izplačati okoli 120 tisoč mark, da bi se ta potem odpovedal zemlji. Kmet je hitro izračunal, da bi ob letnem čistem zaslužku dvajset tisoč mark moral polnih šest let delati samo za plačilo bratovega deleža, zato se je zemlji in Željam o povečanju sicer premajhne kmetije že odpovedal. Poglejmo še drug primer! Hribovski kmet je v denacionalizacijskem postopku dobil nazaj več kot sto hektarjev gozdov. Devet dedičev je bilo enotnih, da kmetija potrebuje več gozda, in so se vsemu, tudi nujnemu deležu, odpovedali, deseti dedič, ki za nameček še nikdar ni imel v roki žage ali cepina, pa se je odločil zahtevati svoj delež V naravi, češ da bo gozdaril in gospodaril. In potlej so podobno začeli razmišljati še nekateri drugi. Že tedaj, ko so strokovnjaki pripravljali, politiki pa "popravljali" zakon o denacionalizaciji, so se pokazala precejšnja nasprotja med načelom pravičnosti in načelom ekonomske logike. In ta nasprotja se kažejo tudi zdaj, pri razdeljevanju vrnjenega premoženja, še zlasti kmetijskih in gozdnih zemljišč. Če je po eni strani pravično, da imajo od tega premoženja nekaj koristi vsi zakoniti dediči, je po drugi strani ekonomsko najbolj logično, da zemljišča obdeluje in z njimi gospodari prevzemnik kmetije - to je kmet, gospodar kmetije. • C. Zaplotnik LASTNIKI GOZDOV, VRTIČKARJI! - popolna ponudba orodja in opreme za posek in spravilo lesa - motorne žage Husqvama in Jonsered - celoten program kosilnic, motornih kos in škarij za živo mejo znamke Husqvarna - hitra in kvalitetna popravila - brezplačni pregledi motornih žag Trgovina in servis G^D Staneta Žagarja 53, Kranj Tel./fax 064/241-670 OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE OE ZDRAVSTVENI DOM JESENICE objavlja prosto delovno mesto /. ZOBOZDRAVSTVENE ASISTENTKE (ali medicinska sestra) Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo spričevalo o zaključnem izpitu Zdravstvene šole, - opravljen strokovni izpit, - delovne izkušnje, - znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: OE Zdravstveni dom Jesenice, C. Maršala Tita 78, 64270 Jesenice. S sejma vino '95 Gorenjci znamo ceniti dobra vina Na letošnjem, že 41. po vrsti vinogradniškem in vinarskem sejmu Vino '95, ki bo danes na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprl svoja vrata se je predstavilo tudi podjetje "Vivat. vrhunska vina, d.o.o." iz Mengša. O programu njihovih vin, o Gorenjcih kot ljubiteljih vina, o sejemskih vtisih... sem se pogovarjal z direktorjem podjetja Milanom Jenčičem. Podjetje v polni meri deluje od leta 91, ko se je Milan Jenčič s sodelavci odločil ustanoviti podjetje, ki se bo ukvarjalo z vinsko trgovino, njihovo širše poslanstvo pa naj bi bilo predvsem širjenje vinske kulture na Slovenskem. "Le taje bila v preteklih letih v Sloveniji na relativno nizkem nivoju in mi smo hoteli, da bi se Slovenija tudi po tej, vinski plati približala kulturi v Evropi in svetu," je dejal Jenčič in poudaril, da pa so poslovni cilji podjetja povsem konkretni, saj želijo z vinsko trgovino in vinskim marketingom ustvarjati določen dobiček, ustvarjati čim boljši tržni delež hkrati pa zagotavljati prodajo vina Slovenskim vinogradnikom. "Lahko rečem, da smo v teh štirih letih naredili ogromen korak, saj se je tudi po naši zaslugi bistveno povečalo število vinogradnikov, ki sami stekleničijo vino, to pa tudi pomeni, da dosegajo v pridelavi in pa v kletarjenju bistveno boljšo kvaliteto, kot so jo prei." Podjetje Vivat, predvsem na domačem trgu, zastopa 65 slovenskih vinogradnikov iz vseh treh vinorodnih rajonov Podravskoga, Primorskega in Posavskega, ki so v njihovem asortimanu zastopani povsem enakovredno, seveda glede na količine vina, ki ga tam pridelajo. "V Podravskem rajonu delamo sicer z manjšim številom kleti, vendar dosegamo dobre prodajne rezultate. Značilnost Primorskega rejona pa je večje Število vinogradnikov, ki sami stekleničijo, tu gre predvsem za vinogradnike iz Goriških brd. V Posavskem vinorodnem rajonu je pridelava vina nekoliko manjša in temu primerno je tudi manjša prodaja, moram pa reči, da sta tudi cviček ali pa metliška črnina pri nas dobro zastopani vrsti vina." V Sloveniji se sicer najbolje prodajajo potrošna vina, prodaja pa je odvisna tudi od načina potrošnje, odvisna je od motiva uživanja vina. Po mnenju Milana Jenčiča je v zadnjem času vino postalo nekaj več, simbol življenja, celo statusni simbol, vino je hrana in je tudi užitek, ne zgolj pijača. "In če govorimo o vinu kot nepogrešljivem delu vsakega obroka, naj bo večerja ali kosilo, potem vidimo, da se v glavnem pijejo suha vina, lažja vina, ne preveč aromatična in ne s preveč alkohola, kar se odraža tudi v gostinstvu. V trgovini, kjer se kupuje tudi vino za domačo potrošnjo, pa gredo dobro v promet polsuha in polsladka vina, pa tudi predikatna vina, jagodni izbori, pozne trgatve itd..." Največ prodajajo sveža vina, enoletna vina. letnike 93/94, mogoče pa je dobiti tudi starejše letnike od leta '54 naprej, vendar le v simboličnih količinah. "Na Gorenjskem so se še pred desetimi, petnajstimi leti prodajala predvsem namizna vina, ki so cenejša }jj močnejša, vendar pa v zadnjih le1-1" opazujem, da se je tudi na Gorenjskem vinska kultura izredno dvignila. Gorenjci smo zelo dovzetni za svetovne trende W vse več je novih lokalov, novih restavracij in gostiln... Kjer so včasih prodajali Eredvsem odprta vina, dobil si P3C elega ali rdečega, imajo zdaj po 30 do 35 različnih vrst slovenskih in uvoženih vin. Gorenjci smo se pokazali kot dobn poznavalci vina in ne glede na to, da nismo iz vinorodnega področja znamo ločiti med dobrimi in slabimi vini. V Vivatu skrbijo predvsem dobro založenost na Slovenskem trgu, nasa vina pa poskušajo tudi izvažati, predvsem v dežele Beneluxa, torej Belgij0-Nizozemsko in Luxemburg, pa tudi v Anglijo in v Nemčijo, seveda pa gre W zgolj za butično prodajo v najboljše lokale, hotele... Sami so ekskluzivni uvozniki za Beaujolais, distribuirajo pa tudi francoski šampanjec iz manjše kleti v Champagni. Na vprašanje, kaj meni o vzgajanju trte na Gorenjskem je g. Jenčič dejal-"Mislim, da so bili nekoč vinogradi na področju Šmerjetne gore in v Tunjicah pri Kamniku, kjer se celo hrib imenuje Vinski vrh, kar kaže na vinsko tradicijo tudi pri nas, zato bi veljalo poskusiti- V sodelovanju s strokovnjaki, bi lahko izbrali dobre, sončne lege, mislim P3' da tudi sama investicija ne bi b«? pretirano visoka. Tudi, če bi se pok3,' zalo, da ne gre in tudi če ne bi doseg'1 take kvalitete, mislim, da bi bilo vredno poskusiti. • Igor K., foto: Gorazd Sin*, Na južnem pobočju DobrČe Na travnikih Seča bodo spet kosili Urad za gospodarstvo Občine Tržič je pripravil program za ureditev 29 hektarjev opuščenih travnih površin na južnem pobočju Dobrče. Tržič - Na travnikih, ki se že spreminjajo v gozd, želijo ohraniti tradicionalno rabo prostora - to je košnjo in spravilo sena. Z urejanjem bodo začeli, ko bo z načrtom soglašalo vseh 29 lastnikov. letih so se začele zaraščati z gozdno drevje, obsegajo 29 iglavcem in podrastjo tudi hektarjev in se nahajajo na košenice oz. travniki na juž- nadmorski višini od 1097 do nih pobočjih Dobrče, Kriške 1325 metrov. Zgoraj in spodaj gore, na obmejnih predelih jih obdaja mešani varovalni Košute in še marsikje. Ta gozd. Ker so v strmini, jih v zemljišča zdaj niso ne travnik preteklosti niso nikoli upor-Kot ugotavlja Matija Ferčej in ne gozd, čez nekaj let pa abljali za pašo živine. Travniki iz tržiškega urada za gospo- bodo gozdovi, ki pokrivajo že so v lasti 28 zasebnikov iz darstvo, ki je skupaj s sode- dve tretjini tržiške občine, lavci (mag. Darko Veternik, Ker se s tem spreminja tudi Martin Šetinc, Slavka Zupan podoba krajine in tradicionalni Franci Pogačnik) pripravil na raba prostora, so se v tržiški občini, natančneje Palovič, Brezij pri Tr*>iu" Križev, Leš in Tržiča, več k° štirje hektarji zemljišča pa s° lasti gozdarsko kmetijske & druge Tržič. V tržiški občini bodo 1 urejanjem Seče začeli tak°j ko bodo z načrtom sogl3*3 5* grmovja bo P aprilskih cenah stalo pno'1*, no 30 tisoč na hektar 3' skupno 857 tisoč tolarje : Lastnikom zemljišč bo P! urejanju pomagala tudi obe na. • C. Z. UUUU C IIUIUOIII »"fc" -a lastniki. Odstranjevanj gozdne zarasti ter posekar smrek in ureditveno investicijski program, sta povojni industrijski razvoj in zasebnemu kmetijstvu nenaklonjena politika povzročila, da so kmetije nekoč skrbno negovane košenice v odročnih in težko dostopnih višjih legah prepustile zaraščanju. V zgodnjih šestdesetih v uradu za gospodarstvo odločili, da poskušajo travnike Seča na strmem južnem pobočju Dobrče spet uredili za košnjo in spravilo sena. Travniki, ki se že zaraščajo z grmovjem, iglavci in resjem, na posameznih pobočjih pa je že tudi V mlečnem laboratoriju posodabljajo opremo Za fossomatic večino prispevali kmetje Bohinjsko mleko analizirajo v Ljubljani. Kranj - Ob tem, ko v Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske preurejajo laboratorijske prostore, hkrati s pomočjo kmetov in mlekarn nabavljajo sodobne laboratorijske naprave. Čez približno dva tedna bodo dobili napravo za ugotavljanje skupnega števila somatskih celic v mleku (fossomatic), ki jo bodo začeli uporabljati ob koncu prihodnjega meseca. Naprava je stala 13,1 milijona tolarjev. Zauruge oz. kmetje so zagotovili 85 odstotkov denarja (od vsakega litra lani oddanih količin mleka 0,261 tolarja), ostalo pa kranjska in škofjeloška mlekarna. Kmetijsko gozdarska zadruga Srednja vas v Bohinju oz. najemnik zadružne mlekarne naj bi za fossomatic prispevala 466 tisoč tolarjev, vendar tega zneska nista poravnala in ga bosta namesto njiju pokrili preostali mlekarni. Še več: ko so v zavodu potlej bohinjski mlekarni odpovedali analiziranje vzorcev za ugotavljanje števila somatskih celic v mleku, je mlekarna celotno analizo vzorcev mleka prenesla v Ljubljano. Prihodnje leto načrtujejo v zavodu tudi nakup naprave za 5zikalno kemijske analize mleka (milkoscan), za katero pa naj bi kmetje prispevali 60 odstotkov denarja, razliko pa mlekarne. • CZ. V SLOVO ANI KRIŽNAR Z GODEŠIČA zena Umrla je ena od kmečkih ki ie vredna vseg spoštovanja. Bila je to žcna> katere vitalnost ter voljo a° dela, smo vsi občudovan-Njena kmetija ni bila po obsegu, vendar svoj delaV' nik si je Ana zapolnila P°P° noma. Bila je res kmetica P° srcu. Vzorno je obdelovala SVOJ* zemljišča, z veliko ljubeVW skrbela za živino in (U),n' Ogromno energije in časa P. je posvetila delu v organizacj) kmečkih žena. Od Z*$f% delovanja aktiva žena zadružnic v Kmetijski zadrugi Skofr Loka je bila zraven, in to, kot vodilna sila. Kako ji l pristojala njena gorenjska narodna noša, ki jo je sa"J ustvarila! Bila je ljubeča mati, za kar je tudi veliko irtvoVO^ Draga Ana! Kamorkoli si prišla, česar koli si se lotila, za seboj s pustila ustvarjalno sled. Dajala si nam korajio za a'1?' kazala, kako v skromnih možnostih veliko narediti. ka* si nam brez besed, brez prisile nakazovala vrednote, ki)' mnogo ljudi nikoli ne zazna. Bila mi je čast, da sem tz sodelavke postala Tvoj. prijateljica. Ne bomo se več srečevali, ostanejo nam W spomini. Hvala ti za vse! • Mira Primožič ^ m UREJA: Vilma Stanovnik Jutri V in v nedeljo bo na Bledu že 40. mednarodna veslaška regata ČETVERCI V SPOMIN SAŠA MIRJANIČA °»jubileju bo na vodi Blejskega jezera spet močnejša mednarodna konkurenca, mnogim mladim reprezentancam pa bo tekma Pomenila tudi kvalifikacija za letošnje mladinsko svetovno prvenstvo - Uvod v regato bo ze današnji mladinski sesteroboj, v nedeljo pa se bodo četverci pomerili za memorialni pokal lani umrlega slovenskega reprezentanta u B,ed, 9. junija - "Po nekaj letih nam je na Bled spet uspelo privabiti močne ekipe desetih držav. Tako se dva dni, v soboto in nedeljo na UmiATLON jezeru obeta zanimiv in bogat tekmovalni program, v katerem bo vsak {■n nastopilo več kot dvesto čolnov. Sobotno tekmovanje se začne ob v- uri s predtekmovanji, finala pa bodo ob 15. uri, nedeljsko Pfedtekmovanje pa se začne ob 8.30 uri, finala pa se bodo začela <* 14. uri. Že v petek popoldne pa bo pri nas tradicionalni šesteroboj mladinskih ekip Furlamje - Julijske krajine, Benečije, Koroške, Dunaja, Slovenije in Istre, saj so Italijani in Avstrijci zeleh, da •»mesto v Zagrebu tekmujejo na Bledu. Naši veslači bodo branili 'ansko prvo mesto," je na torkovi tiskovni konferenci v veslaški Zaki Povedal Stanko Slivnik. Letošnja regata na Bledu bo Jako po svetovnem prvenstvu leta 1989 največji veslaški dogodek pri nas, saj je tekmovanje zadnja leta ob manjši in manj Kvalitetni mednarodni udeležbi izubijalo na pomenu: "Naša ZelJa je, da blejska regata spet Postane kvaliteten veslaški sPortni dogodek, zato smo reprezentancam ob povabilu obljubili plačilo dela stroškov Blejskim organizatorjem letošnje jubilejne 40. veslaške regate konec tedna bo to tudi priprava na nov velik veslaški dogodek. Od 8. do 10. septembra letos bodo namreč prireditelji svetovnega veteranskega prvenstva. bi v Bled prihajajo močne ekipe iz desetih držav. Tako bodo Italijani pripeljali člansko reprezentanco do 23 let, prav tako prihajajo Švicarji z B ekipo, pa Poljaki, Madžari, Čehi in Slovaki z mladinsko reprezentanco, Avstrijci pa so prijavili več kot sto tekmovalcev. Mnogim mladim reprezentancam, tudi naši, bo namreč prav blejska regata kriterij za udeležno na letošnjem svetovnem prvenstvu, zato lahko pričakujemo zanimive boje," pravi Stanko Slivnik. H kvaliteti letošnjega tekmovanja bodo veliko prispevali tudi domači veslači, tako člani kot mladinci. Jutri, v soboto, bodo v članski konkurenci ski-fistov nastopili Iztok Čop, Erik Tul in Jani Klemenčič ter dvojec brez krmarja v postavi Milan Janša - Sadik Mujkič, v nedeljo pa bosta v dvojnem dvojcu veslala Iztok Čop in Luka Špik, v četvercu pa Sadik Mujkič, Erik Tul, Jani Klemenčič in Milan Janša. Tekma četvercev brez krmarja bo tudi memorialna disciplina imenovana po lani tragično umrlem Sašu Mirjaniču. "Dokončne posadke za letošnje svetovno prvenstvo bomo določili konec drugega tedna, ko iz Amerike pride še Denis Žvegelj. Prav njegova odsotnost je bila glavni vzrok, da še nimamo dokončno določenih posadk. Tega si drugo leto, ko se bomo pripravljali na olimpijske igre ne moremo več privoščiti," je povedal trener Milan Janša. Skupaj bo tako v obeh dneh na Blejskem jezeru nastopilo več kot 400 posadk, najbolj zanimivo pa bo jutri in v nedeljo popoldne, ko bodo na sporedu finalni boji. • V. Stanovnik K1®10MET ŽIVILA NAKLO S PRIMORJEM Kranj, 7. junija - V ponedeljek popoldne so v Ljubljani opravili žreb kvalifikacij za popolnitev prve, druge, tretje in slovenske mladinske nogometne lige. Največ zanimanja pa je bilo seveda za kvalifikacije za dve mesti v prvi nogometni ligi, za katere se bo potegovalo osem klubov, med njimi tudi edini gorenjski prvoligaš, ekipa Živil Nakla. Naklance jc žreb določil v skupino B, njihov tekmec pa bo ekipa Primorja. Prvo tekmo bodo igrali v gosteh prihodnjo sredo, 14. junija, drugo pa doma v nedeljo, 18. junija, ob 18. uri. Drugi par anja tukaj na Bledu. Repre-entanca Romunije pa je napri-^er imela nemogoče pogoje, *J naj bi jim poleg plačila vseh stroškov pripravili čolne in P'ačali žepnino, česar pa nismo m°gh sprejeti. Vseeno pa na KUHANJE' Najboljši z dvojnim programom Tako bo vodilna ekipa v super ligi Trata mini casino Sara jutri, z začetkom ob 15. uri, na domačem balinišču na Trati, gostila £k,Po Salumisa SGP, v nedeljo pa odhajajo na gostovanje k ^'ezničarju v Postojno. v L ligi bo jutri odigran 8. krog. Na Jesenicah bo prvi 8°rcnjski derbi med ekipo Jesenic in Primskovim, v Kranju pa se oosta v drugem gorenjskem srečnju pomerili ekipi Huj in Jerolesa iz Radovljice. Virtus gostuje v Postojni. V nedeljo V'rtus v Kamniku gosti Sitograf Slogo, Feroles v Radovljici cklPo Soviča, Huje gostujejo pri Jadran Pati v Izoli, Pnmskovo §°sti ekipo Planinca, Jeseničani pa gostujejo pri Prestranku. sobotne tekme se začenjajo ob 9. uri, nedeljske pa ob 10. un. V U. ligi - vzhod bo redni krog jutri, Bistrica gostuje v pranjih Goricah, Tele TV Rogovila v velenju, ekipa Tržiča pa nak-ob 9- uri) Sosti ekiP° RLV j pobili pa smo tudi rezultate v gorenjskih balinarskih ligah. V • 'gi so odigrali 7. krog. Izidi: Železniki - Gradiš Jesenice 0:3, LokCtOUr" Ccntcr 3:0> Trata m,adi' Les™ 3:0' Ziri - Planina 3:0, PreH " ^UJC Kokra 3:0. Na lestvici vodi ekipa Trata mladi bar ek'P° Žirov, obe pa imata po 15 točk. V 2. gorenjski to-lnarski ligi je po sedmih kolih v vodstvu ekipa Podnarta s 16 in I Pret* ck>P° Zaricc, ki ima 13 točk ter Kres Javornikom so od° BitnJc s P° 12 točkami. V 3. gorenjski balinarski ligi, kjer kojk^aji 5. krog, pa jc v vodstvu ekipa Milje Tela s 15 točkami, Stano^n'lt tUd' ek'Pa Bistrica mladi na drugem mestu. • V. VABTLA, PRIREDITVE \ou°nometer za pokal Marmor Hotavlje -Športnodrušt-organarnior Hotavlje bo to nedeljo, 11. junija, s Startom ob 10. uri, Razni^at(ur ko'csarskega kronometra za pokal Marmor Hotavlje. sprejo'an- 'e dvanajst kategorij od dečkov do žensk, prijave pa HotaV?lav|0 °d 8- do 9.45 ure na startu pred Zadružnim domom na Konnx Proga bo dolca 9 kilometrov in bo potekala do ^nice in nazaj. • V.S. letošneftV Domžalah - AFP iz Dobove, ki je organizator kvaljnu Adidas Streetball prireditve, bo to soboto pripravila Športn 1Jski turnir v Domžalah. Zanj se lahko prijavite na turnir« ZVCZI v Domžalah po telefonu 061/722-031. V kranju bo ali no t ',aY8Usta. zanj pa se lahko prijavite na Športni zvezi Kranj teš «S.nU 2}} "176- Fina,c bo 3- scPtembra v Ljubljani. • V.S. °bčinee,,j ° ^r'm l'Ka v malem nogometu - Športna zveza orjČinsk n'cc . m Nogometni klub Jesenice sta organizatorja 18. Urj ° tr,rn Sestanek vodij ekip bo v torek, 13. junija, ob ^° jc tucf1Sarn' N0gornctnega kluba Jesenice (nas strojnico hale), tudi o «1 Zat*ni' dan za prijave ekip, na sestanku pa bo govora Triotl U m p°s°Jih tekmovanja. • V.S. b0 jutri u V Kam"iku - V plavalnem bazenu v Kamniku se plavaniaK i Uri začel let0N> Tratlon Kamnik. Po 750 metrih teka. Tek slcdlll° 20 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov Se točku• ,movanJc šteJe za državno prvenstvo v sprint trialonu in danf-c ,JC.Za s'ovcnski pokal. Informacije in prijave sprejemajo še an" po telefonu 061/811-885. • V.S. Železnikih'" turnir generacij - Športno društvo Laguna iz generacii°t Julr'> 10. junija, organizator rokometnega turnirja bodo ek r0 Začcl 00 14- u" na ig"SČU v Dašnici. Nastopile Loke. ,vesIclenci, Profesorji, Stari mački in veterani iz Škofje je TS}{6 dnevi skokov v Sebenjah - Smučarski klub Tržič nordSu3101" VL Pokala Tržič v smučarskih skokih in skakal •'?mhlnacij'' ki bodo od danes do nede,ie na ietnin starost"'^ r V-^ben^ah" NastoPm bodo tekmovalci vseh Uri ko^ disciplin, najbolj zanimivo pa bo v nedeljo ob 15. še tekm ° Pomcriu najboljši. Po končani prireditvi bo dečki ? x Za naJdaljši skok na 53-mctrski skakalnici. Danes nedP i JaJ° tekmovanje ob 16.30 uri, jutri ob 10.30 uri, v C1J« pa mladinci ob 10. uri. • VS. tE< 4 mm JK J Boštjan Logar štartna med vožnjo. m drugi krog se bosta uvrstila zmagovalca prvega kroga v vsaki skupini, na sporedu pa bo 21. junija oziroma 25. junija. Zmagovalca skupin se bosta uvrstila v prvo ligo. • V.S. w@t iftPOLO mmnmrmiiunn MESTM DERBI TRIGLAVU KRANJ 90 : TRIGLAV 3:14 (0:4, 3:3, 0:4, OH) Kranj - Pokriti olimpijski bazen v športnem centru Kranja, gledalcev 50, sodnika Tomo in Bor Balderman, delegat Chvatal (vsi iz Kranja) Po prvih strelih na gol vratarja Dejaka so bili igralci Triglava izredno neprecizni in so njihovi streli končali v rokah vratarja ali pa jih je zaustavila vratnica. Prvi, ki je bil natančen je bil Žiga Balderman in s tem dal povod centru - Primožu Troppanu, ki je postal nerešljiva obramba za gostitelje. V prvi četrtini se je med strelce vpisal kar trikrat. V nadaljevanju so Triglavani preko Troppana in Galiča povedli s 0:6, se zatem kar nekako zadovoljili z vodstvom, kar so znali izkoristiti igralci Kranja 90 in preko Vončine dvakrat in Margete enkrat uspeli premagati vratarja in kapetana Triglava. Prav ti trije zadetki, pa so vplivali, da so se vaterpolisti Triglava ponovno zbrali v tretji četrtini dosegli štiri in v zadnji tri gole, lahko pa bi jih še več, če bi bili pri strelih in priložnostih bolj zbrani. V drugem srečanju v Mariboru, a so po vodstvu domačinov na koncu le slavili favorizirani Koprčani. Bolj zanimivo bo vsekakor že v soboto, ko bodo drugi na lestvici vaterpolisti Micom Kopra v Kopru, v bazenu v Žusterni ob 18. uri gostili vodilno moštvo na lestvici kranjski Triglav, v Mariboru pa bodo gostovali tudi vaterpolisti Kranja 90, ko bodo ob 19. uri igrali na letnem bazenu TAM. • Jože Marinček GORENJCI TUDI S SMOLO ODLIČNI Na parkirišču carinske cone na Letališki cesti v Ljubljani je AMD Moste minuli konec tedna pripravilo drugo dirko za državno prvenstvo v kartingu. V razredu 1-N 60 cem je med 21 tekmovalci sodeloval tudi 12-letni Gregor Hudobivnik iz Orchka pri Kranju, član Avto-moto racing kluba iz Kranja. V predfinalni vožnji je Gregor dosegel 3. mesto, v finalni vožnji pa se je z odlično vožnjo prebil na odlično 2. mesto, ki jo je obdržal do 50 metrov pred ciljem, kjer pa ga je nato s proge zrinil tekmovalec AMD Ptuj Dejan Grabner. Tako je šla žal odlična uvrstitev po vodi. Ker pa je Grega talentiran in odličen tekmovalec upamo, da bo na naslednjih dirkah imel več športne sreče. V razredu 3 - SLO -KART pa so gorenjski tekmovalci dosegli odlične rezultate. Zmagala je letos nepremagljiva Nina Jerancič iz Ljubljane, na 2. mesto s eje uvrstil Gregor Bencina čina Y.C.C. motor sport team Kranj, na 3. mesto se je uvrstil njegov klubski kolega Boštjan Logar iz Žabnice, na 4. mesto David Kalan iz Orehka član AMD Moste in 9. mesto naš bivši skakalec s smučmi Matjaž Zupan iz Dupelj pri Kranju član Y. C. C. motor sport team Kranj. Na startu te kategorije je bilo 25 tekmovalcev. Tudi v tej kategoriji ni šlo brez zapleta. Boštjan Logar je v predfinalni vožnji zasedel 2. mesto, tako da je bil v finalni vožnji v prvi vrsti z Nino Jerančič. V letečem Startu je BoStjan takoj, ko je prevozil štartno črto prekmalu zavil v desno in z odlično vožnjo dirko končal na 2. mestu, vendar je bil zaradi tega kaznovan s petimi kazenskimi točkami s strani štarterja, a je kljub temu zasedel 3. mesto. • M. Jenkole Kranjčan Damjan Žepič odlično začel sezono Z DOBRO TAKTIKO MED DVAJSETERICO Kranj, 8. junija - Minuli konec tedna je bila v Gerardmeru v Franciji prva tekma letošnjega svetovnega pokala za triatlonce. V prestolnici triatlona in rojstnem kraju najboljšega francoskega triatlonca Fattorija, so bili na startu vsi zvezdniki prejšnjih let in popolne reprezentance triatlonskih velesil. Njihovi tekmovalci se namreč že pripravljajo za olimpijske igre leta 2000, ko bo triatlon tudi prvič v rednem programu. Tekmovanja pa se je udeležil tudi eden naših najboljših triatloncev in državni prvak iz lanskega leta Kranjčan Damjan Žepič. "Tekmovalci na tekmah svetovnega pokala morajo biti vsi profesionalci in reprezentantje svojih držav. Tako sva v Franciji nastopila dva, poleg mene še Uroš Velepec. Najin nastop je odobril odbor svetovnega pokla iz Los Angelesa, stroške pa sva nosila sama, ob podpori sponzorja Emone Merkurja. Slovenske triatlonske zveze namreč tak nivo tekmovanj ne zanima ali pa jim ni dorasla," pravi Damjan Žepic, ki ima za seboj že številne mednarodne tekmovalne uspehe. Ker je bilo vreme mrzlo in deževno, proga pa težka, je bilo tekmovanje v plavanju, kolesarjenju in teku zelo selektivno. "Plavanje je bilo za vseh 44 tekmovalcev v moški konkurenci zelo neprijetno, saj voda ni imela niti 14 stopinj Celzija. Sam sem plaval v glavnini in hranil moči za kolo in tek. Vendar sem se tudi na kolesu odločil za pasivno taktiko, saj je bila proga sestavljena iz dveh krogov po 22 kilometrov, v enem krogu pa so bili po trije vzponi s skupno dolžino 8 kilometrov in višinsko razliko 1100 metrov. Zato nisem razmetaval z energijo, kajti vedel sem, da bo odločilnih zadnjih 10 kilometrov teka. Razplet tekme je nato pokazal, da je bila taktika pravilna, saj sva z italijanskim šampionom z ramo ob rami prehitevala tekmece in na koncu mi je z devetim časom teka in skupnim časom 2:17:22 uspelo priti na 16. mesto. Zmagal pa je Brad Beuen iz Avstrije s časom 2:09:36," je povedal Damjan po vrnitvi iz Francije. Uroš Velepec je zaradi okvare na kolesu odstopil. • V. Stanovnik KADETI TRIGLAVA ZLATI IN SREBRNI V soboto in nedeljo, 3. in 4. junija, je v Celju potekalo dvodnevno kegljaško tekmovanje kadetov za naslove državnih prvakov ekipno in v dvojicah. Po zanimivih nastopih je naslov ekipnega državnega prvaka za kadete osvojili igralci Bresta iz Cerknice, odlično drugo mesto pa so zasedli igralci kranjskega TRIGLAVA v postavi Tomaž Žvanut, Damjan Škcrjanc, Boštjan Pen in Jure Fleischman, tretje mesto pa so zasedli igralci Konstruktorja iz Maribora. Še posebej velik uspeh pa sta v igri dvojic z osvojitvijo 1. mesta in naslova državnih pravakov dosegla Kranjčana Tomaž Žvanut in Damjan Škerjanc. Podrla sta 1589 kegljev in zmagala pred dvojico Sajko - Zvezič, ki sta odrla 1580 kegljev. Tako so mladi kranjski kegljavci na lep način zaključili uspešno sezono kranjskega kegljanja in dopolnili uspehe mladinske državne prvakinje Mojce Jerala in starejših, ki so osvojili naslov državnih pravakov. • Janez Lužan Včeraj v Ameriki, danes pri nas -B0DY WALK Pozabite na joging! Osvojite nov, veliko učinkovitejši način razgibavanja in oblikovanja telesa - BODY-WALK. Presenečeni boste, kako hitro, učinkovito in brez nevarnosti izčrpanosti boste svojemu telesu vrnili lepo obliko. Za kaj gre? Za hitro hojo, pri kateri je treba noge krepko postavljati eno pred drugo in si pri tem kar energično pomagati z rokami. BODY-WALK bo napel mišice stegen in zadnjice, pospešil krvni obtok, spodbudil zgorevanje maščob in aktiviral tiste hormone v naših možganih, ki so potrebni za dobro voljo. Začnite počasi, pospešujte, vendar ne tecite! Zadostuje že dvakrat po pol ure tedensko. Potrebujete le udobne in prožne čevlje. Sicer pa BODY-WALK poteka v fitness študijih pod strokovnim vodstvom. Tako tudi v FITNESS STUDIU MONIKA SPORT BRDO, kjer boste lahko razgibali celotno telo ob hitri hoji in skladno oblikovali postavo v slikoviti naravi parka na Brdu. Povver WALK bo potekal v prijetni družbi in pod strokovnim vodstvom ob ponedeljkih, sredah in četrtkih, od 19. do 20. ure. Prijave zbirajo v fitnes studiu MONIKA SPORT BRDO ali po telefonu 22-11-33. IT1 Tšf^ A .ZA GORENJKE. O GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI V tem tednu smo vendarle doživeli eno zgodbo o uspehu: predvčerajšnjim natanko ob 00.00 uri so se podražili naftni derivati, za slabih pet odstotkov. UjJSSi ln v čem je razlika, ki je očima, glede na prejšnje podražitve? Tokrat smo prvič za podražitev uradno, s tiskovne konference ministra Tajnikarja, izvedeli četrt dneva prej, preden so na črpalkah zamenjali številke. W£tE\ Na tokratno podražitev bencina je bila v torek zvečer tudi reakcija Gorenjk in Gorenjcev nenavadna: naval na bencinskih črpalkah je sicer bil, a v vrstah zgolj Avstrijci. 10ILtfi\ "Če se grem zdajle drenjat na črpalko in nalijem poln tank bencina po stari ceni, bom profitiral sto tolarjev," je v torek zvečer modroval Ejgajn - šel rajši na pivo. WLtE\ Potem ko je pristojna komisija v Državnem zboru zaključila prvo hajko o neopravičenih izostankih poslancev na sejah, so vsi neopravičeni postali opravičeni, razen tržiškega poslanca Braneta Eržena. V Zgodovini parlamenta mlade slovenske države bo torej Brane Eržen prvi poslanec, ki je šel v stečaj: najprej so ga izključili iz stranke, parlament ga je dal na "mintmalko", žena pa menda na suho hrano. MltrA Smola na kvadrat je to, da je Šla v stečaj tudi trŽiŠka Lepenka, podjetje, iz katerega je Brane izskočil v parlament. IstlttfA Ali kaj računate, koliko dni je še do (koledarskega) poletja? Glasbeni uredniki gorenjskih radijskih postaj so se odločili, da bodo vsak dan po trikrat zavrteli tisto znano "Poletje ne bo ..." far/Cffil Včeraj je bil namreč znameniti Medard, ki za 40 dni naprej regulira vreme. fsHtK\ Vreme pa naslednji teden ne bo motilo nemških televizij-cev, ki bodo na Blejskem gradu snemali oddajo Lus-tige Muzikanten) Veseli mu-zikantje). Vstopnice za ogled generalke in same oddaje so v omejenem število naprodaj na Bledu - sploh niso drage, le po 1.600 SIT in stanejo šestnajstkrat manj kot karte za koncert tenorista Carrer-asa v Ljubljani joto EJGA... Najbolj usposobljeni in poklicani za to so udarili simpozij o razlikah med alpskim smučanjem (referate so podali Jure Košir, Gregor Grilc in Andrej Miklavc) ter alpinističnim smučanjem (koreferat je dodal Drejc Karničar ob asistenci očeta Andreja). Drejc je namreč sonosilec dosežka bratov Karničar za Guinessovo knjigo rekordov, saj je smučal v Himalaji z 8000 metrov po naravnem snegu, ki ga je tam gori v izobilju. Na Glasovih naročniških izletih je treba poskrbeti za vse in kapitan Johann Schalle na luksuzni potniški ladji Klagenfurt je med plovbo 206 udeležencev izleta po Vrbskem jezeru minulo soboto za krmilo povabil kar direktorja Gorenjskega glasa. Prav vsi z Glasovega prvega letošnjega izleta po avstrijskem Koroškem (tudi Lea Jeras, ki je slikala primopredajo poslov na ladji), so prišli domov na Gorenjsko živi, zdravi in zelo zadovoljni -ladja pa je še vedno cela in vsak dan prevaža potnike po koroškem "morju". TI PRESNETA TEHTNICA! HUJŠATE LAHKO Z NAMI! Pri MOJCI ZAPLOTNIK v STUDIU MA ne boste samo skrbeli za odvečne kilograme. Ponuja vam celo vrsto presenečenj, ki imajo skupni imenovalec - NEGA JE POTREBA SODOBNEGA ČLOVEKA! Vse ženske bo seveda zanimalo, kaj pomeni DERMALOGICA? Na kratko: vrhunska kozmetika, kjer je poudarek na medicinsko res neoporečni kakovosti, saj je članstvo v svetovni zdravstveni organizaciji porok za to. Posebej vas bo pritegnil MIKROPILING za sistem globinske nege kože, ki je preizkušen in cenjen v svetu! POSEBNA PONUDBA ZAJEMA TUDI NAČIN PLAČILA NA ODLOG, DA BOSTE LAŽJE IZKORISTILI BOGATO PONUDBO MOJCE ZARLOTNIK! Rada pa vam bo povedala tudi o veliki novosti, ki da odgovor na vprašanje: ali je mogoče v vodo s šminko na ustnicah? Mogoče! Ali je mogoče s šminko priti tudi iz vode? Do zdaj ne, a v ATELJEJU M A pravijo drugače... PREVERITE! Seveda pa ne pozabite: naša bralka v naši akciji marljivo izgublja kilograme! ZAKAJ JIH NE BI TUDI VI? tU 114 ZA NEGC 011 A/A IN TELESA UHU POIŠČITE NAS V NEBOTIČNIKU! TEL.: 218-785 VINO 95 Zmerno pitje vina zagotavlja višjo starost - to ni nikakršna reklama za dobro kaplico, temveč ugotovitev iz zelo resne raziskave, ki so jo opravili znanstveniki na Danskem. Pregledali so 14 000 Dank oz. Dancev in primerjali pivce piva, žganih pijač, vina in brezalkoholnih pijač. Zdaleč najbolj pohvalno je zmerno pitje vina, saj je to znanstveni pris-pevek k varovanju zdravja in visoki starosti. Kot zmerno pitje so raziskovalci opredelili količino 3 do 5 kozarcev kakovostnega vina dnevno. Danes zvečer se zapirajo vrata mednarodnega sejma VINO 95, kjer so letos ocenjevali 1493 vzorcev vin iz 56 držav. Zdravil za visoko starost (letno znaša svetovni pridelek vina 256 milijonov hektolitrov) je torej dovolj, zanje pa ne velja nobena omejitev receptov. 3 KRATKE GORENJSKE •3+ *J* •!» •!» »l* «1» »t* *S* »!* *t* •!» »I* *!* »$* *Jf sfS *$• *$• rj» rj» ej» rji r}» rj» »J» rj» rj% rj* r{» rj» rj» «]• ** Zgodovinsko vabilo 1995 1 1 > 2» "OE Dežurnim mladim dopisnikom, ki so zadnji majski petek potovali z Romano Krajnčan na Vrtiljakov izlet (med drugim so prijateljčki skočili v Kobilarno Lipica), smo posebej naročili eno fotografijo Romane na konju. Zaradi zelo opravičenega, vsekakor objektivnega in sploh nadvse utemeljenega razloga fotografiranje Romane na konju ni uspelo. Kot je razvidno, so bili naši mladi sodelavci vztrajni in so vsaj uspeli "sneti" Romano ob lipicancu. Danes se na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču zaključuje mednarodni sejem VINO 95. Slovenski novinarji smo prejšnjo sredo na pobudo revije STOP že tretjič komisijsko ocenjevali "najboljše med najboljšimi" in podelili tri Stopove Bakhose. O tem, da je novinarsko vinsko ocenjevanje silovito resna zadeva, dokazuje fotografija Gorazda Šinika, na kateri sta Barbara (Jerman -sodelavka TV Luvvigana) in Jože (Jerman - urednik tednika KAJ). V A BIL O /veza prijateljev mladine Slovenije, Kocrunja za delo zgodovusluh krožkov, vabi učen« in učenk'' mlad« razlikovale« zgodovin«, mentorje 10 go»te na XXV! srečanje mladih raziskovalcev zgodovine in podelitev priznanj SREČANJE BO 26 IN 27 MAJA 1995, V STIČNI. Učenci bodo predstavili naloge oa temo: IZ DRUŽINSKEGA ARHIVA Prejšnji četrtek ("THU = Thursday"), sta nam predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Vika Potočnik in predsedn ca komisije za delo zgodovinskih krožkov v ZPMS Jan Tomažič poslali po telefaksu vabilo na dvodnevno 26. srečanj učenk in učencev, mladih raziskovalcev zgodovine, in mentorje zgodovinskih krožkov na šolah. Žal se vabilu nismo utegnili odzvati. Srečanje mladij raziskovalcev zgodovine je bilo namreč že pet dni Pre. dnevom, ko sta iz telefaksa prilezla oba lista o srečanj■ mladih zgodovinarjev. Zato o mladih Gorenjkah in Gorenj' cih, ki so tam predstavili svoje naloge na temo '* zgodovinskega arhiva", ni nič pisalo v časopisu. •f* *J* *!> *J* »J« »J* *J» *J* *£» »I* »J* «£• *i» •!* «J» •** r}» rj% rj» rj» rj» rj» rj* rj» rj» rj% ^J-» rj» »J* rj» »J-» rj» rj« rj» *» Gorenjski medved v Dolomitih Italijanski časopis Corierre de la Serra je nedavno objavi senzacijo: po dolgih 165 letih je prejšnji mesec neki 8°rSj> vodnik v Dolomitih, v bližini smučarskega centra Cortina a Ampezzo, opazil rajvega medveda. Tamkaj je zadnje človekov0 srečanje z medvedom vpisano v bukvah z letnico 1830 t Italijansko zoologi sumijo, da je poreklo tega medveda "Mad* in Slovenia". Gorenjski poznavalci medvedjih potov P. menimo, da gre za izvozni model enega od gorenjsk' kosmatincev, ki se običajno kažejo firbcem poleti - Če s gorskemu vodniku v Dolomitih ni sanjalo, torej obstaja reS" * možnost, da bo letos poleti manj dela za gorenjske lovce, *e varnosti za pohajkovalce po gozdnih poteh in za živino " planinskih pašnikih. *t# »T* «£• *£» *J* »T* *l» *t» «1* *J* *J» *J* *J* *!• *I* «1» *$£ rj» rj» rj% rj» rj» rj» rj» rj» rj» rj» «J» rj» rj» rj» rj» rj» rj» rfm *h Junija izbiramo GORENJCA MESECA MAJA 1995 Tonka ali Iztok V Glasovi redni rubriki, v kateri Z Vašo pomočjo in s sodelovanjem poslušalk oz. poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke& & Gorenjce meseca, objavljamo rezultate prvega kroga glasovanja za GORENJCA MESECA MAJA: za TON KO ZA D NIKAR ste poslali 61 glasov, za IZTOKA SITARJA pa 23. Začetni rezultat bržčas (še) ne gomeni kaj dosti - za GOR-:NJKO/GORENJCA MESECA MAJA 1995 bomo cel junij (ki se konča natanko na petek 30. 6. in bo zato glasovalnih krogov tokrat spet kar pet, danes se začenja šele drugi). Na kratko še enkrat, koga smo v sodelovanju z Vami predlagali: 1/ TONKA ZADNIKAR, oskrbnica planinske Koče na Golici, sicer doma iz Selške doline, za planince in gornike pa na Golici skrbi že šesto leto in zaradi Tonkine prijaznosti, prizadevnosti in predanosti je Koča na Golici deležna laskavih ocen in je med najbolj priljubljenimi visokogorskimi postojankami - kot odlične oskrbnice se je spominjajo tudi IZTOK SITAR obiskovalci Mihovega doma na Vršiču; Tonka je po poklicu socialna delavka, poznavalci športa jo poznajo kot odlično maratonko, obiskovalci Koče na Golici pa kot vrhunsko kuharico 21 IZTOK SITAR, gorenjski karikaturist, ki je v mesecu maju v galeriji Loškega gradu svoje karikature predstavil na odlični in zelo odmevni razstavi; Bučmanovi, Jaka Pokora in ostali Iztokovi liki so "vžigali" foto bobnar Nagrajenci v prvem junijskem glasovalnem krogu: Anica HRIBAR, Planina pod Golico 53. Jesenice; Stane PERC, Podbrezje 254; Franci LUPŠA, Cadovlje 7, Tržič; Nina PIRNAT, Prešernova 4, Radovljica in Jana VENEDIG, Studeno 19, Železniki - vseh 5 prejme nagrado v vrednosti 1.000 SIT. Glasove majice pa so skupaj z današnjim Gorenjskim glasom že v postnih nabiralnikih naslednje peterice: Zvonka TERSEGLAV, C. 1. maja 36, Jesenice; Marka BERNIKA, UL F. Rozmana 2, Kranj; Klemena ROPRETA, Velesovo 25/a, Cerklje; Rada SUŠNIKA, Svetinova 19, Jesenice in Mateja SVOLJŠAKA, Suška IS/a, Škofja Loka. TONKA ZADNIKAR tudi na razstavi - tako, k. navdušujejo bralce v Onev ku, Slovencu in GorenjsK«£ glasu (zadnja stran Gorenjs* ga glasa bi bila brez komei»» jev Jaka Pokore prav p»sI%' Iztok Sitar ni novo .,n,eje. slovenski karikaturi, kajti nj^ gov opus je kar zajeten, kar Je dalo videti tudi na razstavi, J poletje pa je pripravil ek*»Hj živne "fore" na majicah, K' J najbolj pogumni ze ponos razkazujejo . Za GORENJCA MESbifte MAJA 1995 lahko %lasTon-danes, petek, 9. junija, vJc^ii taktnih oddajah Radia IV" > Radia Triglav Jesenice, ^ Tržič in Radia Žiri; ali dopisnicah na naš nas^oV}pCtA EDNIŠTVO GORENJ S GLASA, 64 000 Kranj. W*t Valih dopisnic ne omejU)"^ Med glasovalce bomo junijski glasovalni teden . v izžrebali peterico za na8rnt,ter-vrednosti !.000 tolarjev ltl P^te ico za Glasovo majico, g}°-pa lahko tja do 30. junija- HALO - HALO, OGLASI GORENJSKI GLAS • 25. STRAN ® HALO - HALO GORENJSKI GLAS © TEL.: 223 111 AVTO ŠOLA B in B NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 12. junija, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. TEL: 22-55-22 ŠT. 1 pri učenju vožnje z motornimi kolesi (A - kategorija). Avto šola B in B NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND PALMANOVA, 14.6.; GARDALAND, 26.6.; MADŽARSKA - LENTI Rozman, tel.: 064/715-249 AVTO ŠOLA CVG. HUM AR NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj se začne v ponedeljek, 12. junija, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 SERVIS, VIDEO, TV, AVDIO Revo k trade Kidričeva 2, Kranj leJ;212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG UUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA EKSPRES PRALNICA PI*ILA ■ GABOR Trgovina "CVETKA" £. Staneta Žagarja Kr<*nj, tel: 225-162 °PREMA PRALNIC APRO - BLED ieUfax: 064/741-610 ISKRA PRINS e"ota Kranj Planina 4 teUfax: 064/326-450 °dpon. do petka °d 8. do 18. ure ]RGOCOM, a. o. o. ^lubljanska 5, Kranj leL/fax: 064/222-388 HAKVpOVALNI 'ZLET JEREB, cLo.o. 621-773, 682-562 Kranj GOSTINSKE OPREME \JPresnikova 74 'e'-.- 064/216-141 ŠKnP/ TOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 AVTO ŠOLA VIC' - MLADI VOZNIK JPČI*PVNA ŠOLA PK<)GRESS, d. o.i Kranj ŽAGANJE DRV ZL2?!mKJ SESALCI PARMI ČISTILCI SERVISIRAMO vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loevve... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, SP. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 Posebna ponudba v mesecu juniju: Hi-Fi stolp SCM 6550 2 x 20 W, dalj., CD 43.160 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 360 2 x 40 W, dalj., CD 57.685 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 460 2 x 60 W, dalj., CD 79.265 SIT - 5 % popusta BTV 51 cm, teletekst, hiperbond 55.859 SIT - 5 % popusta V zalogi imamo ves program firme SAMSUNG, BTI od ekrana 37 cm do 72 cm, videorekorderje 2 ali 4 glave, hi-fi stolpi različnih moči, radiokasetofone s CD, videokamere, BTV z vgrajenim videorekor-derjem, fotoaparate... ORGANIZIRA usposabljanje za vodenje poslovanja v manjših podjetjih. Tel.: 715-265 PEREMO: hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boltez. Tel.: 064/310-678 Nudimo vam TRENIRKE, SPODNJE DELE TRENIRK, ženske BLUZE in HLAČE ter druga oblačila za otroke in odrasle. Cene so proizvodne! Se priporočamo! Del. čas: pon. - pet. 9.-12., 15.-19.; sob. 9.-12. Lastniki pralnic, počitniških objektov, penzionov, hotelov... Pozor! Kompletna oprema pralnic. Profesionalni pralni stroji in sušilci od 5 do 60 kg, likalniki, druga oprema pralnic. Oprema vrhunske kvalitete, proizvajalec IPSO Belgija. Servis in rezervni deli so zagotovljeni. Ugodne cene. Možnost nakupa na kredit ali leasing po zelo ugodnih pogojih. PRODAJAMO - VZDRŽUJEMO - SERVISIRAMO GOSP. APARATI, SESALNIKI, BRIVNIKI Corona, Braun, AEG, Nova... AUDIO & VIDEO Selečo, Goldstar, Grundig, Toshiba, ITT Nokia... OPREMA ZA TELEFONIJO Terminali, Panasonic... BELA TEHNIKA Zanussi, PHILCO... EL. ROČNA ORODJA Iskra Avtodeli: Zastava, Renault, Golf, Lada, 126 P ipd.; izpušni sistemi, amortizerji za vsa vozila + 2 leti garancije; filtri in še veliko druge opreme za vaš avto po ugodnih cenah. Madžarska - Lenti, 24. 6. Konrad, tel.: 242-356 RIM 15.-18.6. b 7.600 Sit + 150 DEM; letovanje v ŠPANIJI 30.6.-8.7. = 540 DEM; KALABRIJA - SICILIJA 10.-18.7. = 640 DEM; GARDALAND 1.7. = 4.500 SIT; SKANDINAVIJA 19.7.-3.8. za učence in dijake. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/621-998 Podlubnik 253, Škofja Loka HLADILNA OMARA S STEKLENIMI VRATI 400 I 115.500 SIT SALAMOREZNICA 300 mm 69.500 SIT TRGOVINSKI MLIN ZA KAVO 1 kg/3 min. 79.000 SIT TOASTER 3 ROČKE 28.000 SIT MEŠALEC TESTA 10 kg 80.300 SIT LEDOMATI, BLAGAJNE, POSODA, TEHTNICE... ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko -Lenti (1500 SIT); vsako soboto v Gardaland (60 DEM); vsako zadnjo soboto v Benetke. Letni oddihi v Grčiji, Španiji, Italiji, na hrvaškem Primorju ter slovenski obali. Vrsta drugih programov. Skupinski izleti doma in tujini. Smo poceni, pridite in se prepričajte! Kranj, tel.: 223-488, fax: 223-870; Škofja Loka, tel.: 624-155, fax: 624-169 Šola poklicnih voznikov (B) C-D-E kat. Vožnja z vozilom Mercedes. Obročno odplačevanje! Vožnja takoj! Tel.: 21-31-60 Organizira v sodelovanju z angleškimi lektorji 30-urne počitniške tečaje angleške konverzacije za mladino od 24.6. do 30.6. Vabimo vas v počitniško razpoloženje! Cena 200 DEM. Tel.: 310-644 Se priporočamo! Jereb, tel.: 622-631 ter drugi čistilni stroji, avtomati in pripomočki z bogatim priborom poskrbijo za popolno čistočo vašega doma. Tel.: 685-600 Vsak petek soboto in nedeljo! 'Portorož - OknetJce Vcnezia -Tortorosc tel,: 066 73 1 60. 73 167. 061 310 320. 302 OBO S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 AVTOMURKA LESCE AKCIJSKA PRODAJA V JUNIJU ECOLE D'ŽTE SOMMERFERIENSCHULE ENGLISH SUMMER SCHOOL francoščina, angleščina, nemščina - 180 AVTOMOBILOV RENAULT, v 9 barvah - dobava takoj - ugodni kreditni pogoji na 4 leta - "CLIO" že po obrestni meri od R + 5,5% dalje - ostali avtomobili RENAULT po obrestni meri od R + 7,5% dalje Informacije: AVTOMURKA LESCE, tel.: 064/71-81-00 POLETNA ŠOLA TUJIH JEZIKOV - KR. GORA '95 25.6. -2.7. - za srednješolce, osnovnošolce; izkušeni domači in tuji učitelji; učenje je lahko tudi prijetno z LJUDSKO UNIVERZO KRANJ, tel.: 064/217-461 ZADNIKAR, d o. o. Organiziramo DOPUSTE V ČEŠKIH TOPLICAH od 23.6. - 30.6. Še Naklo, tel.: 064/47-244 nekaj prostih mest. 6-dnevni paket samo 300 DEM. 2 x LEDO PIZZA S PETIMI OKUSI KOALA Vodopivčeva 7 KRANJ KNJIGOVODSKE STORITVE OKREPČE V A LNICA SEUAK Preddvor, 45-606 J & B Com, d o. o. 242 - 513 in 326 - 990 Romantica, Kranjska, Pikantna, Morska, Kraška. Popolnoma pečena v petih minutah doma. Dobite jih v trgovinah z živili po Gorenjski. Po zelo ugodnih cenah vam nudimo čevlje, sandale, copate, cokle in športno obutev iz različnih materialov. ČEVLJI ZA OBHAJILO IN BIRMO. Razprodaja obutve iz proizvodnje CICIBAN že od 1.490 SIT dalje. ffiftttffitfi^^ 'i 11 p Wi % ili fl i] "1 ir mi h Opravljamo knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 323-909 Je v Šiški še kaj odprtega? Pri Seljaku vsak konec tedna od 17. do 22. ure na terasi: Jedi z žara in sveže postrvi! Pridite in se prepričajte! Preddvor, Šiška 12 PC 486 DX2/80 MHz = 139.900 SIT PC 486 DX4/100 MHz = 149.900 SIT Disk 520 MB, FD, 1,44, VGA 512, CHERRY 683, BARVNI monitor 14", miška OBVESTILO O ZAPORI CESTE RADOVLJICA - ZAPUŽE Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta Radovljica - Zapuže, v dolžini 750 m, zaprta za ves promet dva delovna dneva med 12. 6L in 17. 6. 1995, oba dneva od 7. do 17. ure, zaradi obnovitve obrabne plasti asfalta. Obvoz za vsa vozila v času zapore bo na relaciji Radovljica - Lesce in obratno. I NT E G It AL TRŽIČ • JEZERO MAGGIORE: 3 dni, odhod: 23. JUNIJ • POČITNICE: slovensko in hrvaško primorje, tujina • KRIŽARJENJA: med Kvarnerskimi otoki in po Sredozemlju • GARDALAND: 1 dan, bus, odhod 24. 6. 95 f Informacije in prijave: pj TRŽIČ -Predilniška 14, tel. 53-280 i KRANJ - Ljubljanska c. 1 a, tet. 224-132 J ZUPANOVA JAMA Prej Taborska jama pri GROSUPLJEM VABI NA OGLED OB SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH ob 15. uri za skupino po dogovoru Informacije: TURISTIČNO DRUŠTVO GROSUPLJE Telefon: 061/772-291 GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Pri AMZS so v teh dneh opravili 19 vlek in 4-krat nudili pomoč na kraju okvare. GASILCI Kranjski gasilci so v teh dneh opravili meritve plina na čistilni napravi v Zarici in ugotovili ptisotnost butana, kar ne pomeni nič kaj preveč dobrega za naše okolje. Na Drulovko so pohiteli, ko so jih obvestili, da nekdo ne more odpreti vrat svoje hiše. Ko so prišli tja, sta se pojavila dva lastnika, in ker se jim stvar ni zdela popolnoma "čista", so raje obvestili policijo. Odprli pa so vrata vozniku brez ključa, lastniku R5. Pohiteli so tudi v Hrastje, od koder so jih poklicali na pomoč, češ da jim gori v kurilnici v kleti. Ko so gasilci prihiteli tja, so ugotovili, da so lastniki le malo preveč zakurili in je iz peči uhajala para. Kranjski gasilci pa so tudi poskrbeli, da se požar kozolca na Kranjskem polju ni razširil in povzročil še večje škode. Kozolcu pa žal ni bilo več pomoči. Jeseniški gasilci so v teh dneh predvsem pomagali s svojim rešilnim avtomobilom, saj so opravili kar 5 prevozov hitre pomoči potrebnih ljudi. V Bu-tanski postaji v železarni pa so opravili tudi meritev plina. DOJENČKI Tokrat so bile najbolj "debele" punčke. V Kranju je najtežja tehtala 4.100 gramov, na Jesenicah pa kr 4.320 gramov. V Kranju se je skupaj rodilo 12 otrok, od tega 5 deklic in 7 dečkov, izmed katerih je imel najlažji 2.200 gramov. Na Jesenicah pa so se rodile 3 deklice, in sicer je najlažja ob rojstvu tehtala 3.130 gramov. URGENCA V dneh od torka do petka so na kirurškem oddelku pomagali 108 osebam, na internem oddelku 41, na pediatriji 16 malim bolnikom in na ginekološkem oddelku 25 bolnicam. Sreča ima svojo številko! J*« 090-7500 ii; sil/min GLASOV KAŽIPOT 3 Izleti a Prireditve Sprehod po Bohinju Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj prireja sprehod po Bohinju, ki bo v četrtek, 15. junija, z odhodom ob 7.30 uri izpred Kina Center v Kranju. »»»»»»»»»»»»» V Švico Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje bo od 23. do 25. junija organiziralo 3-dnevni izlet v Švico. Potovali boste po Tirolski, si ogledali več zanimivosti, med njimi slapove Rena in otok cvetja Main-au ob Bodenskem jezeru. Člani, društva, njihovi svojci in tudi druge, vabljeni! Pokličite po tel.: 422-241 in dobili boste tudi dodatne informacije. Naklanci v Maribor in Čatež Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na srečanje upokojencev Slovenije v Maribor. Izlet bo 22. junija, odhod avtobusov pa ob 6. uri z običajnih zbirnih mest. Hkrati vabijo tudi na kopelne izlete v Čateške Toplice, ki bodo organizirani 27., 28. in 29. junija. Za te izlete pa bodo odhodi avtobusov ob 7. uri, prav tako z običajnih zbirnih mest. /ir\ Srečanje na planini Velika planina - Kulturno društvo Planšar Velika planina prireja v nedeljo, 11. junija, ob 10. uri srečanje na planini v Domu na Kisovcu. V kulturnem programu bo nastopil KD Planšar in gosti. »»»»»»»»»»»»» Klavirski koncert Kranj - V dvorani OŠ France Prešeren bo v ponedeljek, 12. junija, ob 20. uri nastopila pianistka Irena Koblar z deli Mozarta, Beethovna, Chopina in Liszta. »»»»»»»»»»»»» Letni koncert Radovljica - Ženski pevski zbor Vezenine, ki poje že enajst let, vabi danes, v petek, ob 20. uri na zaključni letni koncert v avli radovljiške graščine. »»»»»»»»»»»»» Koncert v Podnartu Podnart - V Kulturnem domu bo jutri, v soboto, ob 20. uri letni koncert Moškega pevskega zbora Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča. »»»»»»»»»»»»» Pesmi o vetru Radovljica - V knjižnici A. T. Linharta bo danes, v petek, ob 19.30 koncert, na katerem bo Melita Osojnik pela pesmi na besedila Neže Maurer, Mance Košir, Ane Rostohar in Vena Dolenca. V programu bosta sodelo- W«W6 «W*W 1DUJ Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščene družinske počitnice v ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE V poletnih mesecih - JUNIJ, JULU, AVGUST • smo za vas pripravili aktivne programe POČITNIC ZA VSO DRUŽINO. Devet bazenov, tobogani, športni park z igrišči na umetni travi in peščenimi teniškimi igrišči, opremljenimi z reflektorji, kolesarjenja, izleti in veliko zabave, za najmlajše razposajenost v počitniškem klubu - vse to za nepozaben dopust. - 5-dnevne počitnice že od 299 DEM (polpenzion - BGW) - 7-dnevne počitnice že od 399 DEM (polpenzion - BGW) VELIKE UGODNOSTI ZA OTROKE, DODATNI POPUSTI ZA UPOKOJENCE, MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE S ČEKI SLOVENSKIH BANK! x ?*AS JE LEPO TUDI PO * ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12, 69 221 Martjanci telefon: (069) 48 210, 48 106, telefaks: (069) 49 607 pEikat^ TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24,64000 Kranj. Slovenija, tel./fax: 00 386 64 22 32 85 p&pusme se wim iN POLBVU bogata ponudba apartmajev, hotelov in penzionov na slovenski obali - 7 dni že za 265 DEM vali tudi Neža Maurer in plesalka Jasna Knez. »»»»»»»»»»»»» Koncert v Grobijah Domažale - V grobeljski cerkvici pri Domžalah bo jutri, v soboto, ob 20. uri koncert Komornega orkestra Domžale-Kamnik pod vodstvom Aleksandra Spasiča. Z orkestrom bodo nastopili tudi solisti: Primož Novšak, violina, Mile Kosi, viola, Matej Zupan, flavta. »»»»»»»»»»»»» Tekmovanje gasilcev Kranj - Gasilska zveza Kranj prireja jutri, 10. junija 1995, športno tekmovanje enot gasilskih društev iz občin Kranj, Naklo, Šenčur, Cerklje in Preddvor. Tekmovanje v kranjski vojašnici se bo začelo ob 8. uri, prireditev pa bodo sklenili z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov ter priznanj okrog 11. ure. »»»»»»»»»»»»» Jubilejni koncert Duplje - Jutri, 10. junija 1995, ob 20. uri bo v dvorani gasilskega doma v Dupljah koncert moškega pevskega zbora KUD Triglav Duplje. Ž njim bodo počastili 65-letnico delovanja, zato bodo nastopili z izborom pesmi od prvih začetkov do današnjih dni. Zanimivo je, da je zbor imel ob ustanovitvi le šest pevcev, v jubilejnem letu pa v njem prepeva 28 moških, v glavnem domačinov. »»»»»»»»»»»»» Srečanje invalidov Kranj - Društvo upokojencev Kranj prireja v soboto, 24. junija, srečanje invalidov s pobratenim društvom invalidov iz Maribora z obeležitvijo mednarodnega dneva invalidov in 25-letnico delovanja kranjskega društva. Prireditev bo v Majdičevem Logu. Med drugim vas bo zabavala skupina Gamsi, pevca Stane Vidmar in Alberto Gregorič. Prijave z vplačilom 600 SIT (vstopnina in kosilo) v pisarni društva vsak ponedeljek oa 9. do 11. ure, v torek in četrtek od 15. do 17. ure, najkasneje do 18. junija. »»»»»»»»»»»»» Dan pomurskega turizma Kranj - Jutri, v soboto, bodo pomurska zdravilišča, zasebni gostinci, turistične kmetije, izdelovalci domače obrti in Pomurska turistična zveza organizirali Dan pomurskega turizma v Kranju. Predstavitev turistične ponudbe in pokušina dobrot prekmurske in prleške kuhinje bo od 9. do 12. ure na Maistrovem trgu v Kranju. - jk »»»»»»»»»»»»» Nastop šolanih psov Kokrica - Turistično društvo Kok-rica in Kinološko društvo Tržič organizirata v nedeljo ob 16. uri nastop šolanih psov. Na nogometnem igrišču ob Čukovem bajerju bodo prikazali vaje poslušnosti, premagovanja različnih ovir, delo reševalnih psov, vaje v likih ter delo psov v napadu in obrambi. Vabijo vse, ki jih nastop šolanih psov zanima, da si nastope ogledajo. - jk »»»»»»»»»»»»» Pod Homanovo lipo Škofja Loka - V okviru prireditev Pod Homanovo lipo bo danes, v petek, z začetkom ob 19. uri, nastopila Damjana Golavšček & Trio. Istra, Kvarner, Dalmacija - 7 dni že za 248 DEM Škotska, Portugalska, Španija, Malta, Tunizija, Italija, Grčija, Turčija, Ciper in luksuzna križarjenja z ladjo Azur - 7 dni že za 420 DEM prodaja letalskih vozovnic, izleti za zaključene skupine in strokovna potovanja POSEBNI POPUSTI ZA OTROKE, MLADOPOROČENCE IN ZA VSE V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU •>c........................................ KUPON it. 1 OTVORITVENI POPUST: 5% PELIKANOVO POLETJE 95 3% ODDIH V TUJINI IN KRIŽARJENJA S KUPONOM SE OGLASITI V AGENCI)! Pf UKAN od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. tm. »»»»»»»»»»»»» Srečanje slovenskih upokojencev Radovljica - Tradicionalno vsakoletno srečanje slovenskih upokojencev bo letos v četrtek, 22. junija, v Mariboru. V Društvu upokojencev Radovljica bodo prijave za srečanje zbirali še v sredo, 14. junija, in sicer v pisarni društva na Ljubljanski c. 4 v Radovljici. - jr »»»»»»»»»»»»» Izbirna tekmovanja za državno prvenstvo v balinanju Radovljica - V četrtek, 15. junija, bo v Radovljici državno prvenstvo v balinanju za člane moštev društev upokojencev. Tekmovalo bo 12 najuspešnejših moštev z izbirnih tekmovanj in domale, radovljiško. - jr »»»»»»»»»»»»» Predvajanje videokaset Kranj - Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v torek, 13. junija, ob 17. uri v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, predvajanje video kaset in sicer o kolesarjih -oldtimerjih, modni reviji 1995 in pohodu "Objemi moje mesto" Ljubljana 1995. Videokasete bo eredvajal gospod Tone Černilec. stopnine ni! Gledališče Spet Zbeži od žene Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo v četrtek, 15. junija, ob 20. uri ponovili komedijo Zbeži od žene za izven in konto. »»»»»»»»»»»»» Molier na prostem Žiri - Pred kmetiji pri Krošlu na Dobračevi bo jutri, v soboto, ob 21. uri gledališka skupina DPD Svoboda Žiri uprizorila Molierove-ga Georgesa Dandina. »»»»»»»»»»»»» Narobe svet Zasip - Kulturno društvo Zasip bo danes, v petek, ob 21. ponovilo kabaretno-gledališko predstavo Narobe svet s songi Frana Milčins-kega - Ježka. Prireditev bodo ponovili še v nedeljo, ob 20. uri, vsakič v Kulturnem domu v Zasipu. Razstave Skupinska razstava Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del članov Dolika. Na otvoritvi bo nastopil ženski pevski zbor Milko Skoberne. »»»»»»»»»»»»It Gorenjska krajina Radovljica - V galeriji Pasaža radovljiške graščine bodo danes, v petek, odprli razstavo barvnih fotografij Gorenjska krajina avtorja Franca Ferjana. »»»»»»»»»»»»» Groharjev teden Sorica - V Groharjevi hiši bodo jutri, v soboto, odprli razstavo likovnih del slikarske kolonije. V nedeljo, 11. junija, ob 16. uri bo v kulturnem domu koncert narodnih in drugih večno lepih melodij. 4. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev Dobimo se v Besnici Besnica, 8. junija - V Besnici je že domala vse nared za nedeljsko četrto srečanje frajtonarjev, ki se bo pred Osnovno šolo začelo ob 14. uri, ob 13. pa bodo v šoli odprli razstavo proizvajalcev glasbil in opreme. Skoraj dvesto domačinov bo letos sodelovalo pri izvedbi celotne prireditve, ki se bo po tekmovanju nadaljevala s koncertom Alpskega kvinteta. "Tekmovanje frajtonarjev, ki se bodo potegovali tudi za nastop na 15. Zlati harmoniki Ljubečne, bo popestril tudi kulturni program s citrarkama Tanjo in Katjo, kraljem orglic Andrejem Blumauerjem, kj-narjem iz Železnikov, pa domači pevski zbor in folklorna skupina. Ne za nas, ki prireditev pripravljamo, ne za obiskovalce v nedeljo v Besnici ne bo navadna nedelja," je pred nedeljskim tekmovanjem povedal predsednik Turističnega društva Besnica Miha Sušnik. "Zaradi rekordnega števila prijavljenih bo morala celotna prireditev s tekmovanjem potekati kot najbolje "namazana švicarska ura". Zato bi še enkrat pozval vse prijavljene harmonikarje, da nastop na tekmovanju na prireditvenem Erostoru pismeno potrdijo naj-asneje do 13. ure. Za prihodnje leto, ko bo v Besnici 5. Gorenjsko prvenstvo, pa že razmišljamo o organizaciji izbirnega predtekmovanja," je napovedal Strokovni vodja tekmovanja Janez Fabijan. Hamonikarska prireditev, katere pokrovitelji so letos Sava, Gorenjski glas, živila. Gorenjska banka in Yanni trade ter še številni drugi sponzorji, se bo začela točno ob 14. uri. Vodil jo bo Franc Pestotnik. Predvidoma ob lomi bo tekmovanje z razglasit vijo najboljših končano, P° tem pa se bo program nadaljeval s koncertom Alps kega kvinteta ter Ivanko Kra ševec, Branko Kraner in Otoni Pestnerjem. Celotna priredi tev bo posneta na video kase to, ki jo bo o naročiti prl organizatorju. Prireditelj Pn pravlja lepe nagrade za tek movalce in obiskovalce oziroma srečelov, prva nagra da pa bo motorno kolo. Tudi za parkiranje, red in za dobro ter ne drago postrežbo bo poskrbljeno. V nedeljo se torej dobimo v Besnici, kjer ne bo navadna, ampak frajto na rs k a nedelja. Če bi se vreme skujalo, bo prireditev prihodnjo nedeljo. • A. Žalar TELIN6 Telekomunikacijski sistemi in storitve, Kranj Vabilo k sodelovanju Vas zanima delo v podjetju z večinskim tržnim deležem na področju zasebne telefonije? Naše podjetje ima ambiciozne načrte pri trženju novih telekomunikacijskih tehnologij ISDN. Delujemo v Sloveniji in na svetovnih trgih. Ker širimo dejavnost, iščemo nove sodelavce, ki jih mikajo novi izzivi in hočejo bolje izkoristiti svojo ustvarjalnost in znanje na področju tehnične podpore kupcem in trženja sodobnih ISDN telekomunikacijskih sistemov. Ste inženir ali diplomirani inženir s področja telekomunikacij ali računalništva? Znate angleško, rusko ali nemško? Vaše pisne prijave z dokazili pričakujemo na naslovu: Teling, Ljubljanska 24a, 64000Kranj Dodatne informacije na telefonu: 064 27 3267 Vse, Jcar potrebujete za dobre komunikacije. NAGRADNA ZLOŽEN-KA:Ker nam jo je zagodel tiskarski Škrat, smo v torek objavili brez pojasnila 1* del slike iz nagradne Zloženke. Danes objavljamo 2. del. j. posebni brošuri Voščenka, ki jo bo prireditelj brezplačno delil na prireditvi v nedeljo v Besnici, pa boste našli 3« d« slike. Ce boste sestavili v** tri dele in nam zloženko poslali na naslov GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1, do vključno četrtka, 15. junija, vas čaka p«1 (5) lepih nagrad. In Še kdo so srečni Izžrebanci vstopnic, ki so pravilno odgovorili na nagrada* vprašanja: Milka Katrašn* Spodnja Besnica 102, 6420J Zg. Besnica in Majda Valj** vce, Lese 31,64290 Trfič<** odgovor: skladba o Bcsnhr'M Andrej Sušnik, Podreča 5© A, 64211 Mavčiče in LoJ*' Kokalj, Šev|je 34, 642Z' Selca ( za odgovor: Fra0* Pestotnik-Podokniča^' Amalija Kokalj, Podnart 3«< 64244 Podnart in Mar'JJ Burja, Za gradom 7, 6426" Bled (za odgovor S Blejc). Čestitamo. Vstopnic« smo nagrajencem poslan P pošti. Pe*ek, 9. junija 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 27. STRAN • GORENJSKI GLAS MALI OGLASI ® 223-444 DISCOTEKA Nek, 9.6. po 23. uri ALKAVUICA "ODKAD TE NEMA* "LAŽI ME" Garati stroji tSceA?n0^^ TELEFAXI, telefoni, W&whte,8f0nske centra,e- servis ^2!kih aparatov, ©632-595n446 9lob^B^l?R za iskanje kovin do ali 82-092 prodam- 43 065/81-679 AmTt VILIČAR 3'2 »- v ■^ggstanju. ©695-070 13811 dvPoredniNl STR0J tematik 80 S Ugodni zJmoton'em, štiri barve, 3^ano prodam. ©861-221 ali 725- ~— 13838 deSs3^ T^0 ''železno PEČ Bu-QOriVa' 35000 KcaL -— 13975 aS]?^ električni priklop 3x16 2o% z mh° dejavnost, za ceno oglasnih 3m realne cene. Naslov v -^f^l^elk^_139ei fezSki ?TR0J' CIRKULAR s ^^g^ voz 2,5 m. debS? TRAKTOR IMT 539, 670 -~2!^:B241-191 1399? kiftŠ2S Prodam PRALNI STROJ, Ha trrio sch' elektr- štedilnik in peč ^1^9oriva. ©76-523 13993 dam aiS'f'VALNE STROJE, pro- --^ H 1 ' I 03 14027 p UCO3? eno°sno traktorsko PRIKO---^iježa 1500 kg. 0731-027 CC?°??° Prodam manjšo KOSILNI-»rika Q»nnoStn°j' štedilnik, plin elek- *--- OU^-007 14050 Neuman°^prodam ŠIVALNI STROJ •^agnjOjOO. «741-110, int. 26 C09ZaT°wP-£dam BOČNO KOSILNI-^dovl ica KT0R- L)ub|ianska 41 • "j"--—L 3 ____ 14064 ^Pakiran"BENET0N - forte - nov, še °rn, nroH Z rezerviranim priključk-20. aam ceneje. ©891-206, po *"d"~-------14065 n°ž°&ŠIV^LNE S™OJE, krojilni •714!?7 5 kotličkorn in saksafon. --._____ 14081 20°r°& inTkA?rsko škropilnico za 2^M a;»ATIKZa j~"----f'JB-964__14111 iSK^S* staro5«et, *EŠ£W -v KOROŠKA C. 5 ^■TTti*? TRŽIČ Prodam APARAT za odstranjevanje a'ma, prahu - aostinci, asmatiki! ©218-571 14112 . Prodam PAJKA za seno. Pivka 9, Naklo 14122 Manjšo balirko za seno in obračalnik *a BCS kosilnico, ugodno prodam. »061/815-233 Prodam nakladalko SIP novi Pionir 25 m3. ©310-268 14131 ugodno prodam 200 I HLADILNIK. ©59-074 14147 Ugodno prodam zamrzovalno skirn-jo, samo 1/2 leta rabljeno. ©212-970 14149 Prodam RAČUNALNIK 386 DX 40, 1 MB ram, 80 MB HD, FDD 5,25 , tipkovnico, monitor, graf. kartica, veliko programov in iger, cena 500 DEM. ©50-174 14156 Prodam BUKOVE PLOHE in bertolini kosilnico z vozičkom. Q 46-257 14162 Prodam zamrzovalno skrinjo Gorenje 50 litrov in planinske čevlje Alpina, št. 42. © 325-082 14172 Prodam SAMOSTREL BERNET 150 funtov in dodatno opremo. Q 633- 611 14197 Kupim rabljen MEŠALEC. © 310- 107 14212 Prodam avtomatsko TEHTNICO 500 kg, decimalno tehtnico 200 kg in tehtnico Bita 20 kg. © 45-765 14243 Poceni prodam novi še nerabljeni sekular, mizarski ponk in 60x35 cm plinski štedilnik Gorenje. © 43-291 od 14 do 20. ure 14252 Prodam DIVO (ekološki čistilec), cena ugodna. © 332-650 14306 VALJ za valjanje njiv in transportni trak in avtomatsko tehtnico, prodam. © 328-238 14368 TARUP stroj za uničevanje krompirjeve cime in zeleno gnojenje, prodam. © 328-238 14369 Prodam motorje za pralne stroje. Zupan Janez, Re 11 jeva 10, Kranj. Q 327-02 7 14372 Ugodno prodam PRALNI STROJ. © 215-433, zvečer 143% OVERLOCKA PFAFF IN SINGER, nova, prodam tudi na obroke. Q 215-650 14397 Gasilsko društvo Lahovče prireja v nedeljo, 11. 6. 1995, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO z ansamblom M0NR0E BAN D. Za pijačo in jedačo bodo poskrbeli lahovški gasilci. Prisrčno vabljeni! GLASBILA HARMONIKO Dallape, klavirsko. 120 basno s kabino, prodam za 2.500 DEM. © 325-815 14349 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 GR. MATERIAL Prodam 3 leta stare smrekove deske 80mm in okna 120x140 z izolacijskim steklom 24 mm. ©691-676 13974 Prodam suho borovo oblogo. 403-025 14041 Ugodno je naprodaj: dvojna rabljena notranja vrata in ena balkonska ter PRALNI STROJ Gorenje. ©51-973 10 novih masivnih SMREKOVIH VRAT, 3 table, prodam. ©731-250 14067 Prodam rabljena OKNA in balkonska vrata z žaluzijami. ©218-366 14144 RING Kranj, d.o.o. Bleivveisova 14, KRANJ Tel.: 064/221-317, 221-318 Fax: 213-328 —-'f -RAČUNALNIKI TISKALNIKI - Epson, Fujitsu. NEC, HP CD ROM SOUNDBLASTER MODEMI POTROŠNI MATERIAL (diskete, trakovi, čistila, filtri, CD ROM plosce. • PROGRAMSKA OPREMA - poslovne aplikacije - licenrr.1----• Poslovne aplikacije ^Ucenčnl programi •LOKALNE MREŽE • SERVIS Novell MOŽEN NAKUP NA ČEKE Prodam dva in pol m3 suhih desk za šolanje. © 403-131 14184 Izdelujemo zložljive podstrešne stopnice WIPPRO po merah. Q 242-772 14209 Prodam furnirano oblogo, lužen hrast. © 312-271 14219 Prodam rabljeno cementno strešno opeko FOLC © 422-241 14259 Prodam okni 80x80 cm, 2 kom., 60x60 - 1 kom, 100x150 - 2 kom z roleto, 75x200 cm vrata, harmonika vrata 2x20 in 3x60 cm, 2 zložljiva športna vozička. Q 331-604 14264 Brezplačno oddam v rušenje objekt, ki ima zelo veliko še uporabnega materiala (bobrovec, les, zidak). Q 311-306 14313 IZOBRAŽEVANJE Učitelj uspešno instruira matematiko in fiziko. ©311-471 12768 Uspešno instruiram matematiko in nemščino. ©311-353 12921 Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole in fakultete. ©50-501 Instruiram matematiko na vašem domu, ura 350 SIT. Dipl.str.ing. ©215-301 14130 Instruiram matematiko in elektrotehniko za srednje šole in fakultete. Matjaž, ©213-644 14146 V Kranju oddamo 100 m2 za poslovne prostore ali veleprodajo, m2 samo 10 DEM. Košnik, s.p. © 332-061 14090 Oddamo 63 m2 za gostinski LOKAL ali sorodno dejavnost. Košnik S.P. ©332-061 14109 Prostor za obrt oddam v okolici Tržiča. © 57-841 14201 Oddam trgovino ali skladišče ali stanovanje. © 41-384 14204 Oddam v najem opremljen lokal v Cnetru Šk. Loke, 20 m2, za trgovsko smer. © 623-003 14249 BIFE PRIKOLICO na lokaciji z delom, prodam. © 328-833, zvečer 14281 V Radovljici dajemo v najem pisarniške prostore, v Kranju pisarniške prostore v mestu. K3 KERN Kranj, d.o.o., © 221-353 14341 Prodamo živilsko trgovino z odkupom inventarja v Kranju. K3 KERN Kranj, d.o.o., © 221-353 14342 KRANJ: oddamo tgovino 20 m2, opremljeno, živilsko trg. 80 m2, pisarne 55 m2, večjo proizvodno halo, pri Kranju prostor za obrt ali trgovino. APRON 331-292 14361 NAJAMEMO GOSTINSKE IN TRGOVSKE LOKALE, LAHKO NEOPREMLJENE V KRANJU, ŠK. LOKI, RADOVLJICI, BLEDU. Provizijo plača najemnik. APRON 331-292 in 331- 366 14362 STUDIO RAFAELA Trg Prešernove brigade 6/4, Kron j ® 064/ 326 - 683 %£J Del. čas: od 8. do 21. ure v soboto (10. 6.) vabi na DAN ODPRTIH VRAT predstavili vam bomo najsodobnejše tretmaje za ODPRAVO CELULITA oz. MAŠČOBNEGA TKIVA, LIMFNO DRENAŽO, NEGO OBRAZA in še in še... J KUPON Ž ^ za brezplačen j* obisk solarija H* +10% popust za ^ % vse usluge Če želite popraviti oceno iz angleščine, pokličite. ©216-935 14154 KEKEC S.P., profesionalne instrukcije iz matemetike, angleščine, zemljepisa, fizike, biologije, nemščine, slovenščine za vse osnovne in srednje šole, intenzivne priprave na popravne izpite. © 710-099 14185 KEKEC S.P, odpravljanje težav v branju, pisanju, računanju, v igri za otroke od 7 do 10 leta tudi med počitnicami. © 710-099 14186 KEKEC S.P, za šolsko leto 1995/96, vabimo k vpisu OŠ, SŠ mladino s težavami pri učenju predmetov do 30. 6. 95, pedagoški pristop, sodobne metode, zagotavljajo uspeh. © 710-099 14187 Instruiram matemetiko za srednje šole in fakultete. © 213-656 14387 Na lokaciji Češnjica-Železniki, najamem lokal za neživilsko trgovino od 25 do 50 m2. © 064/631-854, zvečer 13845 POSLOVNE PROSTORE IN LOKALE ODDAMO: Kranj center - oddamo več lokalov različnih površin, zamenjamo lokal 25 m2 v pritličju, s skladiščem v kleti, za drugo nepremičnino ali avto. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-106 13932 Prostor za mehanično delavnico ali avtoelektriko v Kranju ob glavni cesti oddam v najem. ©59-087, po 19. uri 13934 Oddamo v dolgoročen najem luksuzno opremljen POSLOVNI PROSTOR v Kranju. ©223-500 14051 KOLESA KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 47-534 2 Lespromet ODKUPUJE LES na panju za takojšnje plačilo. © 621-779, po 15. uri 12637 TELETA simentalca, 10 dni starega, kupim. © 47-261 14022 Kupim PUHALNIK SENA z noži in prodam suha bukova drva. © 45- 368 14023 Kamnite okenske OKVIRJE od starinske hiše kupim. ©622-135 14055 Kupim hlodovino smreke, jelke, bora. ©41-100 14104 Kupim 40 lat za kozolec. © 325-646 14297 LOKALI BRNIK- ob glavni cesti oddam 170 m2 za avto delavnico ali skladišče. ©421-739, zvečer 13251 \ TRENČAđoo TRGOVINA GOSTINSTVO SAVSKA C. 34, 64000 KRANJ TELEFON: 064/22 40 30 064/21 10 29 TEL/ FAX.: 064/ 22 55 35 PISARNE OGREVANE, 100 m2, PRODAMO ALI ODDAMO . POCENI DEM 10./m2. Prodam gorsko kolo UNIVEGA ALPINA RX SCHIMANO DX-XT, prvo kolo s hidravliko, skoraj novo za 1295 DEM. ©733-198 14012 Prodam MOTOR KAVVASAKI GPZ 500 S, letnik 1994, 7500 km, kot nov, cena 8500 DEM. Krek, Gradnikova 3, Kranj, popoldan 14018 Prodam ŽENSKO KOLO Holand za 16.000 SIT, ter Pony, žensko, otroško dirkalno (10-12 let), otroško (4-6 let) in otroško (6-8 let), kolo po 1.500 SIT. Primožič, Bled, O 77-834 14024 Prodam MOPED AVTOMATIK, cena 450 DEM. Rok Zupane, Alpska 7, Bled 14073 Prodam dekliško GORSKO KOLO in otroško - nova. S 311-872 14087 BT 50 S, letnik 1991, kupljen I. 93, 1600 km, zelo dobro ohranjen, metalik sive barve, cena po dogovoru, prodam. ©47-256 14097 Prodam MOPED 14 M, dobro ohranjen, cena po dogovoru. ©401-389 14115 Prodam TREKING KOLO U sistem. ©733-745 14128 APN 6, letnik 1987, ugodno prodam. ©78-991 * 14137 Prodam BT 50 S. © 403-081 14169 Prodam DIRKALNO KOLO PUCH. © 52-183 14176 Menjam APN 5 za gorsko kolo. B 634-323 Prodam MOTOR Tomos BT 50, letnik 1989, neregistriran. © 212-894 14198 OTROŠKO KOLO, za starost 6-10 let, ohranjeno, prodamo. © 241-400 14217 Prodam APN 6, letnik 1986 in tomos avtomatik na © 061/824-184 14240 IV/I Mercator Preskrba, Tržič trgovinsko podjetje, d.d. bela tehnika GORENJE - plačilo v 5 obrokih BREZ OBRESTI 6 B 48 MESEČNI KREDIT BREZ POLOGA Informacije: salon TEG0, tel.: 53-017, blagovnica Tržič, tel.: 53-180 OBVESTILA Preklicujemo mali žig okrogle oblike: UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ, št.7 14274 OBLAČILA Prodam planinske ČEVLJE Alpina št. 46, ugodno. ©714-391 14058 Zelo ugodno prodam POROČNO OBLEKO št. 38. ©682-720, zvečer 14061 NEVESTE - če bi bile rade na vaš praznik lepe in romantične, obiščite VERITAS, obiečemo vas od glave do pete. Jenkova 1. B 224-158 14377 VERITAS najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov z vsemi dodatki. (10-15000 SIT) Jenkova 1. © 224-158 14378 MLADOPOROČENCI POZOR -obiščite izposojevalnico poročnih oblek VERITAS, Jenkova 1, Kranj. © 224-158 14379 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otr. voziček PEG PEREGO, cena 16000 SIT. ©242- 776 13788 Prodam globok otroški voziček, stajico in kenguruja. © 310-131, popoldne 14100 Ugodno prodam OTROŠKI VOZIČEK HAUCK, malo rabljeni, a 324-793 (zvečer) Kupim AVTOSEDEŽ - rabljen. © 66- 256 14383 Prodam temnorjavo otroško posteljo z^ogijem in posteljnino. Đ 76-412 POZNANSTVA Ste osamljeni? Samo agencija AMOS vam nudi več 1000 moških, žensk za ženitev, prijateljevanje! ©061/755-906, 065/23-652, 25-156(do 16. ure) NON STOP! 13946 Prodam več KOLES od vozov, primerni za okras vikendov in kmečkih lokalov. ©714-940 14062 SLIKARSKO STOJALO novo za 12000 SIT, prodam. ©731-250, zvečer 14066 Prodam okovane GAJBICE za krompir, ter prikolico za avto. ©731-366 14078 Izposodite si video KAMERO SONY, uporaba je zelo enostavna. ©222- 055 14080 Dvižna garažna vrata 2,40x2,25, s prehodom, prodam. 8 421-500i4088 Prodam DRVA - MEŠANA bukev, hrast, cena po dogovoru. © 682-605 14179 Popolnoma novo tehnično mizo, ugodno prodam. Q 76-429 14190 Prodam nov MIZARSKI PONK. Cena 35.000 SIT. © 44-121 14202 Prodam plinsko bombo 10 kg. © 216-935 14203 SAME 45, štirje pogoni, prodam. Javorje 43, Poljane, po 16. uri 14210 GOBELIN družina jelenov, prodam. Cena 320 DEM. © 714-519 14214 Z IGRO DO NAGRAD 090 45 09 Cena 58,50 SIT/ 0,5 min OSTALO Najmočnejši OBRAMBNI SPRAY pred vsiljivci, ugodno prodam. ©401-249 13735 Ugodno - VRTNI KAMINI iz armiranega betona po ceni 14000 SIT. ©82-520 14057 GUMIVOZ z dero in priključnim drogom, ugodno prodam. ©720-196 14059 Prodam vrtno ZEMLJO z možnostjo prevoza in nakladanja. ©48-703 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Q 217-912, popoldne 14222 SADIKE za vrtove in grobove, lahko dobite na Sp. Brniku 30. © 422-666 14237 Ugodno prodam PRTLJAŽNIK 1x1 m, s cerado za avto. © 621-439 14257 Prodam LESONITKE 40x60 in obža-gan les. Zalog 62, Cerklje 14267 Prodam prevozni bazen za mleko 130 I. © 621-085, popoldne 14296 Prodam lesena vrtno garnituro za 200 DEM. © 329-956 14367 Prodam plastične sode 1001, samo-kolnico. Zunpanec Janez, Retljeva 10, Kranj. © 327-027 14371 PRIDELKI V bližini Škofje Loke, prodam seno in otavo letošnje košnje. ©47-365, zvečer 13977 Prodam balirano seno. S 730-727 VELIKA ZABAVNOGLASBENA PRIREDITEV 30 LET RADIA TRIGLAV DVORANA PODMEŽAKLA JESENICE PETEK, 9. 6., ob 20. uri Prodaja vstopnic: Radio Triglav, Čufarjev trg 4, Jesenice, tel.: 861-012 Sodelujoči: - Privid - Miran Zadnik - Monroe - Aleksander Mežek - 12. nasprotje - Čuki - Adi Smolar - Zoran Predin in Ambasadorji užitka - Orlek - Moped show -Vita - Alfi in njegovi muzikanti - Gorenjski muzikantje - Iča in Matevž - Štajerskih 7 - Slovenski muzikantje - Zoran Zorko - Alpski kvintet - Harmonikarice Zupan klub Mengeš - Slapovi - Gašperji - M4M radio triglav MHz Prodam večjo količino DOMAČEGA BELEGA VINA in cvička. ©0608/57- 507 14076 Prodajamo novi KROMPIR. Pipano-va 36, Šenčur, ©41-169 14124 Prodam STOJEČE SENO. © 57-123 14232 ZGODNJI KROMPIR, prodam. Ma-tijovc - Jeglič, Podbrezje 192. 14293 VIKENDE PRODAMO: v Bašlju brunarico in nedograjen vikend, v Sromljah pri Čatežu obnovljeno hišo na 16000 m2, KRŠKA VAS pri Čatežu starejšo hišo in dvojni kozolec na 1000 m2, visokopritlično nedograjeno hišo na parceli 900 m2 v ATOMSKIH TOPLICLAH, vikend v UMAGU, garsonjero v MAREDI itd. DOM NEPREMIČINE, 211-106, Koroška c. 16, Kranj 13930 Računalniški engirteering, d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platiše 13, 64000 Kranj tel.: 064/331-441, tax: 064/325-978 DARILO ZA VAŠEGA OTROKA OB KONCU ŠOLSKEGA LETA ■ prodaja rabljenih računalnikov 386 in 486 po ugodnih cenah. Tel.: 064/331-441 POSESTI KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO.... STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE, GOSTINSKE LOKALE, VIKENDE. Delovni čas: vsak delovnik od 8.do 18. ure DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-106 13929 Oddam enonadstropno HIŠO v Britofu pri Kranju za poslovne prostore ali skladišča. Sedič, Sp. Brnik 42, Cerklje, ©422-677 13997 7 km iz Kranja prodamo dvostano-vanjsko hišo, sončna lega, CK, telefon. Košnik s.p. © 332-061 14089 V okolici Golnika prodamo vikend s 400 m2 zemljišča. Košnik, s.p. © 332-061 14092 Prodam GOZDNE PARCELE, razne velikosti v K.O. Češnjica pri Kropi, Selo pri Bledu in v Begunjah. Cena 40 SIT/m2+lesna zaloga. ©730-033, med 16. in 18. uro 14107 Oddam hišo v najem za poslovne prostore, skladišče v Kranju. S.P. Košnik, ©332-061 14108 Na lepem kraju Gorenjske prodam ali dam v najem prazno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, primerno za kakršnokoli dejavnost. Šifra: POLETJE_14139 Prodam več gozdnih parcel. Zg. Gorje - Bled. © 57-841 14200 GORENJSKA: prodam starejšo adaptirano hišo 150 m2 površine, 110 000 DEM. © 715-958 v soboto od 8-18 ure. 14256 Prodam GARAŽO n c. 1. maja, med planino 1 in novim domom. Q 216- 843 14263 V Zalogu pri Cerkljah prodamo dvostanovanjsko hišo 320 m2 v IV. fazi na sončni ravni parceli cc 1200 m2, V Apnu pri Cerkljah prodamo bivalni vikend 140 m2 z garažo in telefonom na parceli 250 m2. Cena cca 140 000 DEM. X Biro d.o.o., © 061/316-698, 061/13-26-277 14318 Prodam parcelo s hišo in z obodom hleva, 3.600 m2. Rupar, Log 23, Šk. Loka 14209 Na lepi lokaciji pri Kranju prodamo lepo enostanovanjsko na parceli 870 m2 staro 12 let, z delavnico cca 80 m2. Cena cca 370 000 DEM. X biro d.o.o., © 061/316-698, 061/13-26- 277 14319 V Kranju, Šk. Loki ali ostali Gorenjski, kupimo zazidljivo parcelo 600 do 2000 m2 cca 90 000 DEM, ali hišo cca 200 m2 na parceli nad 300 m2 za cca 320 000 DEM, X Biro d.o.o., © 061/316-698,061/1326-277 14321 Na Visokem prodamo novejšo visokopritlično hišo, 180 m2, ĆK, telefon, s poslovnim prostorom 100 m2, parcela 700 m2. MIKE & co., d.o.o., © 216-544 14331 VIKENDE MENJAMO: hišo v Sromljah pri Čatežu na parceli 16000 m2 menjamo za stanovanje v Ljubljani ali Kranju, hišo v Krški vasi na parceli 1000 m2 menjamo za manjše stanovanje v Kranju. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-106 13931 ' HIŠE PRODAMO: KRANJ, TRŽIČ PODBREZJE, RIBNO, BAŠELJ VOGLJE, ŠENČUR... SUHA, BRIT-OF itd. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-106 13933 Kupimo več manjših hiš, lahko starejših, potrebnih obnove v okolici Kranja ali ŠK. Loke, ter novejšo enodružinsko hišo. MIKE & CO. d.o.o., Đ 216-544 14332 V Tržiču prodamo novejši dvojček, 140 m2, CK, telefon, 1000 m2 zemljišča. MIKE & CO., d.o.o., ©216-544 14333 V Goricah prodamo dvojček s parcelo 600 m2. K3 KERN Kranj, d.o.o., © 221-353 14337 V Kranju prodamo starejšo prenovljen hišo. K3 KERN Kranj, d.o.o., © 221-353 14338 V Tupaličah prodamo 20 let staro hišo, v Dupljah pri Kranju prodamo novejšo, lepšo hišo z vrtom, v . mirnem predelu. K3 KERN Kranj, d.o.o., © 221-353 14339 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 64000 Kranj, Slovenija TEL.: 064/213-261, 218-586, FAX: 0641211-790 NAJUGODNEJŠI KATALOG MOJE POLETJE •APARTMAJI, BUNGALOVI, HOTELI NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI, KRIŽARJENJE. 7 P0LPENZI0N0V ŽE ZA 279 DEM GRČIJA, ŠPANIJA, TURČIJA, SICILIJA, 7 P0LPENZI0N0V + LETALO OD 690 DEM NEPOZABNO DOŽIVETJE: JORDANIJA- BANGK0K- PA1TAYA odhodi: 14.6., 28.6., 15.7., 19.8.95 11 DNI 0 1 399 DEM 15 DNI SAMO 1 599 DEM PRODAJA LETALSKIH ti LADIJSKIH VOZOVNIC I GARDALAND IN BOBYCENTER BRNO- največje zabaviščno središče v r iopi*odhodi vsako drugo soboto! GAULOISES BLONDES V Kokri prodamo 1.000 m2 zazidljive parcele, primerne za vikend. K3 KERN Kranj, d.o.o., B 221-35314344 Prodamo kmetijsko zemljišče 4,500 m2 na Kokrici in 8.500 m2 v Vogljah. K3 KERN Kranj, d.o.o., © 221-353 14345 Prodamo garažo na Zlatem polju. K3 KERN Kranj, d.o.o., © 221-35314346 NA GORENJSKEM KUPIMO STAREJŠE HIŠE POTREBNE OBNOVE ALI NOVO GRADNJE, ZAMENJAMO TUDI ZA STANOVANJE. APRON 331-292, 331-366. Uredimo prepis, najnižja oroviziia. 14363 ZDRAVILIŠČE LAŠKO TEL: 063/731-336 V MESECU MAJU NUDIMO UGODNE POČITNICE IN ZDRAVSTVENE PROGRAME. DNEVNA MENJAVA TERMALNE VODE V BAZENU - VEČJI ZDRAVILNI UČINEK. POPUSTI ZA UPOKOJENCE IN DRUŽINE! RAZNO PRODAM STORITVE Prodam DRVA od jabolk. ©43-390 13973 Prodam GRADBENO BARAKO in prikolico za osebni avto. Q 225-152, pO 20. Uli 14167 Poceni prodam motor zastava 101 in samčka dolgodlake nemške ovčarke. © 736-794 14245 SPORT V Pirničah prodamo enonadstropno hišo, Zg. Besnici hišo in 1.100 m2 sveta, v Šutni novejšo hišo in 600 m2 sveta. K3 KERN Kranj, d.o.o. © 221-353 14340 Prodamo zazidljivo parcelo 615 m2, in 686 m2 v Prebačevem, v Mavčičah 760 m2, v Tržiču 976, 1.400 m2, v Šutni pri Šk. Loki skupaj z nezazidlji-vo 676m2. K3 KERN KRANJ, d.o.o., © 221-353 14343 ADRIA 500 SPECIAL z baldahinom, 3+2 ležišča, ugodno prodam v bližini Umaga. © 212-912, po 19. uri 14280 Ugodno prodam plastični čoln in motor Tomos 4. © 45-812 14S65 RAFTING SAVA BOHINJKA SAVA DOLINKA SAVA + PIKNIK Popust za večje skupine. Informacije in prijave ALTER SPORT CLUB. Telefon: 064/730-522 r Pokliči Čvekafon! Samo tebe se čakamo ZABAVA PO TELEFONU Po vsej Sloveniji! Zavrtite našo številko in že ste v družb: C NAJSTNIKI 090 90 90 OSTALI 090 91 92 1 MIN. 23.4 SIT PO SLOVENIJI PRIREDITVE Partizanski dom na Jelovici vabi na otvoritev balinišča in plesišča, 11.6. od 14. ure dalje. 1. nagarada KOZLIČEK, 2. nagbrada VIKEND PAKET, 3. nagrada SRNIN GOLAŽ! 13987 Potrebujete raznovrstno kvlaitetno GLASBO za ples, ohceti, zaključno družbo itd. ©692-538 uoi4 GLASBO za ohceti, obletnice, nudi kvartet, trio ali sam s frajtonarico. ©731-01 5 14054 NK VELESOVO vabi v soboto 10.6. ob 20. uri na nogometno noč z ansamblom MONROE in v Nedeljo 11.6. ob 17. uri na vrtno veselico z ansamblom NAGELJ. BOGAT SRE-ČOLOV. Vstopnine ni! 142/5 GLASBO za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAJ! ©421-498 12993 Narodnozabavni trio GORENJSKI NAGELJ igra na porokah in zabavah. © 58-353 14381 POSLOVNI STIKI Prodam vpeljano obrt s tržiščem in stroji ter oddam prodajno - proizvodni lokal - izdelava copat. © 211-106 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo najugodnejša posojila, obresti od 11 % letno dalje. Tel: 064/211-847 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOVI TRGOVCl-ODKUPUJEMO i ĆEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH! PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kartel.: 064/21 1-256 STAN. OPREMA Prodam opremo za dnevno sobo in jedilnico. ©310-803 13902 Prodam KAVČ in kombiniran štedilnik. ©212-463 13995 Prodam OMARO za dnevno sobo z garderobnim delom, predali in policami za knjige. ©213-491 13998 Prodam 6 ohranjenih raztegljivih foteljev, primernih za kmečki turi-zem.meniam tudi za drva. ©213-531 14008 Ugodno prodam 6 novih termopan oken (višina 90 cm), kopalniško opremo (WC, lijak in kad), 4 m3 smrekovih desk (2 cm). © 714-943, od 19-21 ure 14025 Ugodno prodam JOGI POSTELJO (160x205). Cena po dogovoru in omaro z vitrino (195x250x55). ©212-949 14072 Poceni prodam komplet kopalniško opremo ter štedilnik 2 plin, 2 elektrika. ©242-164 14096 Prodam dobro ohranjeno kotno sedežno garnituro dvosed, trosed, fotelj in tabore. ©681-349 14148 Prodam SPALNICO, zelo ugodno. © 721-513 14189 SPALNICA MAHAGONIJ: zakonska postelja, trodelna omara in psiha dobro ohranjena, prodam. Đ 422-413. Prodam tudi 5 temnih vrat iz luženega hrasta. 14273 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Marjan Poljanen, Mencingerjeva 5, Kranj 1434« SERVIS TV VIDEO, HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev in SERVIS bele tehnike Gorenje, Odprto 9-17 ure. Informacije na ©329-886, Smledniš-ka 80 ali na ©331-301 9986 Kvalitetno in poceni vse vrste čiščenj. HRIB AR-BLESK, d. o.o., Kranj, ©331-431 10534 IZDELAVA IN POPRAVILA NOg Odprta je nova brusilnica na.r\ j„ ceste na Brdo 59. Izdelujem^ popravljamo vse vrste nozev^ _0 mo tudi svedre, sekire in razno vrtno orodje. © 326-724 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM MOŽNOST PLAČILA OD2D012ČEKOV Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflT TRflDE d.o.o., Poženik 10, CERKLJE Nudim PREVOZE do 16 oseb. ©686-019 13020 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. ©621-443, po 20. uri 13467 Rolete, žaluzije, lemelne plise zavese! Naročila na ©213-218 13548 Delamo vsa zidarsko-fasaderska dela, obnavljanje zidanih škarp s kamni, po dogovoru tudi z materialom. Informacije vsak dan od 19 do 24. ure na ©241-591 13554 Izdelujem snegolovilce za vse vrste streh. ©324-468 13939 Prodam in izdelujem avbe in zavi-jačke za Gorenjsko narodno nošo. ©241-723 13972 Vaša obolenja preprečujemo z bioenergetskim ravnovesjem po metodi prof.dr. Griga. St.Žagarja 3, ©212-334 14016 Prodaja gorilcev z gretjem olja in montaža avtomatike - servis meritve. ESA, 327-319 14053 Polagam keramične ploščice, ugodno in kvalitetno. ©241-596 14074 TELETEKST GORENJE! Vgradnja modula na vašem domu - ugodna cena. ©331-199_uwa Pozdravim z bioenergijo. © 51-521 BRAZDA Poljšica pri Podnartu 6, TEL. ŠT. 064/731-615 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES. RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 i4os4 Vadovodne instalacije hitro in kvalitetno, priključek samo 25 DEM. Košnik, s.p. © 332-061 14091 Klesar polaga vse vrste naravnega kamna. ©329-308, po 20. uri 14098 Vsa PEČARSKA in ZIDARSKA DELA in polaganje MARMORJA. ©403- 351 14145 Storitve: kandidati z opravljenim CPP in zdravniškim spričevalom, vožnja takoj! ©620-211 14152 Zaščita lesa na težje dostopnih mestih stanovanj, objektov. ©422- 423 14157 Popravljamo pralne stroje, štedilnike, bojlere, hladilnike, skrinje. © 332-053 14178 Ugodno izvajamo vsa mizarska dela. © 310-020 14211 Polagam izotekt, talne obloge, izdelujem plastične cevovode in cisterne. O 81-322 14213 Pedikuro na vašem domu kvalitetno opravim. © 632-827 14225 - FIZIOTERAPUA - BEU MEDVED, do o 1 ! Zg. otok 8 - relacija Podvin - Begunje •JD SAMOPLAČNIŠKA AMBULANTA OBISKI NA * DOMU. Informacije po tel.: 064/738-951, po 19. uri. STROJNO IZDELOVANJ*5 e stri h o v. KlemenCf tel.: 47-813 Polaganje vseh parketov z vašim materialom. Možnost p na več obrokov. © 312-010 Izdelava podstrešr?fT~itenova/!l izolacijo ter polaganje lesenih oD"* a 422-193_______' PRALNI STROJ, štedilniki, bojjj elektro in vodne instalacije - P0^ vila in montaža. © 325-815|>« Nakupovalni izlet na Madžar^ torek - četrtek - petek - s 49-442 obota Hitro in strokovno popravimo PAI Ml PDMIUAI Ml stroi. S I cu„„ PRALNI, POMIVALNI stroj NIK. Q 331-450 M.H.O. SISTEMI RADOVLJICA LINHARTOV ^f3c\ DELOVNI ĆAS: 10-13hin 17-19h SREDAj^J 486DX/50 1~07.990.-SjJ 486DX2/66 110.990.-5 486DX2/80 115.490.-» 486DX2/100 123.990.-S' PENTIUM 60 139.990-5^ ■ALARMNI SISTEMI, VIDEO NApZO, ■ PANASONIC TELEFONI IN TELtrA* MONTAŽA IN VZDRŽI VANJt OBROČNA PLAČILA DO 12 Mt5tC^^\ TEL: 064 712 353 FAX: 064 7l8°zS STANOVANJA Kranj, Planina I, 45 m2, 1,5 KTV, V. nadst., prodam za ^ DEM. Prepis in preselitev oK l3tf 95. ©328-572, popoldan V Kranju (Vodovodni stolp) Pj°j$r manjše enosobno centralno ofl j? no opremljeno STANOVANJE meri 30 m2. Cena 50.000 v ;, ©066/282-322, po 17. uri_____A Fant - iščem opremljeno s??m$ pomoč pri delu na kmetiji ali * nem koli delu. Šifra: ZANESU^ -~"-----^t|j{f' V centru Kranja prodam STANOVANJE 82 m2 (možen P°* j-ni prostor) B 216 379_____ Samska ŽENSKA išče stanovanj«,; hišo v najem. ©214-747_____ Prodam 2-sobno STANOVANJ^ Trsteniku 40. ©329-736, ahjg^/ Oddam opremljeno STANOVA^ garažo. ©41-857__ Iščemo 1-sobno stanovanj^ garsonjero v Škofji Loki. Božič ^ svet 6, Šk. LOka N E P R E M I 064/216 -5*£ Trisobno stanovanje na P|an M Prodam. © 324-097____^ Šk. Loka, najamem Ogffl&jpf, enosobno stanovanje 14194 1 Enosobno stanovanje Sorlijevem naselju, centralna. fon, balkon, obnovljeno opre" rrf prodam. © 211-048, zve^Ser^_^< GORENJKSA, prodam skoraj dvosobno stanovanje 57 m£ {0

• SVINJE težke cca 230 kg J PRAŠIČKE težke od 20-30 g prodam. 057-280 __" Prodam JARKICE, stare 4 mesece mlajše. Urh, Zasip Reber 3, Biea 14127_______--- Prodam 200 kg težko TELlCO križanko, za pleme. 045-504___. Kupim teleta, bikca simentalca starega 10 dni. 064-277 __^ Prodam 8 tednov starega BlK simentalca. 0312-443 KX-F230 BX/S 66.800 SIT + p.d. ATEST - GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CELI SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU Avtorizirani zastopnik Matsushite in znamke Panasonic ■ _| d. o. o. Lftelefon trade Uprava: KRANJ, tel.: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA: tel /fax: 061 /1590-232 Poslovalnica KRANJ, tel./fax: 064 / 222-150 Sprejmem honorarno delo v popoldanskem času in ob vikendih. Imam izpit B kategorije. 0241-803 14043 Pizzerija Špela išče dekle za strežbo in čistilko. 050-267 (53-900) 14049 Iščemo KUHARJA-ico. 0311-291 14079 Rabim pomoč v gospodinjstvu občasno ali stalno v Radovljici. Šifra: UREJENA - DOGOVOR 14119 Restavracija CAMP ZAKA Bled takoj zaposli kuhinjsko pomočnico. 0741-712 14155 Zaposlimo KV KUHARICO z izkušnjami. 0 725-050 14158 Iščem honorarno delo v trgovini ali pisarni. 0 685-448 14161 Če ste hitri, nudimo dobro zaposlita O 064/82-897, po 15. uri 14180 Oddam polperzijsko MUCKO, eno leto staro in enega mladiča. 0215- 153 13979 Za prodajo nogavic iščemo akviziterje. Delo je dobro plačano. Tel.: 064/47-169; Andreja Kunčič, s. t. FRIZERKO in pripravnico moške in ženske smeri sprejmem. 0 76-250 14236 Zaposlimo monterja stavbnega pohištva in senčil. Lekero d.o.o.. Milje 13. Visoko. 0 43-345 14250 Iščemo zasebne trgovske potnike -grosiste, ki oskrbujejo cvetličarne in trgovine z darili. Nudimo TEN vazice. svečnike, ikebane in ježke za ikebane.... Pisne ponudbe TEN D.N.O., Tomaj 110, 66221 Dutovlje 14279 Zaposlim frizerko ali frizerja s sposobnostjo vodenja frizerskega salona. 0 327-881 14262 Za delo v strežbi zaposlim mlajšo dekle, doma iz okolice Kranja. Informacije dobite vsak dan osebno v Gostilni Labore, Ljubljanska c. 16, Kranj. 14289 Zaposlimo šoferja. 0 324-583 14290 Iščem dekle za strežbo v prijetnem lokalu. Popoldne. 0 211-841 14373 Prodam 10 dni starega BIKCA FRIZIJCA. 046-283 13980 PONY KOBILO, staro 10 let, prodam. Vajena jahanja otrok. 0721- 557 13989 Kupim BIKCA simentalca do 10 dni star. 045-736 13990 Prodam lepo 7 mes. brejo TELICO simentalko, 650 kg, molzni stroj Vitreks, ter nov gumi voz 16 col. 0403-018 13994 Prodam TELIČKO simentalko 110 kg za rejo. 0421-676 14000 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dni. Žabnica 13 14001 Prodam 3 mesece starega BIKCA simentalca. 064-111 14003 Lastnik, ki odda MLADIČA me-šančka, srednje rasti, kratkodlakega s pokončnimi ušesi, naj pokliče. 0217-501, vsak dan od 15. do 16. ure 14005 Prodam BIKCA, starega 3,5 mesecev simentalca za nadaljno rejo. Gorice 22 14017 Prodam TELIČKA sivca, 130 kg. 064-018 14019 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. 0802-042 14032 Prodam dve TELICI simentalki, obe sta pašni, breji 3 mesece. 066-118 1403i Prodam 100 kg težko TELIČKO, cena 600 SIT/kg. 0688-056 U045 Prodam KOZLIČKA kozico. 0211-374 14071 Prodam KRAVO s teličkom (star 14 dni). Ogled vsak dan po 14. uri. 0802-673 14077 Ugodno prodam MLADE PEB ZIJŠKE MUCKE. 0403-680__^ Prodam 6 mesecev brejo teli<# Bogataj, Jarčje brdo 3, Selca__;> Pordam BIKCA simentalca^ hrastove olohe in deske. padovu Golnik_______H Prodam KRAVO frizijko, v 9 mes* brejostj. 0 311-813________4 Prodam mladiče očetai /«o3-226 matere samojedke. 0 061/8 ---ud1"' BIKCA Frizijca, starega \°> $ prodam. Sp. Brnik 87, Cerklje^ ■ I. II n ■■.....I I jj) Prodam dva tleta simentalca^ nadaljno rejo. Štefana g°ra ^jj Cerklje. 0 421-587 2^ -"---olc JARKICE pred nestnostjo i" ^/ menske peteline, prodam. 0 ^ 627-029. Hraše 5, Smlednik__^ Prodam teleta simentalca, f-f^f» 14 dni. Podreča 14, 0401 -058^ Prodam BIKCA simentalca, s«r^ meseca. Suha 4, Šk. Loka Prodam TELICO simentalko, ^ 8 mesecev. Jenčič, Trbojetl^,^' KOZO, prodam. 2 meseca1 stajj srnaste pasme za rejo ali za ,42i« 47- 386 Kupim TELETA starega do 1* ^ Zalog 62, Cerklje Prodam KRAVO simentalko »j tom, dobra mlekarica. 0 57- 14277 Prodam KRAVO pred telitvijo- ^ 502 Prodam NEMŠKE BOKSE rodovnikom. 0 312-470 Prodam TELICO, brejo 5 r"65*^ 0 422-265 Prodam KUNCE, samice z mla<*^< posamezno. 0 685-283 ^-^f Prodam KOZO, dobro mlekaric";^ 46-227 Prodam več vrst mladih PAP $ J EV. 049-422 Prodam mladega močnega K , ga konja. Tupaliče 23. 0 45-^J 14354 __- Prodam bele perzijske mucke, čistoče. 0 332-432 ____< Kupim več bikcev simentalc«^ 130 kg. 0 46-222, zvečer ŽIVALI JARKICE RJAVE, stare 12 tednov prodam. Oman, Zminec 12, 0621 475 13837 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojenec iz Sektorja logistike JANKO PODOBNIK rojen 1937 Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v nedeljo, 4. junija 1995, ob 11. uri na pokopališču v Naklem. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica, prababica MARIJA BRODER Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem vsem, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter spremstvo na njeni zadnji p a Hvala g. župniku s Primskovcga pri Kranju za lep pogrebni obred, pevcem, g. Janezi zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala! VSI NJKNI Lahovče, maja 1995 V SPOMIN "Če pšenično zmo ne pade v zemljo, ostane samo!" Jezus Ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne bo na Lužah, v nedeljo, 11. junija, ob 17. uri spominska slovesnost za vse padle in pobite v času vojne in tik po njej. V cerkvi sv. Janeza Krstnika bo zanje sveta maša zadušnica, nato pa kratek kulturni program pri spominski plošči. Vabljeni! VAŠČANI ZAHVALA B°di še tako zapuščen in osiromašen, rana veriga te veže na nekaj, to»rleVSak hiP ne zavedaš; nekaj je zemlja, na kateri si se rodil. (L Tavčar) Ob smrti našega dragega JANEZA FOJKARJA st. jskTeno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivu Jelovica anezovim sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče. Hvala vsem, ki ste mi aarovali denar, hvala g. župniku za obred, pevcem za lepo zapete pesmi ter Društvu upokojencev Škofja Loka, hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Irena, sin Janez, vnuka Benjamin in Luka Virmaše, 25. maja 1995 ZAHVALA Ob izgubi mame, stare mame, prababice, sestre in tete FRANČIŠKE TREBAR rojene JELAR, Janeharjeve mame zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, podarili ahH ^ SVeče, ter zanjo molili. Posebna zahvala dr. Bečanu in zdravnikom ter sestram đ°rninalne kirurgije na Jesenicah, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala. Zadraga, 1995 se ZAHVALA Ob prezgodnji smrti VINKA KRAJNIKA st. se iskreno za dCn° za^VaUuJemo sorodnikom, sosedom, vaščanom Trate, prijateljem in znancem trovano cvetje in sveče, za izražena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala dr. prat> e*;< V'' ^r Raucrm in medicinskim sestram za zdravljenje. Najlepša hvala Člano ' Sovornik°m' pevcem in godbi na pihala za poslednje slovo. Zahvala m zyeze borcev, železničarjem in čebelarjem in vsem neimenovanim, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. VSI NJEGOVI Trata, Šk. Loka, 1995 ZAHVALA Ob smrti naše drage FRANČIŠKE DEMŠAR cvctjeS^n-° ?a^VaUuJemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano Posebej š°Ce 3 'zrc^e.no s°žalje. Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma Železniki, Iskrena hv T* a ^.a^Janu- Hvala tudi g. župniku Bojanu Likarju za lep pogrebni obred. nvala družini Lušina, ki nam je ob teh trenutkih nesebično stala ob strani. Hvala •epa tudi vsem neimenovanim, ki ste se je kakorkoli spomnili. VSI NJENI Selca, Žabnica, Železniki, Kal na Kanalom, 1. junija 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca, tasta in svaka STANETA ČERNELČA roj. 22. maja 1932, iz Kranja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za ustno in pisno izraženo sožalje. Zahvaljujemo se Onkološkemu inštitutu iz Ljubljane, bolnišnici Golnik, dr. Pegamovi, pevcem, gasilcem, sodelavcem iz Jelovice iz Škofje Loke in Preddvora, bivšim sodelavcem RTC Krvavec, Navčku in Komunalnemu podjetju iz Kranja. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, a ostali neimenovani. ŽALUJOČI: žena Milka, hčerki Stana in Branka z družinama, sinova Vlado in Jani z družinama, ter ostalo sorodstvo Kranj, Šenčur, Forme, Tržič, Škofja Loka, Medno, Mengeš, Ormož, Varaždin, Zagreb, Dunaj, 5. junija 1995 ZAHVALA Zaman je bil tvoj boi Zaman vsi dnevi tihega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Po hudi bolezni nas je zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat, tast, svak, bratranec in stric JANKO MRAK sedlarski in tapetniški mojster iz Gorenje vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, bližnjim in daljnjim znancem, družini Osredkar, gospem Kati, Tončki in Ivi, vsem tistim, ki ste ga obiskovali in nam stali ob strani v času njegove bolezni. Hvala območni Obrtni zbornici, kolektivu Kroj, Jelovici in Proccomercu, ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, se poslovili ob krsti in ga pospremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo Eot. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Gregorčiču za ves trud, zdravljenje in lajšanje olečin na domu v času bolezni. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, a ostali neimenovani. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Gorenja vas, Ljubljana, Kranj, Jesenice, Prevalje, 5. junija 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka JOŽETA ANDREJAŠIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili ustna in pisna sožalja, podarili cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Največjo zahvalo smo dolžni sestri Marinki za pomoč v najtežjih trenutkih, prav tako pa se zahvaljujemo kolektivu Sava Kranj, in Sava Velopnevmatika, NK Stražišče, zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta in Inštituta Golnik ter g. župniku iz Stražišča, pogrebnemu zavodu iz Kranja, pevcem Društva upokojencev iz Kranja in izvajalcu Tišine za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Darinka, hčerki Simona in Janja z družino in ostali sorodniki ZAHVALA Ob smrti našega dragega VALENTINA VILFANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, osebju ZD Radovljica, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, Zvezi borcev, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, patru Stanetu za lepo opravljen pogrebni obred in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti! ŽALUJOČI NJEGOVI Dobro polje, junija 1995 ZAHVALA Delo, skromnost in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ob boleči izgubi dragega moža in očeta JANKA PODOBNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebna zahvala g. ravnatelju in kolektivu OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča za vsestransko pomoč in oporo. Iskrena hvala dr. Perčičevi za ves trud in obiske na domu. Vsem in vsakemu se zahvaljujemo za ustno in pisno izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številnemu spremstvu na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku, pogrebni družbi AKRIS in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem ostalim neimenovanim, ki ste nam stali ob strani ter ste nam v tolažbo in oporo. Žalujoči: žena Sonja, sinova Marko in Marjan z družinama Cestno podjetje Kranj gradi ceste ob kokrškem mostu Problematično predvsem lastništvo Cesta Staneta Žagarja s priključki naj bi bila po internem rokovniku Cestnega podjetja Kranj zgrajena konec tega meseca, vendar zaradi različnih zapletov ne bo pred iztekom pogodbenega roka, 30. septembrom je bilo gradbeno dovoljenje izdano šele 6. decembra. Pomeni, da se je rok že na startu zamaknil za poltretji mesec. Kljub temu smo bili še do pred kratkim prepričani, da bomo ujeli nas interni rok dokončanja C. Staneta Žagarja s priključki in križišči, to je 30. junij," pravi direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Drinovec. Kot rečeno, se je zapletlo predvsem zaradi neurejenih lastniških odnosov, zaradi katerih je prihajalo in še prihaja do različnih sprememb projekta. Zadnja sprememba je bila sprejeta minuli teden, ko so pri eni od hiš ob Likozarjevi cesti cesto zožili za meter. Kranj, 7. junija - Pogodbo za gradnjo je na javnem natečaju kot najugodnejši ponudnik Cestno podjetje Kranj sklenilo s soinvestitorjema republiško upravo za ceste in kranjsko občino.lanskega septembra. V razen pred križiščem s Partizansko, očitno še ne bo prišla na vrsto, čeprav je pogodbeni rok za dokončanje obeh cest letošnji 30. september. Neurejeni odnosi z lastniki zemljišč povzročajo hude za- pogodbi je gradnja oziroma plete, tudi ob C. Staneta Žagar-obnova C. Staneta Žagarja ja in ob priključni Likozarjevi cesti. Dogovarjanje je v pristoj- Zagarj ter Oldhamske ceste s priključnimi cestami in križišči ovrednotena s 303 milijoni tolarjev. Denar letos ne bo porabljen, saj Oldhamska cesta, nosti mestne občine, ki bo nosila tudi breme odškodnin. "Konec lanskega septembra naj bi odprli gradbišče, vendar Slavko Mestek, vodja gradbišča: "Hkrati z gradnjo oziroma razširitvijo ceste se na novo vgrajuje tudi celotna komunalna infrastruktura. Položenih je več tisoč metrov kanalizacijskih, električnih, telefonskih in vodovodnih cevi ter kablov. Zadnje prevezave bodo narejene čez teden, dva, nakar bomo lahko vgradili robnike in začeli postavljati visoke inštalacije ter semaforje. Z deli v križišču s Partizansko cesto smo že začeli. Hišo na vogalu bomo podrli, ko se bo izselil SCT." Tudi Gorenjke na ženskem turističnem rallyju - Že dobro uveljavljenega ženskega turističnega rallyja, ki ga štirikrat na leto organizira ljubljansko zasebno podjetje BEBA JV, d.o.o., se je tokrat udeležilo tudi deset Gorenjk. Na 133 kilometrov dolgi progi se je 48 ekip pomerilo v spretnostni vožnji, hitrosti in orientaciji, pri čemer je bilo pomembno upoštevati prometne predpise. Uspešnost ženskih dvojic so merile stroge kontrole na 12 mestih. Pot je, kot običajno, vodila med gradovi, tokrat prekmurskimi in sicer od Moravskih Toplic, preko Murske Sobote, Veržeja, Železnih dveri, Rakičana, Ljutomera do Lendave. Na progi, polni pasti pa so imele voznice nekaj težav le z vzvratno vožnjo med ovirami in z odkrivanjem malce skrivnostnih orientacijskih točk, kot so bile recimo tri smreke ob cesti, polni dreves. Iskanje smrek je za hip zmedlo celo izkušeni gorenjski tandem Radia Triglav Matejo Faletič in Matejo Razinger. Kranjčanka Katja Hrastnik in Janja Budič iz Kovorja sta sicer zatrjevali, da sta na tekmovanju zgolj zaradi druženja in zabave, vendar po dobrem rezultatu sodeč le ni bilo povsem tako. V prvo polovico lestvice najboljših pa sta se uvrstili tudi Natalija Piber z Bleda in Barbara Osterc z Brezij- Vendar so o absolutni zmagovalki odločali avtomobili. Prvakinji Moravskega ženskega rallyja Mojca Tratnik in Agica Funkel - Novak sta recimo vozili majhen, okreten in hiter mini morris. • D. Manfreda Cesta Staneta Žagarja s priključki je trenutno največje gradbišče Cestnega podjetja v Kranju. Odsek je dolg okroglo 600 metrov, vsebuje pa tudi ureditev treh križišč, in sicer križišča s Partizansko cesto, križišča z Jelenčevo in Žano-vo ter križišča "pri Jaku" z Jezersko in Likozarjevo cesto. Vsa tri križišča bodo semafor-izirana. Po projektu bosta vozna pasova široka sedem metrov, na obeh straneh C. Staneta Žagarja pa sta predvideni tudi kolesarski stezi in pločnika za pešce. "Drug zaplet smo povzročili mi," nadaljuje direktor Bogdan Drinovec. "Po pogodbi naj bi vgradili betonske robnike. Predlagali smo granitne, ki so trajnejši in neobčutljivi za sol, so pa precej dražji od betonskih. Investitorja sta se dogovorila, da gredo granitni robniki v strošek mestne občine, ki je našo pobudo sprejela in jo tudi sama začela reševati. Robnike naj bi vgrajevali 20. aprila, prve smo dobili šele 29. maja. Robniki so slabo obdelani in dražji, kot če bi jih kupovali mi, nekaj smo jih zavrnili, zadnje pa pričakujemo šele konec julija." * H. Jelovčan, foto: G. Sinik DZfiCADAZ G*£M V UVBOA- no NAseie/*. Ne, KofJČfJo S' S£ ZAČEC ZA- nim4Ti &e za Pftive stvar« , ne 5am0 ZA PtDAČO. KAKSeN 5£7gM pa ?e ?■ Kranj, 6. junija - Na povabilo ministra za obrambo RS Jelka Kacina je prispela na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo delegacija ministrstva za obrambo Republike Madžarske. Ugledne goste, ki jih je vodil minister Gyorgy Keleti, so najprej sprejeli Z vojaškimi častmi v kranjski vojašnici. Kot je znano, se je lani usposabljala v planinski brigadi prva skupina madžarskih častnikov, med tokratnim srečanjem ministrov pa so govorili tudi o prihodnjem medsebojnem sodelovanju. • S. Saje - foto: POSTA SLOVENIJE VAM SVETUJE zbirajte znamke in ohranite vrednost Vašega denarja izšle so nove priložnostne znamke dobite jih na vseh poštah Trgovina Ljubljana - TOE Kranj UGODEN NAKUP KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO - cena s popustom 33,60 SIT/lit - na 4 - 6 obrokov brez obresti - ob gotovinskem plačilu nad 1000 lit je cena 33,10 SIT/lit - in brezplačnim prevozom za naročilo nad 1000 litrov Vsi kupci pa ob nakupu nad 3000 lit KOEL dobijo PRAKTIČNO DARILO NAROČILA SPREJEMAMO: V SKLADIŠČU MEDVODE, tel 061/611-340, 611-341 na bencinskem servisu RADOVLJICA, tel. 715-242 Slovenska naftna družba 913 Ff! RADIO KRANJ