29. november-
dan republike
Pred desetimi leti — 29. XI. 1943 — so se zbrali v Jajcu predstavniki vseh jugoslovanskih narodov in sprejeli sklepe, s katerimi so bili postavljeni temelji nove Jugoslavije. Mogočno gibanje jugoslovanskih narodov, ki je imelo do takrat pretežno osvobodilni značaj, je preraslo in dobilo značaj borbe za novo, demokratično državno tvorbo. Drugo zasedanje AVNOJ je manifestiralo ta značaj narodnoosvobodilnega gibanja s sklepi, ki so potrdili in uzakonili novo ljudsko oblast, potrdili federativno ureditev nove jugoslovanske državne skupnosti in obračunali s starimi politiki, ki so se doma ali v emigraciji vezali s sovražniki svobode jugoslovanskih narodov in proti njihovi osvobodilni borbi.
Zgodovina naših narodov je bogata naporov, žrtev in uspehov za utrditev svoje neodvisnosti in svobode ter za zgraditev demokratične, socialistične družbene ureditve.
Ničesar ni bilo našim narodom podarjenega. Za vse, kar so dosegli in kar danes imajo, so se morali trdo in zagrizeno boriti. Takšen kot je bil narodnoosvobodilni boj proti številnim fašističnim divizijam, takšna je skozi deset let vsa njihova borba proti imperialističnim težnjam. Toda enodušna volja jugoslovanskih narodov po svobodnem, socialističnem in demokratičnem življenju, katere izraz je politika jugoslovanskega državnega vodstva, je bila vedno tista sala, ob kateri so propadle že prve fifty-fifty kombinacije z Jugoslavijo, ob kateri se je razbil od leta 1948 trajajoč pritisk brutalnega ruskega imperializma in ob kateri se je razbil poizkus mešetarjenja z našim slovenskim ljudstvom v coni »A« in Trstu ter ob kateri si bo polomila zobe požrešna rimska volkulja.
Pomoč in simpatije naprednega svobodoljubnega sveta spremljajo naše narode na njihovi ustvarjalni poti.
S ponosom na to svojo stvaritev ter t. vero v občečloveški napredek in prijateljstvo med narodi sveta praznujejo naši narodi deseto obletnico svoje republike.
IZDAJA S RUDNIKA
I N D I K A T VELENJE
VELENJE, 15. NOVEMBRA 1953
LETO I. — ŠTEV. 11 — CENA 10 DIN
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ZDENKO FURLAN - UREDNIŠTVO- RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. ŠTEV. 622-T-4 PRI N. B. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU
Delovnemu ljudstvu Jugoslavije
vsem državljanom in državljankam, vsem članom in pristašem Socialistične
zveze delovnega ljudstva Jugoslavije
Po volitvah novembra 1945, ko ste volili poslance za ustavodajno skupščino, ki je s sprejetjem ustave zasidrala rezultate zmage ljudske revolucije, in volitvah marca 1950, ko ste izvolili novo zvezno Ljudsko skupščino v znamenju borbe za obrambo svobode in neodvisnosti države pred napadalnostjo Sovjetske zveze in njenih satelitov, ste sedaj poklicani, da ob koncu novembra izvolite poslance za novo zvezno Ljudsko skupščino, sestavljeno v duhu novega ustavnega zakona iz Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev. Hkrati boste volili tudi poslance za republiški zbor in zbor proizvajalcev ljudske skupščine svoje ljudske republike, medtem ko bodo državljani Vojvodine volili pokrajinski zbor in zbor proizvajalcev svoje ljudske skupščine, državljani Kosova in Metohije pa oblastni zbor in zbor prozvajalcev svojega oblastnega ljudskega odbora.
Medtem ko je prva zvezna Ljudska skupščina po sprejetju ustave izvršila veliko zakonodajno delo in izdelala novi ustavni red ter sprejela prvi petletni plan izgraditve našega gospodarstva, je druga skupščina nadaljevala veliko delo izgraditve socializma v borbi proti birokratizmu in državnemu kapitalizmu ter izročila gospodarska podjetja v upravo samih proizvajalcev, ustvarjajoč s tem nov socialistični družbeni red in nov gospodarski sistem, zasnovan na upravljanju gospodarstva po delovnih kolektivih ter na samoupravljanju delovnega ljudstva v občini, mestu in okraju. Postavljeni so bili trdni temelji za izgraditev socialistične demokracije.
Preteklih osem let, ko sta zasedali ti dve skupščini, so napori naših narodov, da se izkopljejo iz stoletne zaostalosti in stopijo na pot svetlejšega in srečnejšega življenja, obrodil i bogate sadove. Pokadilo se je iz dimnikov številnih novih velikih tovarn, zgrajene so bile ali pa se dokončujejo mnoge nove električne centrale, nove železniške proge in ceste, velika naravna bogastva naše dežele se vse bolj izkoriščajo za razvijanje ljudske blaginje. V kratkem času si je naša industrija že odprla pot na tuja tržišča in naše zveze z drugimi državami se vedno bolj krepe. Čeprav smo morali posvetiti največjo pozornost zgraditvi težke industrije, se je razvila tudi industrija potrošnega blaga, a zaradi zagotovitve naše neodvisnosti in siiobode sta bili zgrajeni tudi močna ljudska armada in močna vojna industrija. Na kulturnem in socialnem področju so bili doseženi pomembni uspehi. Novi gospodarski in družbeni sistem je sprostil stoletja zavirane ustvarjalne sile ljudstva, dosledno izvajanje velike ideje bratstva in enotnosti naših narodov
Rezultat socialistične graditve »Novi jašek«
Dopisnikom!
Za to številko našega lista je uredništvo razposlalo okrožnico tovarišem, od katerih je bilo pričakovati, da bodo postali dopisniki. Od teh se jih je mnogo oglasilo s svojimi prispevki, za katere se jim zahvaljujemo in jih prosimo še za nadaljnje sodelovanje. Tudi ostale tovariše in tovarišice, iki se do sedaj še niso oglasili, prosimo, naj nam v bodoče pošiljajo članke in svoje prispevke ter predloge do 25. v mesecu. Posebno so zaželeni članki iz vršit kolektivov in organizacij.
Želimo, da bi naš list postal tribuna Šaleške doline in morda tudi celega našega okraja. Zato želimo zainteresirati sindikalne organizacije, da bi nam pomagale ta list razširjati in mu pridobivati naročnikov. Edino tedaj, če bo list imel večjo naklado, se bo izplačalo njegovo izhajanje.
Uredništvo.
Vaje PAZ
Rudniška Protiavionska zaščita je pri čela ta mesec z rednimi vajami. Kot prva je imela vaje že kemična zaščita. Druge skupine še odlašajo z vajami. Toda tudi te že pripravljajo učni načrt, ker se zavedajo, da je skrajni čas, da dohitijo ostale bolj aktivne organizacije PAZ v drugih podjetjih.
pa je pripomoglo, da so tudi zaostala področja krepko krenila naprej v svojem gospodarskem in kulturnem razvoju.
V	zadnjih petih letih so naši napori nudili enoten in močan odpor ekonomskemu, vojaškemu in političnemu pritisku, ki je prihajal z Vzhoda, in v neenakopravni vsiljeni borbi izvojevali veliko zmago, ki po svojem pomenu ne zaostaja za zmago, priborjeno v osvobodilni vojni in ljudski revoluciji. S takim zadržanjem in uspehi pri graditvi našega gospodarstva kakor tudi s svojo dosledno politiko miru in mednarodnega sodelovanja na temelju enakopravnosti narodov si je pridobila naša država globoke simpatije pri demokratičnih silah vsega sveta.
V	preteklih osmih letih so bile pod vodstvom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije skovane takšne ekonomske in politične siile, ki omogočajo nadaljnje uspešno korakanje naprej, nadaljnjo krepitev sociailističnih demokratičnih sil 'in dviganje socialistične zavesti novega, svobodnega človeka, državljana socialistične skupnosti, junaka v vojni, prizadevnega v graditvi, borca za nove socialistične odnose med ljudmi, graditelja novih materialnih in kulturnih dobrin, pobornika miru v svetu.
Pred novimi volitvami naj vsak volivec, vsak državljan naše države, pogleda na prehojeno pot in nesebično oceni, ali je v preteklosti šla katera koli oblast svetlejša, jasnejša in čistejša na volitve, kakor gre naša ljudska oblast, oblast socialistične Jugoslavije. Opustitve in napake, ki so bile storjene, pomanjkljivosti pri delu, ki jih je bilo mnogo, blede pred ogromnim napredkom, ki je bil ostvarjen.
ČLANI IN PRISTAŠI SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE!
Ta dva meseca predvolilnih priprav naj se spremenita v vsesplošno akcijo milijonov delovnih ljudi, da v teh dveh mesecih obravnavamo dosedanje rezultate, kritiziramo slabosti in pomanjkljivosti ter si pravilno predstavimo nadaljnjo pot socialističnega razvoja naše države.
Pred volivci je velika naloga, da predlagajo na svojih zborih takšne kandidate, ki bodo mogli in znali v bodoči skupščini zastopati koristi naše socialistične skupnosti, vskladiti koristi ožjih skupnosti gospodarskih organizacij s koristmi celote. Kandidirati je treba ljudi, ki bodo znali nadaljevati začeto izgraditev socialistične demokracije tako v gospodarstvu kakor v družbenih odnosih. Kandidirati je treba ljudi, za katere ste prepričani, da bodo zastavili vse svoje sile za nadaljnji razvoj družbenega samoupravljanja, za
najširše sodelovanje delovnih ljudi v organih samoupravljanja, za večje angažiranje samoupravnih organov v borbi proti ostankom birokratizma in partikularizma.
Predlagajte za kandidate ljudi, ki so si z dosedanjim delom pridobili zaupanje delovnega ljudsva, ki jamčijo, da bodo s svojim delom kot ljudski poslanci opravičili to zaupanje in znali zavestno izpolniti svojo poslansko dolžnost v novi skupščini, katere vloga se bo močno dvignila v celotnem družbenem življenju, s tem pa tudi odgovornost ljudskih poslancev.
DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE!
NOVEMBRSKE VOLITVE
naj pokažejo čvrsto voljo naših narodov, da nadaljujejo pot, po kateri gre socialistična Jugoslavija v svoji notranji izgraditvi, v izgraditvi svoje obrambne moči in v nadaljnji krepitvi svojega mednarodnega položaja;
naj bodo še ena močna manifestacija politike bratstva in enotnosti n asih narodov, politike vsestranskega razvoja vsakega naroda posebej in vsake narodne manjšine, ki živi v mejah Federativne ljudske republike Jugoslavije;
naj potrdijo pravilnost politike, ki je delavski razred naše države spremenila v dejanskega upravitelja tovarn, rudnikov in podjetij, ki mu je zagotovila vlogo, ki jo mora imeti v interesu napredka celotne družbe. Z izvolitvijo zbora proizvajalcev izpopolnjuje naš delavski razred skupno z delovnimi kmeti sistem samoupravljanja in še večjega sodelovanja neposrednih proizvajalcev v politiki razvoja našega gospodarstva in socialistične demokracije;
naj potrdijo pravilnost sedanje politike na vasi, ki je z uvedbo novega gospodarskega sistema omogočila likvidacijo vseh administrativnih ukrepov v kmetijstvu in uvajanje takšnih metod, ki bodo ustvarile pogoje za svobodno gospodarjenje tako socialističnih zadružnih organizacij, kakor tudi individualnih gospodarstev delovnih kmetov. Delovni kmetje naše države so zastavili tako v vojni kakor v miru ogromne napore za zgraditev in napredek naše domovine. Ti napori so skupno z napori delavskega razreda ustvarili podlago za nadaljnji močan razvoj modernega kmetijstva, za boljše življenje delovnih kmetov. Ti napori so omogočili naši skupnosti, da iz leta v leto odvaja več sredstev za razvoj vasi. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije poziva delovne kmete, naj vložijo nove napore v borbo za hitrejši in vsestranski razvoj kmetijstva, za razvijanje socialistične demokracije, za krepitev družbenega samoupravljanja, za vsestranski razvoj zadružništva zaradi svoje blaginje in blaginje celotne naše skupnosti.
NOVEMBRSKE VOLITVE
naj potrdijo pravilnost politike, ki je raztrgala stoletne okove delovnim, ženam naše domovine, jih izenačila v pravicah z moškimi in ustvarila možnost za vsestransko sodelovanje na vseh področjih političnega, gospodarskega in družbenega razvoja. Toda naša zaostalost, predvsem pa zaostalost na vasi, ovira delovne žene, da bi aktivneje sodelovale v političnem življenju. Borba proti tej zaostalosti bo ustvarila boljše pogoje za sodelovanje žena v družbenem življenju, kar je neogiben pogoj za dosego popolne enakopravnosti žena in za napredek celotne družbene skupnosti;
naj potrdijo pravilnost politike, ki je posvečala mladini naše države veliko pozornost in ji omogočila vsestranski razvoj. Naša skupnost dolguje mladini največje priznanje za njene ogromne napore in žrtve v vojni, za njeno množično sodelovanje pri obnovi in izgraditvi države, pri graditvi naše armade ter krepitvi neodvisnosti in svobode naše države. V novembrskih volitvah bo šlo na volišče veliko število mladincev in mladink, ki bodo prvič izkoristili svojo volilno pravico. — Skupno z vso mladino bodo glasovali za to, da naša skupnost v svojem nadaljnjem razvoju posveti mladini še večjo skrb;
naj potrdijo pravilnost politike neprestane krepitve Jugoslovanske ljudske armade kot močnega orodja za obrambo nacionalne svobode in neodvisnosti naše domovine ter ohranitev miru;
naj potrdijo pravilnost zunanje politike naše države, ki je zagotovila prijateljstvo in ugled našim narodom pri velikem številu drugih narodov in držav. Pri novembrskih volitvah bomo glasovali za nadaljevanje dosedanje zunanje politike, za krepitev prijateljstva z vsemi narodi, ki žele prijateljstva
2 našo državo, za krepitev balkanskega sporazuma z Grčijo in Turčijo, za nadaljnje razvijanje prijateljskih odnosov z Združenimi državami Amerike, Veliko Britanijo in Francijo, za normaliziranje odnosov z vsemi sosedi in drugimi državami, ki še danes zavzemajo sovražno stališče nasproti naši državi, za pravilno ureditev tržaškega vprašanja tako, kakor to najbolj ustreza interesom miru in interesom samega tržaškega prebivalstva, za borbo proti vsem agresorskim težnjam v sodobnem mednarodnem življenju in proti vsem tistim silam, ki hočejo razpihovati in razširiti spore in nesoglasja, ki so danes v svetu, za nadaljnjo podporo pravični in osvobodilni borbi narodov, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost, za nadaljnjo podporo politiki krepitve vloge Organizacije združenih narodov, za razvijanje in razširitev ekonomskega sodelovanja z drugimi državami, za razvijanje sodelovanja z delavskimi organizacijami, socialističnimi strankami in drugimi naprednimi demokratičnimi gibanji, za politiko miru in mirnega mednarodnega sodelovanja.
DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE!
Pri novembrskih volitvah glasujte za kandidate, ki se bodo v novih skupščinah zavzemali za nadaljnjo rast ljudske blaginje, za dvig življenjske ravni, povečanje proizvodnje v industriji in kmetijstvu povečanje stanovanjskih gradenj, za zgraditev novih šol in bolnišnic. Za vse to so dane možnosti, ker Jugoslavija ni več zaostala dežela, marveč stopa v vrsto industrijskih držav. Z dosedanjo zgraditvijo in dokončavanjem velikega števila tovarn in elektrarn, ki so pred neposrednim začetkom obratovanja, so ustvarjeni za vse delovne ljudi naše države takšni pogoji, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo resen dvig življenjske ravni in boljše pogoje za življenje in delo.
TOVARIŠI IN TOVARIŠICE!
Politična borba, ki se bo razvila med volilno kampanjo, naj služi našim narodom kot sredstvo za nadaljnjo krepitev socialistične demokracije, kakor tudi kot sredstvo za nadaljnje onemogočanje sil, ki zavirajo socialistični in demokratični razvoj naše skupnosti. V volilni kampanji je treba odločno pobijati pojave demagogije, šovinizma in verske nestrpnosti ter vsako poudarjanje ^ lokalnih in osebnih interesov v škodo interesov skupnosti. Ostanki sovražnih sil, ki životarijo v raznih oblikah, bodo poskušali izkoristiti volitve za svoje oživljenje. Zoper take pojave se je treba boriti s političnimi sredstvi, z odkrito politično borbo.
TOVARIŠI IN TOVARIŠICE!
Ko se pripravljate za novembrske volitve, pokažite, da je enotnost narodov Jugoslavije neomajna, da smo ponosni na dosedanje pridobitve naše borbe, da sttio odločni v Qvo,ditvi novih socialističnih odnosov tcv lcTcpitvi in poglabljanju socialistične demokracije, da bomo razvijali sodelovanje z vsemi državami in narodi, ki žele tako sodelovanje z nami na temelju vzajemnega spoštovanja enakopravnosti, neodvisnosti in suverenosti, da bomo ostali kakor doslej neomajni pobornik za krepitev miru v svetu.
S svojim glasovanjem pri volitvah potrdite svojo vero v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je dala neštete dokaze, da najbolje izraža koristi vseh delovnih ljudi naše države, in ki se bo tudi nadalje pod vodstvom tovariša Tita borila za vsestransko izgraditev socialistične Jugoslavije, skupnosti enakopravnih narodov.
Zvezni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije
•Kvi-i* V1



Rezultati,
^	* " .j	A *.v <	sv* s '
volitev v okrajni zbor proizvajalcev
Kako potekajo priprave za volitve ?
Proizvajalci na območju velenjske občine so 5. novembra volili člane v okrajni zbor proizvajalcev. Rezultate teh volitev vam priobčujemo v tem članku.
Rudnik
V	prvi volilni enoti, ki je obsegala jamski obrat, to je 3 volišča, je bilo kandidiranih 26 kandidatov, od katerih so bili izvoljeni trije. Od vpisanih 838 proizvajalcev jih je volilo 701 ali 33,6%.
Izvoljeni so bili: Hajsinger Martin z 222 glasovi Grebenšek Ciril s 185 glasovi Mravljak Hubert s 130 glasovi
V	drugi volilni enoti, ki je obsegala tri volišča, in sicer gradbeni oddelek, elelktrostrojni obrat in zunanji obrat, separacijo ter direkcijo, je bilo kandidiranih 11 kandidatov. Od teh so bili izvoljeni trije. V volilnih imenikih je
bilo vpisanih 602 proizvajalcev, od katerih jih je volilo 550 ali 91,3%.
Izvoljeni so bili:
Zgank Nestl	z 248 glasovi
Inž. Cuk Franc z 222 glasovi Inž. Jurman Franc s 170 glasovi
Udeležba pri teh volitvah je bila 86%. Večina volivcev je izvršila svojo dolžnost že zjutraj, popoldne pa so glasovali tisti, ki so prišli na delo v drugi izmeni.
Elektrarna in železnica
Oba kolektiva sta tvorila eno volilno enoto. Od 151 volilnih upravičencev jih je glasovalo 138. Ta volilna enota je postavila pet kandidatov, izmed katerih je bil z veliko Večino izvoljen Blago-tinšek Frido, ki je dobil v elektrarni 120 glasov, od strani železnice pa 12 glasov. Volitev se je udeležilo 91% proizvajalcev.
Zbori volivcev v velenjski občini
Ljudski odbor mestne občine Velenje je na svoji seji dne 8. 10. 1953 določil, kje in kdaj naj bi bili zbori volivcev na območju naše občine. Za izvedbo zborov volivcev so bili zadolženi posamezni ljudski odborniki, in sicer vsak za svojo volilno enoto.
Tako so bili zbori volivcev od 11. pa vse do 29. oktobra 1953 po vseh vaseh, ki spadajo pod občino Velenje, kakor tudi v samem Velenju.
Ljudski odborniki so bili na seji LO seznanjeni z namenom, ki jih imajo zbori volivcev v predvolilni kampanji, prav tako pa jim je bila jasna tehnična stran izvedbe zborov volivcev. Zbori volivcev pa v merilu celotne pbčine — zaradi nezadostne zainteresiranosti nekaterih ljudskih odbornikov — niso bili obiskani v zadostnem številu ter so jih morali ponovno sklicevati. Množične organizacije, ki v svojem članstvu zajemajo vse volivce, niso pokazale dovolj zanimanja, da bi se zbori pravočasno izvedli. Zaradi nezadostne aktivnosti odborov množičnih organizacij in posameznih ljudskih odbornikov je bilo več primerov, da zbori volivcev niso bili sklepčni in je bilo njihovo delo onemogočeno.
Ponovno so se morali zbori volivcev vršiti v Velenju, Skalah, Šentbrlcu, Paki in Šaleku.
Da je bilo prvotno premalo političnega dela in agitacije od strani odborov množičnih organizacij kakor tudi ljudskih odbornikov, nam dokazuje to, da so bili ponovno sklicani zbori volivcev številno obiskani in dosegli svoj namen. Izmed vseh zborov, ki so bili v preteklem mesecu, je bil najbolj pripravljen, številno obiskan in izveden zbor volivcev v Podkraju. To nam jasno dokazuje, da so se tam člani SZDL, Zveze komunistov in ljudski odborniki zavedali svoje dolžnosti, ki jo imajo v času, ko stojimo pred volitvami v naše najvišje organe oblasti.
Na zborih volivcev so volivci razpravljali o kandidatih, ki kandidirajo v naši občini. Najbolj so se zavzemali za tovariša Viktorja Avblja, ki kandidira za poslanca v Zvezni zbor ljudske skupščine FLRJ. Za Republiški zbor ljudske skupščine LRS pa so sprejeli kandidaturo tovariša Toneta Ulriha in tovariša Jožeta Turnška. Dalje so se volivci predvsem zanimali za komunalno dejavnost občine, to je za popravilo cest, mostov itd. V okoliških vaseh so predvsem razpravljali o vprašanju davka, zlasti so razpravljali o tem, da so kmetje v hribovitih predelih z ozirom na nižinske previsoko obdavčeni. Davčna komisija naj bi v bodoče to sorazmerje upoštevala.
V	Velenju so na zboru razpravljali o gradnji osnovne šole. Dalje so razpravljali o finančnih sredstvih za gradnjo zdravstvenega doma v Velenju. Okrajni zavod za socialno zavarovanje razpolaga z večjo vsoto denarja, s katerim namerava graditi poslovno stavbo zavoda za socialno zavarovanje. Ker pa se največji del teh sredstev steka iz občine Velenje, zahtevajo volivci, da se del tega denarja dodeli za gradnjo zdravstvenega doma v Velenju.
V	splošnem so zbori volivcev pokazali, da irnajo volivci zanimanje za gospodarsko problematiko občine in so voljni sodelovati pri lokalnih organih oblasti, samo od odgovornih ljudi je potrebne več aktivnosti.	PJ-KI.
Priprave za volitve v zvezni in republiški zbor, ki so razpisane za 22. november, ter v zvezni in republiški zbor proizvajalcev, razpisane za 24. november, so v polnem teku.
Zbori volivcev so v vseh volilnih enotah že izvedeni, vendar smo s tem delom priprav zaključili do dneva volitev samo šele formalno pravno plat teh priprav, nikakor pa ne moremo trditi, da so tudi politične priprave že zaključene, da bi lahko mirno čakali samo še dneva volitev. Napačno bi bilo misliti, da je najvažnejša stvar priprav na volitve, da so zbori volivcev sklepčni in zakoniti, da so postavljeni volilni odbori, pripravljene glasovnice itd. To je, kakor rečeno, formalna plat, ki zasluži pozornost, da se z njo seznanimo, ne sme pa iti na škodo 'političnih priprav, ki so bistvenega pomena. Za volivce je mnogo važnejše od tehničnega postopka, da jih seznanimo s pomenom naših volitev za razvoj socializma pri nas, da bomo lahko šli na volitve z razčiščenimi pojmi glede sedanjega razvoja in z jasno perspektivo v bodočnost. Volivcem bomo morali nuditi še dovolj možnosti, da se s pomenom sedanjih volitev seznanijo, pri čemer bodo morale zopet politične organizacije -— ki so za to poklicane — odigrati pomembno vlogo. Na tem mestu pa je potrebno omeniti vsaj nekaj o bodoči vlogi ljudskega poslanca, ker je prav v tem pogledu precej nejasnega med našimi volivci.
Skoraj na vseh množičnih sestankih, tako tudi na zborih volivcev, kjer so razpravljali, kakšni ljudje naj bi prišli na kandidatno listo, so se pojavila mišljenja, da je treba kandidirati take ljudi, ki nam bodo pripravljeni pomagati pri reševanju drobnih lokalnih, problemov posameznega podjetja, vasi, občine itd. To se pravi, ljudski poslanec naj bi bil tisti, ki bi nas vselej rešil iz zagate, kadar bi stali pred kakšnim pro-
Polaganje temeljnega kamna za novo šolo v Velenju. Na sliki predsednik
občine tov. Hudobreznik
Volišča za posamezna naselja za volitve dne 22. novembra 1953 v občini Velenje
Vse volivce na področju občine Velenje seznanjamo z razporedom posameznih volišč po naseljih za volitve ljudskih poslancev v ljudsko skupščino LRS in ljudsko skupščino FLRJ, ki bodo dne 22. novembra 1953.
Celotno področje občine je razdeljeno na 21 volišč, in sicer:
I.	volišče v pisarni LO MO Velenje za področje trga Velenje.
II.	volišče v rudniški čitalnici za področje naselja Stara vas.
Tudi kolektiv Gradisa Šoštanj
je rekel odločno — ne
Sredi plodonosnega dela in napredka v naši državi nam misel nehote uhaja na torišče velikih političnih dogajanj v svetu — posebno pa po krivičnem sklepu Anglo-ameriške vlade v pogledu Trsta. Kot v vsej državi, se je tudi kolektiv »Gradiš« Šoštanj priključil ogorčenim protestom proti zakulisnim trgovanjem na račun naše države — odločno smo rekli — ne in ta odločnost se je pokazala na vseh protestnih zborovanjih, nas še bolj zbližala in razgibala kolektiv prav v času predvolilnih sestankov. Vestno zasledujemo govore naših voditeljev na vseh predvolilnih zborovanjih, sledimo izbiri kandidatov in seveda pri tem ne pozabimo na naše lastne kandidate. Postavljena kandidacijska komisija res ni imela veliko dela, ker je kolektiv že itak izbral najboljše med najboljšimi. Tako so bili za re-
nove m bra
vsi na •volitve I
publiško skupščino zbora proizvajalcev predlagani Stegner Andrej, direktor tovarne usnja, Ošlovnik iz TE Velenje, Somrak, Barovič in šef gradbišča Gradiš Šoštanj ing. Cvahte Srečko, vendar se je kandidacijska komisija odločila, da predlaga za kandidata -le tov. Stegnerja.
Več predlogov pa je padlo za Okrajni zbor proizvajalcev in po večdnevni diskusiji se je kolektiv odločil, da postavi za kandidata šefa gradbišča ing. Cvahte Srečka, predsednika DS tov. Maverja, cov. Stropnika in Stresa, dokončno pa se je kolektiv odločil na volitvah dne 5. t. m., na katere se je temeljito pripravljal.
Ko smo se pripravljali na volitve, smo skušali tudi v kolektivu doseči temeljit preobrat v pogledu delavskega samoupravljanja, vsak član DS odnosno kolektiva dobro pozna gospodarsko stanje gradbišča, se zanima za proizvodnjo ter dobesedno odloča o vseh važnih vprašanjih in problemih gradbišča. Da dvignemo strokovni in politični nivo naših delavcev smo organizirali tečaje, kjer nam bodo naši lastni predavatelji nudili dovolj koristnih snovi za nadaljnje strokovno in politično delo, saj kolektiv »Gradiš« Šoštanj čaka prihodnje leto težka naloga — dokončna izgraditev termo-elektrarne Šoštanj.
Cepuš L.
III.	volišče v bivši menzi Gradiš v Novem Velenju za področje Velanje-novo.
IV.	volišče v Podkraju pri Mihu Obu za naselje Podkraj.
V.	volišče v Kavčah pri Heleni Foršt-ner za naselje Kavče.
VI.	volišče v gostilni »Pod klancem« v Pesju za naselje Pesje in del Prelog, in sicer severno od železniške proge.
VII.	volišče v osnovni šoli Pesje za naselje Pesje in del Prelog, južni del od železniške proge, ter za naselje Podgorje.
VIII.	volišče v Skalah pri Ivanu Arliču za del naselja Škale, in sicer levi del od ceste Velenje—Škale—Plešivec.
IX.	volišče v Skalah pri Jerneju Mrav-Ijaku za del naselja Škale, in sicer desno od ceste Velenje—Škale—Plešivec.
X.	volišče v Šentbricu pri Antoniji Tajnšek za naselje Šentbric in Hra-stovec.
XI.	volišče v osnovni šoli Plešivec za naselje Plešivec razen zaselka Velunja in Pusta gora.
XII.	volišče pri Jožetu Stropniku v Plešivcu za zaselka Velunja in Pusta gora.
XIII.	volišče v osnovni šoli Cirkovce za naselje Cirkovce.
XIV.	volišče v gasilskem domu v Šaleku za naselje Šaleik in Konovo.
XV.	volišče v osnovni šoli Pafca za naselje Paka.
XVI.	volišče pri Viktorju Avberšku na Kozjaku za naselje Kozjak in zaselek Loke.
XVII.	volišče pri Ivanu Korenu v Bevčah za naselje Bevče.
XVIII.	volišče v osnovni šoli Šentjanž za naselje Lipje in Lopatnik.
XIX.	volišče pri Jožefi Delakorda v Šentjanžu za naselja Crnova, Šentjanž in Pirešica.
XX.	volišče v prosvetnem domu v Šentilju za naselja Ložnica in Silova.
XXI.	volišče v osnovni šoli Šentilj za naselja Laze in Arnače.
LO MO Velenje.
blemom, ki pa se največkrat pojavlja v obliki pomanjkanja kreditov za investicijo podjetij, za gradnjo ceste, šole, za elektrifikacijo itd. Nekateri gredo v tem pogledu še celo dalje in smatrajo, da bo ljudski poslanec rešil iz težav tudi vsakega posameznika' v pogledu pokojnin, sečnih dovoljenj, štipendij, davka in drugega.
Navedeni primeri nam kažejo, da si del volivcev predstavlja bodočega ljudskega poslanca kot čisto operativnega izvrševalca lokalnih nalog, ki jih je potrebno reševati po redni upravni poti v okviru družbenih možnosti; v drugem primeru pa ga gledajo kot svojega advokata in zagovornika, ki naj bi namesto njih samih posredoval pri različnih organih za rešitev njihovih osebnih zadev. Takšno gledanje je seveda v bistvu napačno in nima nič skupnega z vlogo ljudskega poslanca, čeprav s tem ni rečeno, da se bodoči poslanec s takšnimi in podobnimi stvarmi ne bi smel seznaniti.
Prvenstvena vloga in glavno težišče dela ljudskega poslanca bo v ljudski skupščini in njenih odborih. V ljudski skupščini in njenih odborih bo ljudski poslanec pri reševanju splošnih družbenih problemov in pri podvzemanju gospodarskih, socialnih, kulturno prosvetnih in drugih ukrepov delal in se zavzemal za interese splošne družbene skupnosti. Reševati takšne probleme in sodelovati pri raznih Ukrepih, ki imajo za cilj pospeševati razvoj raznih panog družbene dejavnosti, pomeni poznati te dejavnosti in probleme, če hoče pozitivno vplivati na njihovo rešitev. Iz tega pa izhaja dejstvo, da bo moral ljudski poslanec živeti tudi s terenom in v praksi proučevati vse tiste ukrepe, ki jih je izdala ljudska skupščina v obliki pravnih predpisov ter iz terena zopet prenašati v delo lj-udske skupščine vse tiste pomanjkljivosti, ki jih bodo morda še vsebovali izdani predpisi, gledani v luči prakse. Poleg navedenega bodo seveda ljudski poslanci prenašali s terena tudi druge probleme splošnega značaja, o katerih bo potrebno, da zavzame ljudska skupščina določeno stališče. Ljudski poslanec kot predstavnik delovnega ljudstva, ki ga je izvolilo v njegovi volilni enoti, je tudi odgovoren temu ljudstvu za svoje delo, kateremu mora od časa do časa poročati o svojem delu in o delu ljudske skupščine, oziroma o delu zbora, katerega član je. Prav tako mora poročati na seji okrajnega ljudskega odbora, kadar ljudski odbor to zahteva.
S tem bi bila v zelo grobi obliki nakazana vloga bodočega ljudskega po-slanoa, da bi vsaj malo razčistili pojme o njegovi vlogi.
Zaradi boljše orientacije o samem načinu volitev naj prikažem še, kako je naš okraj z ostalimi okraji razdeljen na volilne enote, ni sicer samo za zvezne in republiške volitve, ki so nekoliko bolj komplicirane od volitev v okrajni zbor proizvajalcev.
I. Zvezni in republiški zbor
a)	Okraj Šoštanj s 15 občinami v Okraju Celje-okolica tvori eno volilno enoto in voli enega poslanca v zvezni zbor.
b)	V republiški zbor voli naš okraj tri poslance, in sicer:
prva volilna enota obsega področje občine Velenje, ki voli enega poslanca;
druga volilna enota obsega občino Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje in voli enega poslanca;
tretja volilna enota obsega občino Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji grad, Ljubno, Luče, Solčava in voli prav tako enega poslanca.
II. Zvezni ta republiški zbor proizvajalcev
a)	Volilno enoto industrijske skupine za zvezni zbor proizvajalcev sestavljata okraja Šoštanj in Slovenj Gradec ter volita enega poslanca.
b)	Volilno enoto kmetijske skupine za zvezni zbor proizvajalcev pa sestavljajo mesto Maribor, mesto Celje, okraj Ma-ribor-okolica, okraj Celje-okolica, Slovenj Gradec, okraj Šoštanj in Trbovlje ter volijo enega poslanca.
c)	Za republiški zbor proizvajalcev industrijske skupine je Okraj Šoštanj razdeljen v dve volilni enoti, in sicer: občina Velenje in Šoštanj tvorita eno volilno enoto in volita enega poslanca, drugo volilno enoto tvorijo občine Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčava in volijo enega poslanca.
d)	Volilno enoto kmetijske skupine za volitve v republiški zbor proizvajalcev tvorita okraja Šoštanj in Slovenj Gradec in volita enega poslanca.
Volilnii postopek
Volitve v zvezni in republiški zbor ter v okrajni zbor proizvajalcev bodo izvršene neposredno. To pomeni, da bo proizvajalno prebivalstvo v svojih volilnih enotah na voliščih volilo poslanca izmed tistih kandidatov, ki so bili predlagani vsaj na eni tretjini zborov volivcev tiste volilne enote, ter bo izvolilo izmed vseh predlaganih enega poslanca oziroma odbornika.
Drugačen pa je volilni postopek pri volitvah poslancev v zvezni in republiški zbor proizvajalcev, kjer bodo volitve izvedene posredno po odbornikih okrajnega zbora proizvajalcev. Odborniki okrajnega zbora proizvajalcev kmetijske skupine bodo volili poslance v zvezni in republiški zbor proizvajalcev kmetijske skupine, medtem ko bodo odborniki okrajnega zbora proizvajalcev industrijske skupine volili poslance v zvezni in republiški zbor proizvajalcev industrijske skupine. Vsak odbornik okrajnega zbora proizvajalcev bo imel tako imenovani reprezentančni glas, ki pomeni, da bo njegov glas veljal za toliko glasov, kolikor volivcev zastopa v svoji volilni enoti, kjer je bil izvoljen. Sedaj nastane vprašanje, kako zajamčiti tajnost gla-tajnost glasovanja, bo dobil vsak odbornik — ki je v tem primeru volivec — več listkov z različnimi številkami, ki bodo predstavljale glasove in. .bo-se-števek vseh teh številk predstavljal število volivcev, ki jih ta odbornik zastopa. Odbornik bo te volilne listke oddal pač v tisto skrinjico, ki je namenjena tistemu kandidatu, katerega namerava voliti. Ker bodo tudi listki po formatu in barvi vsi enaki, bo s tem zajamčena popolna tajnost glasovanja. Na tak način bomo izvolili prave poslance — predstavnike proizvajalcev — v najvišje predstavniške organe delovnega ljudstva, to je v zvezni in republiški zbor proizvajalcev.
Šolski problemi v Velenju
Vsak začetek je težak. To velja posebno za začetek šolskega leta na velenjski osnovni šoli. Človek, ki nima vpogleda v šolsko delo, posebno v neurejenih razmerah, si to predstavlja zelo enostavno. Da bi ljudje, posebno starši, spoznali nekoliko šolsko problematiko v Velenju, bom orisal, s kakšnimi težavami se je šolska uprava letos borila, predno je šolsko delo zateklo normalno.
Kot je bilo že mnogokrat javno omenjeno, število otrok v Velenju nenehno raste. Koncem šoskega leta 1952-53 smo zabeležili na šoli 460, danes z novim šolskim letom pa že 510 otrok. Velenjska osnovna šola je najmočnejša šola v okraju. Lansko šolsko leto je imela šola 9 oddelkov in nekateri od teh so imeli blizu 70 otrok. Zakon predvideva, da se oddelek, ki ima preko 60 otrok, razdeli v dva oddelka. Zaradi tega je prosvetni odsek OLO predvidel za šolsko leto 1953-54 na osnovni šoli 12 oddelkov. Na ta način bi prišlo povprečno na oddelek 42—43 otrok. Nastala je pa težava zaradi pomanjkanja prostorov. Osnovna šola je imela vsega skupaj 5 šolskih sob. Kako se bo vršil pouk 12 oddelkov v 5 sobah? V treh izmenah? To ne gre. Treba bo najti še 1 učilnico.
Rudnik je v tej stiski odstopil šoli barako v Novem Velenju, ki jo je san. inšpektor pregledal in uporabo za 1 leto dovolil. Zastopnik rudnika je obljubil, da bo oskrbel prebeljenje na stroške šole in v ta namen obdržal ključ. Dan pred prvim šolskim dnevom je na otvoritveni šolski konferenci to-varišica učiteljica, ki je bila določena za poučevanje v baraki, dobila obenem nalogo, naj uredi vse potrebno za prvi šolski dan, to se pravi, naj si priskrbi ključ ;in pelje otroke v sobo, zaenkrat še prazno. Prvi šolski dan klopi niso še nujno potrebne, ker se takrat vrše majhne otvoritvene slovesnosti in dobe otroci prva navodila, kar ne traja dolgo. Ključ od barake je imel zastopnik rudnika, ki je obljubil oskrbeti beljenje
in učiteljica je to vedela. Vendar baraka za pouk ni bila primerna, ker je streha točila. Kljub temu, da je šolski upravitelj vedel že precej časa prej, da bo barako treba opremiti, tega ni mogel storiti, ker do dne, ko se je pouk pričel, ni vedel, koliko bo otrok in koliko učiteljstva. K temu so zopet potrebna pojasnila. Redno vpisovanje v osnovno šolo je bilo zaključeno 25. maja, za gimnazijo pa 30. junija. Kljub temu, da so bili razglasi o vpisovanju nabiti na vseh običajnih mestih, se je prišlo prvi šolski dan vpisat ne več kot četrtina otrok. Zaradi tega do prvega dneva ni bilo jasne slike, koliko oddelkov bo potrebnih in kako močni bodo, niti koliko bo na razpolago učir-teljstva. V slučaju, da bi učiteljstva primanjkovalo, bi bilo treba opremiti manj učilnic z več klopmi. Zato bi ne bilo mogoče oddati klopi v barako. Zaradi tega baraka ni mogla biti že prvi dan opremljena in bi ne mogla biti opremljena, četudi bi učiteljica že teden dni prej imela ključ. Pomanjkanje prostorov, pomanjkanje pohištva, pomanjkanje in premeščanje učiteljstva (tekom počitnic in let. šol. leta je bilo na osnovni šoli že 9 premestitev: Der-mol, Deberšek J., Mlinšek, Prodnik, Lojen, Deberšek K., Trdin, Neaog, Di-mec, nediscipliniranost staršev pri vpisovanju, to so težave in ovire, s katerimi se bori šolska uprava.
Skrajni čas je, da se takim razmeram napravi konec s tem, da se čimprej zgradi nova šolska stavba, kjer bodo rudarski otroci našli dovolj velike in primerne učilnice. Naloga okraja pa je, da podpre gradnjo šol tam, kjer je to ros najbolj potrebno.
si že dal svoj prispevek v volilni skled!
Komunalni problemi
na področju OLO Šoštanj
S I N D I KAT. . .
Področje okraja šoštanj tvori deset občin, ki imajo nešteto komunalnih problemov, med katere je šteti naslednje: stanovanjsko vprašanje, preskrba s pitno vodo, občinske ceste, kanalizacija, elektrifikacija okoliških vasi, obvarovanje obrežij rek in potokov, regulacija hudournikov in še vrsta drugih.
Sedaj pa poglejmo, kako rešujemo z razpoložljivimi sredstvi ta pereča komunalna vprašanja. Občinski ljudski odbori se trudijo očuvati in izboljšati stanovanjski fond z obnovo prostorov, prekrivanjem streh in fasad. Iz sklada najemnin delno krijejo te stroške, vendar jim primanjkuje finančnih sredstev za boljšo ureditev stanovanjskega fonda in graditev novih stanovanjskih zgradb, da bi jih nudili delavcem, ki si sami svojih stanovanj ne morejo graditi. Pomanjkanje stanovanj se posebno občuti v občini Velenje in Šoštanj. Občinski ljudski odbori Velenje, šoštanj, Mozirje, Gornji grad, Rečica ob Savinji in Nazarje so omogočili gradnjo stanovanjskih hišic delavcem in nameščencem z dodelitvijo brezplačnih zemljišč iz sklada splošnega ljudskega premoženja in jim tudi omogočili nabavo dolgoročnih kreditov. V teh občinah so nastala že oela naselja udobnih in zdravih stanovanj, vendar še mnogo premalo za rešitev stanovanjske krize.
Preskrba naselij z dobro in zdravo pitno vodo je posebno pereča v Občini Nazarje. Za naselje Nazarje gradijo črpalni vodovod, ki bo oskrboval to naselje z zdravo pitno vodo, ki je tudi sosednjim naseljem primanjkuje. Posebno pereče vprašanje zdrave pitne vode je v vasi Prihova, v kateri vsako leto beležimo vedno več primerov tifusa, katerega žarišče infekcij je sumiti prvenstveno v slabi pitni vodi, kar so do sedaj pokazale mikrobiološke analize. Občinski ljudski odbor Nazarje kot investitor bo moral na kakršen koli način oskrbeti sredstva za podaljšanje vodovodnih cevi od Nazarja do vasi Prihova, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni. Tudi v občini Gornji grad je vprašanje, kako razširiti obstoječe vodovodno omrežje v Gornjem gradu in Bočni na tiste predele naselij, ki nimajo pitne vode. Šaleška dolina, posebno Velenje z naselji Stara vas, Pesje in Pre-loge nimajo niti pitne niti požarne vode, zato težko čakajo realizacije načrta za izvedbo šaleškega vodovoda, za katerega so načrti že v izdelavi. Z uresničitvijo tega vodovoda bo tudi delavsko naselje Novo Velenje oskrbljeno s pitno vodo, saj sedaj imajo proyizorij s triadno vodo iz rudniške jame. V Belih vodah se za potrebe Šoštanja dokončujejo dela na povečanju obstoječega vodovoda, za kar so napravljena tri nova zajetja, ki bodo dajala Šoštanju najmanj enkrat toliko vode kot jo ima sedaj.
Skozi okraj in področja občin vodijo republiške ceste drugega reda, okrajne ceste tretjega reda in občinske ceste četrtega reda poleg ostalih občinskih cest in kolovozov. Cestam se ne poklanja tiste skrbi, ne daje tistih količin gramoza, kot bi to za dobre ceste bilo potrebno. Skozi strnjena naselja Velenje, Šoštanj, Mozirje, Ljubno in Gornji grad bi bilo iz zdravstvenih in prometnih razlogov nujno modernizirati cesto s tlakom, betonom ali asfaltom. Na več krajih pa bi bilo potrebno republiško cesto razširiti posebno v predelu od Ljubnega do Logarske doline. Merodajni faktorji so bili za to že zaprošeni, ven-
dar uspeha še ni. Najboljše stanje na cestah je še na okrajnih cestah, čeprav tudi njim manjka mnogo gramoza. Občinskim cestam pa se že delj časa po osvoboditvi ne posveča tista skrb, kot bi to zaslužile. Občinski ljudski odbori nimajo v svojih proračunih predvidenih zadosti finančnih sredstev za nabavo potrebnih količin gramoza in za nastavitev cestarjev, ki bi skrbeli za občinske ceste, mostove, brvi in propuste.
Kanalizacija v naseljih vseh občin, posebno pa še v Velenju, Šoštanju, Mozirju, Nazarjih in Gornjem gradu, kjer so nastala nova naselja delavcev z novo zgrajenimi stanovanjskimi hišami, je poseben problem, naprave in izpeljave, ker občine nimajo svojih regionalnih zazidanih in urbanističnih načrtov, katere pa si morajo iste, zaradi pravilnega razvoja nabaviti, kar pa brez sredstev ne gre.
Elektrifikacija podeželja v našem okraju je zelo slaba. Pa tudi tam, kjer je, je zelo pomanjkljiva in slaba. Sedaj se izvaja elektrifikacija nekaterih vasi občin Velenja, Šoštanja, Mozirja, Ljubnega in Rečice/S. Elektrifikacij-skim odborom za izvedbo elektrifikacije po vaseh nudijo LO in KZ ter Planinsko društvo Celje izdatno pomoč. Kljub temu pa še v večini hribovskih vaseh brlijo sveče. J
Pri sestavi občinskih proračunov za leto 1954 bo nujno upoštevati te pereče probleme komunalne dejavnosti na področju poediraih občin, katerim je potrebno zagotoviti dovolj finančnih sredstev in pomoč ljudstva za izvedbo vseh teh nalog.	Miloš Volk
LEP USPEH KRVODAJNE AKCIJE V VELENJU
V Tednu Rdečega križa je bila izvršena akcija za prostovoljno oddajo krvi v Velenju. Ekipa Transfuzijskega zavoda iz Ljubljane je imela polne roke dela. Več kot 600 prostovoljcev se je prijavilo. Po temeljitem zdravniškem pregledu je okoli 450 tovarišev in tovari-šic iz vseh kolektivov tat udi gospodinj dalo kri. S tem so naši ljudje ponovno dokazali svojo visoko zavest.
Vsi vemo kaj je sindikat, poznamo njegovo vlogo in naloge pri izgradnji socializma. Osnovna in najvažnejša naloga sindikata v socialistični demokraciji je nedvomno množična socialistična vzgoja delovnega ljudstva in nenehno ter vztrajno tolmačenje vse naše ekonomske in politične problematike najširšim delovnim množicam. Naš delavski razred je glavni nosilec izgradnje socializma, zato mora nujno vedeti za vse težave in probleme, pa tudi uspehe v najožjem okviru osnovne gospodarske organizacijske enote (podjetja), kakor tudi v republiškem in zveznem merilu. Popolno in vsestransko poznanje našega pestrega političnega in ekonomskega realizma je najvažnejši osnovni element za pravilno upravljanje gospodarstva po proizvajalcih in s tem garant za pravilno upravljanje gospodarstva po proizvajalcih in s tem garant, da bomo pravilno usmerjali našo borbo in napore do končne zmage — popolne izgradnje socializma v naši domovini.
Poleg teh bistvenih, v osnovi splošnih nalog, ima sindikat tudi razne specifične naloge n. pr. zaščito delavcev v posameznih primerih kršenja zakonov v škodo delavca itd. Ta zaščita pa je v naši praksi potrebna zelo poredko, ker ima socialistična Jugoslavija najmodernejše in najpopolnejše zakone za zaščito delavcev, ki absolutno garantirajo vse delavske pravice in so razne kršitve s strani organov delavskega samoupravljanja večinoma slučajne, ali pa so rezultat slabega poznavanja delavske zakonodaje — le zelo poredko delo raznih sovražnih elementov, ki se jim je uspelo vriniti v vodstvo raznih podjetij. In če se je to zgodilo, nas analiza vzrokov popelje navadno na premajhno budnost sindikalne podružnice dotične organizacijske enote, ki je zanemarila svojo osnovno dolžnost — najintenzivnejše politično delo s kolektivom — ter s tem posredno, včasih celo neposredno zakrivila, da so v organe delavskega samoupravljanja bili kandidirani in izvoljeni, oziroma imenovanji razni deklasirani elementi in agenti, ki ne izbirajo sredstev za načrtne metode za svoje delovanje. Ena najnevarnejših je vsekakor rušenje zaupanja kolektiva v vodstvo in s tem
nastalo nezaupanje v edinstveno pridobitev našega socializma — delavsko samoupravljanje. Iz tega se lahko porodi skepsa do našega državnega in partijskega vodstva, češ, da so razni zakoni in uredbe samo na papirju, vendar pa se ne izvajajo, kar ima lahko zelo težke posledice, t. j. ekonomske in politične. Če zanemarjamo stroj, se nam pokvari, vendar se da spet popraviti, kljub temu pa smo nedvomno zagrešili določeno ekonomsko škodo. Če pa zanemarjamo živega človeka, delavca ki bi mu morali posvečati vso skrb, ga Vztrajno vzgajati v dobrega člana naše socialistične skupnosti in budno spremljati njegovo razvojno pot, pa smo napravili greh, ki ga je težko popraviti. Zločin pa je, če dovoljujemo, da zaradi naše malomarnosti zastruplja združena reakcija naš živi socialistični organizem, našega delavca, ustvarja deklasirance in da si po njih zagotavlja svoje razdiralne pozicije, s katerih lahko potem v najrazličnejših formah razbije monolitnost kolektiva. Politično nehomogen kolektiv pa zaradi nujnih notranjih trenj tudi gospodarsko ni več tista živa, udarna proizvajalna sila, kot je to vsak zdrav socialistični kolektiv z visoko zavestjo in jasno začrtano perspektivo.
Nekoliko posplošeno, brez pudarka specifičnosti našega podjetja, ki ga je šteti med največja v LRS in razmeroma neanalitično smo podali nekaj misli o dolžnostih in delu, kakor tudi o usodnih posledicah pomanjkljivega sindikalnega dela. Resnično, ni lahko biti dober sindikalni odbornik, še težje pa je izvoliti odbor, ki sestoji iz samih dobrih odbornikov. Za to je potrebna visoka politična zavest in zgrajenost ter absolutna požrtvovalnost in objektivnost vsakega sindikalnega odbornika.
Ozrimo se nekoliko na delo našega upravnega odbora sindikalne podružnice. Marsikaj smo že slišali o tem. Bila je disciplinska razprava proti bivšemu članu kolektiva Lihtenegerju, ki je osvetlila nepravilno, da ne rečem razdiralno delo nekaterih članov UO sindikalne podružnice rudnika lignita Velenje. Lihteneger je z vednostjo in odobravanjem dvojice, trojice iz UO sind. podružnice — in kot sam trdi — celo na podlagi njihovih podatkov kar najbolj podlo denuoiral direktorja in upravo podjetja, o čemer je hotel razbiti zaupanje kolektiva v vodstvo, kar je težak udarec monolitnosti kolektiva z vsemi zgoraj nakazanimi posledicami. Namesto, da bi upravni odbor sindi-
kalne podružnice prikazal Lihtenegerju neobjektivnost in nepravilnost njegovega početja — bil je celo poverjenik za tisk naše sindikalne podružnice — mu je celo dal polno moralno podporo, češ, da ga bo zaščitil v primeru repre-salij, kar je, ko je proti Lihtenegerju bil na zahtevo upravnega odbora podjetja uveden disciplinski postopek, sindikalna podružnica tudi v celoti storila. Lihtenegerjev primer so po svoje napihnili ta pri vseh mogočih forumih tega obstruktorja prikazali kot mučenika, kot »žrtev direktorjeve diktatorske sa-mopašnosti«. S tem je teh nekaj tovarišev iz UO sind. podružnice pač jasno dokazalo idejno enotnost z Lihteneger-jem ter popolno neobjektivnost in nezrelost. To nas je takrat nedvomno zelo začudilo, vendar začudenje ni predolgo trajalo. Na javnem sestanku je bil kot nezdrav in oportunističen razkrinkan predsednik naše sindikalne podružnice, ki ga je nato izključila tudi osnovna organizacija ZK. Sedaj nam je postalo marsikaj jasno. Vedeli smo že prej, da je UO sindikalne podružnice neaktiven, da v celoti zanemarja svoje osnovne dolžnosti, da se je odvojil od kolektiva -itd., vendar si nismo mogli tolmačiti vzrokov, ki pa so jih nato navedeni dogodki precej pojasnili z nemogočo zasedbo posameznih najodgovornejših funkcij v našem sindikatu. Dogodki so si sledili in ustvarjali vse večjo jasnost. Zaradi zelo težkega disciplinskega de-likta z dalekosežnimi posledicami je bil uveden disciplinski postopek proti neki tovarišici, ki je stala zelo blizu vodilnim ljudem iz UO sindikalne podružnice. Ta tovarišica je popolnoma uvidela, da je težko pogrešila, vzroke svojega početja, ki ga ne bi rad razglabljal pa je pojasnila dobesedno takole: »UO sindikalne podružnice je zelo spremenil svoj odnos do direktorja Zganka in ga postavil na osebno bazo, kar se je odražalo v mnogih neprincipielnih kritikah za zaprtimi vrati sej UO sindikalne podružnice. Jasno, to je vplivalo tudi name. Opazila sem, da je bil naš UO sindikalne podružnice do resnih problemov neprincipielen in drobnja-karski in da samo v tej principielnosti in drobnjakarstvu leži eden glavnih vzrokov razdora v našem podjetju. Jasno, da se UO sindikata, ki je zašel na to pot in se odvojil od kolektiva ni mogel posvetiti kolektivu in njegovi vzgoji, kar je osnovna dolžnost sindikata.« S tem je bilo kolektivu pojasnjeno vse. (Nadaljevanje na 4. strani)
Kaj je res z rudniškim zemljiščem
Termo-elektrarna Velenje
V zadnjem času se večkrat sliši vprašanje, kaj je z rudniškim zemljiščem? Ali res ne bomo več imeli rudniških njiv?
Na to vprašanje lahko odgovorimo, da jih res ne bomo več koristili.
Pred kratkim smo po tretinskih sestankih obravnavali vrsto izdanih uredb, med katerimi je tudi ena, ki ukinja plačevanje akumulacije in preusmerja to dajatev v plačevanje davka na osnovna sredstva od 5 do 12% ocenjene vrednosti. Osnova tega davka je ocenitev osnovnih sredstev, v kar spada tudi prvenstveno rudniško zemljišče.
Rudnik Velenje ima izredno veliko površino zemljišča, katero znaša po
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦i
Razvoj elektrifikacije
naše države pred vojno in po vojni
Leta 1879 je največji pionir elektrotehnike Edison, v Ameriki prižgal prvo žarnico in vzbudil po celem svetu veliko presenečenje. Kmalu nato pa se je začela širiti elektrika tudi drugod. Najprej je prodrla v mesto, nato v trge, zelo počasi v vasi in končno danes pa prodira že v najbolj oddaljena naselja.
Ker so pač Amerikanci prvi pričeli s proizvodnjo električne energije so tudi pri potrošnji na prvi stopnji. Leta 1949 je cela Amerika potrošila 400 milijard kWh, to je skupno Argentina, Brazilija, Kanada, Čile, USA in Peru, kar je skupno 315 milijonov prebivalcev in pride na osebo 1.260 kWh letno.
Na drugo mesto pride Avstralija, ki ima potrošnje 10 milijard kWh pa 12 milijonov prebivalcev in pride na osebo 800 kWh letno. Na tretjem mestu je Evropa. Skupno število porabljenih kWh je 245 milijard, s skupno 405 milijoni prebivalcev, ter odpade na eno osebo 605. kWh letno. Največjo potrošnjo na osebo v Evropi ima Norveška, in sicer 4.500 kWh, nato Švedska in Švica z 2.200 kWh. Najmanjša je Por-? tugalska, ki ima na osebo samo 100 kWh, nato Madžarska 150, ter tretja Jugoslavija 170 kWh letno na osebo. Potrošnja v Jugoslaviji v letu 1952 je znašala 2.700 milijonov kWh. Ce pogledamo samo Slovenijo, je bila potrošnja v letu 1939 350 milijonov kWh; na osebo odpade 270 kWh. V letu 1949 pa je proizvodnja porasla preko 100% t. j. skupno 880 milijonov kWh, ter pride na prebivalca že 625 kWh letno. Iz tega sklepamo, da je republika Slo-
venija najbolj preskrbljena v Jugoslaviji z električno energijo. Na 1,500.000 prebivalcev odpade 40% celotne proizvodnje samo na Slovenijo.
Da je Slovenija najbolj elektrificira-na republika Jugoslavije je pripisati dobri zemljepisni legi naših voda (Drava, Soča, Sava), ker imajo velik padec ter veliko vode preko poletja. Kljub temu, da se razni športniki, turisti, včasih pa tudi kmetovalci jezijo na naše meteorologe, ki napovedujejo dež, prinese pa to sporočilo veliko veselje vsem tistim, kateri razpečavajo električno energijo. Več 10 tisoč ton premoga smo prihranili letošnjo leto samo v Sloveniji, ker so bile naše rečne struge preko poletja polne. Premog, ki se tako krvavo potrebuje za druge namene, se mora varčevati. Če bi se ga razsipno uporabljalo za proizvodnjo električne energije, bi kaj hitro izčrpali naše premogovno bogastvo. S tem pa ni rečeno, da bomo gradili samo vodne elektrarne ter opustili kalorične. Blizu ležišč premoga, bodo še vedno dobrodošle kot rezerva in izpopolnitev omrežja vodnih elektrarn.
Tako bo morala bodoča termo-elek-trarna v Šoštanju začeti z obratovanjem dveh generatorjev že v začetku 1. 1956 ter bo dajala dnevno 1,300.000 kWh, a tri leta pozneje pa bo s štirimi agregati proizvajala dnevno 2,600.000 kWh, letno bo to ca. 800 milijonov k\Vh, skoraj toliko kot je bila proizvodnja cele Jugoslavije v letu 1939.
Kakor povsod, tako se tudi v elektrogospodarstvu borimo s hudimi težavami. Organi vodstva elektrogospodar-
stva ustvarjajo prave čudeže, saj verjetno ni na svetu električnega omrežja, ki bi bilo tako obremenjeno kot je naše. To pa zaradi tega, ker nam je stara Jugoslavija zapustila v elektrogospodarstvu kaj klavrno dediščino. Gradili so Večinoma male elektrarne, kalorične ali vodne. Leta 1938, ko sta bili v 22 letih zgrajeni komaj dve centrali z nad 10.000 kW, se je Jugoslavija ponašala s 360 elektrarnami, od katerih je bilo le 60 montiranih na večji pogon od 150 kW. Vendar je leta 1939, ko je bila dosežena najvišja proizvodnja električne energije, ta znašala le nekaj nad milijardo kWh, toliko, kolikor jih bo leta 1953 proizvajala samo Slovenija.
Ko je pred vojno začela v Slovenijo prodirati industrija, so tudi pri nas začeli graditi večje elektrarne. Bile pa so v rokah tujega kapitala. Elektrarne v Zasipu, Tržiču in na Jesenicah so bile v rokah nemškega, v Mežici angleškega, v Trbovljah pa francoskega kapitala. Edino naša velenjska elektrarna in hidro-elektrarna v Završnici, sta bili med večjimi elektrarnami naša domača last.
S problemi naše elektroindustrije pa je danes združenih še veliko težkih vprašanj, kakor vprašanje uvoza, deviz, domačih surovin, predelava surovin itd., dalje s poenotenjem plana proizvodnje, s projektiranjem in z razširjenjem novih tovarn, s postopnim uvajanjem novih artiklov v proizvodnjo in z usposabljanjem novih kadrov.
Delovni ljudje, zaposleni v našem gospodarstvu, ustvarjajo zato neslutene uspehe. Kolektiv tovarne »Metalna« v Mariboru, ki je še pred kratkim izdeloval samo železne konstrukcije, izdeluje visokotlačne cevovode za hidro-centrale, nadalje portalne in mostne žerjave, vlečne drogove, obloge, zapornice, vitle itd. Tovarna »Rade Končar«
v Zagrebu izdeluje največje generatorje, transformatorje in močnostna stikala. Tovarna Iskra v Kranju se je že visoko uveljavila v precizni elektroindustriji, Litostroj v Ljubljani izdeluje največje turbine.
Graditelji hidro-central Moste, Mariborski otok, Vuzenica, Vinodol, Jabla-nica itd. so izvršili velikanska dela ter s tem pokazali sposobnost domačih strokovn j akov.
Nastane vprašanje, zakaj se ravno vodne elektrarne gradijo 'in forsirajo s takšnim tempom. Znano je, da so kapitalisti v prejšnji Jugoslaviji gradili najraje kalorične centrale, ker so bile cenejše. Socialistično gospodarstvo pa zahteva v našem planu, graditi s pospešenim tempom te vrste central. Naši tehniki in inženirji imajo nalogo, da napno vse svoje sile, da se ukrote ve-velikanske sile naših voda, katera bo prava gonilna moč našega gospodarstva.
Ko bodo gradnje elektrarn dovršene se bo uresničil sen, da bo električna energija nudila razne ugodnosti in pomagala človeku do boljšega življenja. Kakor uporablja danes žena električno energijo v razne gospodinjske svrhe (razsvetljavo, likalnik, rešo, ogrevalnik, sesalci prahu ter razni drugi aparati), tako jo bo tudi sleherni kmet v bodoče uporabljal v kmetijstvu. Elektro-mo-torjd mu bodo služili za razna mehanska dela, skratka nadomeščali mu bodo človeško silo in živali za obdelovanje polja. Vse to kar nam nudi električna energija, pa ne bo že danes ali morda jutri, toda stremeti moremo za tem, da nastane ta sprememba iz starega v novi svet čim prej, da bomo s tem deležni dobrot, ki nam jih nudi električni tok. Da se bo vse to uresničilo, nam stoji in jamči naše delovno ljudstvo, ki neumorno gradi socializem v Jugoslaviji.
H.
ocenitvi osnovnih sredstev vrednosti nad 50 milijonov dinarjev. Ta ocenitev je tako visoka zato, ker že uredba predvideva, da se vsa zemljišča, ki jih posedujejo industrijska podjetja, ocenijo po din 20 za 1 m2 neglede na rodovitnost. Zemljišče v kmetijsko gospodarskih ustanovah pa se ceni po kulturi in razredu zemljišča na osnovi katastrskih podatkov, ki pa znaša za najboljšo rodovitno zemljo ca. 10 din za 1 m2.
Če primerjamo prednje cenitve, napravimo dokaj lahko gospodarski račun, da se industrijskemu podjetju ne izplača imeti več zemljišča, kot mu je neobhodno potrebno samo za industrijski objekt, odnosno za njegovo razširitev.
Kot je že razvidno, da uredba določa plačevanje davka od ocenjenih osnovnih sredstev od 5 do 12%, tedaj mora rudnik plačati za svoje zemljišče na leto pri najnižji stopnji, t. j. 5% od 50 milijonov kar 2,500.000 din davka. Ta vsota nam bi močno bremenila plačilni fond, zato je UO Delavskega sveta sprejel sklep, da rudnik odstopi vso odvisno površino občini. Najemnine za rudniško zemljišče na osnovi obdavčitve bi bile previsoke, zato je iz gospodarskega vidika ta ukrep nujno potreben.
Interesenti za nadaljnjo obdelavo zemljišč se bodo morali v bodoče obračati na občino, katera bo razpolagala s tem zemljiščem. Stanovalci v rudniških stanovanjih pa bodo obdržali vrtove, ki bodo stanovanju dodeljeni. Vse stanovanjske spremembe bodo istočasno tudi spremembe vrtov, kajti vrtiček bo sestavni del stanovanja.
Ako napravimo gospodarski račun obdelovanja zemlje, ki jo obdeluje rudar, vidimo, da so pridelki mnogo dražji, kot če jih kupimo na trgu. Če hočemo imeti primerni pridelek, moramo kupiti gnoj, plačati orača in če poleg tega računamo še delo, je ta pridelek res mnogo dražji, posebno še, ker eni in dsti pridelki leto za letom ne uspevajo na isti njivi.
Slišala se je že razna kritika na to, ki pa je popolnoma neutemeljena, kajti če bomo tisti denar, ki bi ga morali dati spomladi za obdelavo zemlje hranili in zanj kupili na jesen pridelke na trgu, si bomo s tem prihranili ves trud, ki bi ga morali vanj vložiti. Naša dolžnost pa je, da se vsi brigamo za zboljšanje trgovske mreže, ki mora postati sposobna nuditi potrošniku ono, kar zahteva, in sicer po nizkih in konkurenčnih cenah.
L.
Prva obrtniška prireditev okraja Šoštanj
Dne 20. septembra 1953 je bila ob velenjskem jezeru velika obrtniška tombola, ki so jo organizirali šoštanjski in velenjski obrtniki, izdatno pomoč pa so nudili tudi obrtniki vseh sektorjev iz Zgornje Savinjske doline z lepimi tcm-bolskimi dobitki.
Z majhno izjemo so bili vsi dobitki podarjeni. Prvi glavni dobitek — kompletno spalnico — so podarile mizarske delavnice vseh sektorjev iz Šoštanja in Velenja, za enoten tip dela pa je prevzel odgovornost mizarski mojster Jakob Meh iz Velenja.
Kuhinjsko opremo so podarile za malenkostno odškodnino mizarske delavnice Ljubno ob Savinji. Radio aparat je bil kupljen pri »Elektro-radio« Šoštanj, prispevek h kuonini pa je dal Okrajni odbor ljudske tehnike v Šoštanju. Samsko sobo so podarili trije mizarski obrati vseh sektorjev iz Gornjega grada, moško dvokolo pa mehanične delavnice v Šoštanju, delno pa je prispeval pripravljalni odbor tombole. Pet ton premoga je podaril rudnik Velenje.
V zamenjavo za sadni mlin je bil izdelan divan, ki ga je izdelal Miha Cam-lek, sedlarski mojster v Velenju za malenkostno odškodnino.
Nad 100 kg težkega prašiča je podarila Okrajna klavnica Šoštanj, kuhinjsko kredenco Splošno stavbeno in mizarsko podjetje Šmartno ob Paki, sod barve Tovarna barv Ljubija, lončeno peč lončarsko podjetje v Velenju, kubični meter mehkega rezanega lesa KDZ Velenje, klaftro 'bukovih drv KDZ Šalek, krupon podplatov Tovarna ustnja Šoštanj, medtem ko je bila vreča bele moke nabrana z nabiralno akcijo. Par škornjev je podarila Mestna čevljarska delavnica v Velenju, več sto raznih obrtniških izdelkov pa so podarile obrtne delavnice. Pomagali pa so pri tej akciji tudi okoliški kmetje in zasebniki.
Udeležbo cenijo na 5000 oseb in so bile tombolske tablice vse razprodane, celo premalo jih je bilo.
Prireditve se je udeležil tudi predsednik Republiške zbornice tov. Ivan Kristan, ki je navzočim pojasnil smisel prireditve, ob zaključku svojega govora pa je čestital pripravljalnemu odboru k uspehu prireditve.
Zal organizatorjem ni uspelo zaključka tombole objaviti po zvočniku zaradi okvare zvočne aparature, tako da se sedaj širijo govorice o nepravilnem postopku žrebanja in delitve majhnih kakor tudi glavnih dobitkov. Nepravilnosti sploh ni moglo biti, ker je bila prisotna .komisija, ki jo je nadzoroval član Državne loterije iz Ljubljane in zastopnik uprave za dohodke pri tukajšnjem OLO tovariš Vinko Zabret in tovariš Jože Znidaršič, tako da bi bila zloraba nemogoča.
Na tukajšnjo zbornico prihajajo vsak dan ljudje s tombolskimi kartami po dobitke. Tablice pa niso bile pregledane od za to določene komisije in so zaradi tega neveljavne.
Tombolske dobitke so dobili, in sicer po tekočih številkah:
1.	Repnik Ivan, Škale
2.	Kresnik Maks, Polzela
3.	Brodnik Pavla, Gaberke, Šoštanj
4.	Goltniik Ivan, Smihel nad Mozirjem
5.	Novinšek Rudolf, Novo Velenje
6.	Hudej Ivan, Skorno, Šoštanj
7.	Silovšek Ferdo, Skale, Velenje
8.	Oštir
11.	Vidmajer Franc, Št. Ilj, Velenje
12.	Naraločnik Ljudmila, Šoštanj
13.	Jelen Branko, Polzela
14.	Savšek Rudolf, Hudinja, Celje-okolica
15.	Sternad Franc, Letuš
16.	Jezernik Stanislava, Št. Ilj, Velenje
17.	Zaje Martin, Šoštanj
18.	Triglav Frančiška, Polzela
19.	Zaje Anton, Velenje
Za tombolslki dobitek št. 9 in 10, t. j. kuhinjska kredenca in sod 100 kg barve pa se po žrebanju lastnika teh dveh številk nista oglasila, da prevzameta svoje dobitke.
Zato pozivamo, da se osebe s številkami 9 m 10 zglasijo na Okrajni obrtni zbornici v Šoštanju ali pri kateremkoli obrtniku v Velenju, da dobijo nadaljnja navodila.
Tov. Ostrovršnik Ivan, frizerski pomočnik iz Stare vasi pz*i Velenju se je prenaglil, ker je mislil, da bodo ti dobitki ostali posameznim obrtnikom in je napadel tov. Meh Jakoba in pripravljalni odbor, da so goljufi ter skrivajo tombolske dobitke, ker je bilo iste potrebno nujno spraviti na varno. Zgoraj imenovani je bil klican na odgovornost in s tega mesta preklicuje klevete, katere je izrekel ter se zahvaljuje upravnemu odboru, da je odstopil od tožbe.
Prireditev je povsem zadovoljivo uspela, za kar gre zahvala upravnemu odboru »Svobode« Velenje, da so z razumevanjem odstopili prireditveni prostor.
Okrajna obrtna zbornica Šoštanj
Sličica iz gimnazije
Sivo, megleno jesensko jutro. »Trst hočejo, zono A in iS, našo kri!« ti udarja na ušesa od vsepovsod. Enakomeren ritem dela je prekinjen. Vse je razburjeno in vse samo čaka ...
Ob 7 zjutraj stopi razrednik v razred barake. Poprej tako mirni dijaki so kakor velik plamen, ki se ne da pogasiti. Črna' tabla je vsa prepisana z besedami, v katero so dijaki izlili svoj gnev nad veliko krivico, ki je pretila že itak malemu, a junaškemu slovenskemu narodu. Da, »En sam milijon, ki ga življenje krotoviči in vendar ga nikoli ne uniči!« kot je zapisal Kajuh.
Še nekaj trenutkov in klopi so bile
prazne. Mladina je odhitela na trg, da pokaže, kako misli o dogodkih okoli Trsta. V očeh demonstrantov ni preplaha, kajti račun s plašljivimi rablji ne bi bil težak. Mladina, ki ji nudi oblast vse možnosti, da se izobražuje, ve, da je tekla za Trst kri, ve, da žrtve v Bazovici — simbolu Primorske — niso zaman!
Lepo je pri duši človeku ob takih resnih in istočasno svečanih trenutkih, ko vidi, kako je naš doraščajoči rod predan v ljubezni do vsega, kar je naše in spoštuje oporoko junaških borcev, ki so, v boju za Trst, naše okno v svet, darovali 8000 življenj.	S.
Se vec stanovanj rudarjem
Ko je v mesecu avgustu trgovina »Tabor« odprla svojo poslovalnico v Novem Velenju, smo vsi potrošniki pričakovali povsem nekaj novega.
Prvi dnevi poslovanja so pokazali, kako ogromno zanimanje vlada za to poslovalnico. Priznati moramo, da so ljudje zadovoljni odhajali iz trgovine, saj so bili kulturno postreženi in tudi večja izbira se jim je nudila. Na drugi strani tudi ne moremo mimo dejstva, da je v konkurenčnem pogledu ta poslovalnica v prvih dneh svojega poslovanja opravila svoje poslanstvo.
Vsega tega pa danes ne moremo trditi. Postrežba je precej nazadovala in je v mnogih primerih osebje celo nevljudno. Nič več se ne nudi dovolj velika izbira blaga in tudi v tem, da bi živila dostavljali na dom ni ničesar. Zdi se mi, da se poslovalnica počasi spreminja v navadno podeželsko »šta-cuno«.
Nikakor ne dviga renome trgovine dejstvo, da se prodajajo neužitna živila kot n. pr. meso in jajca. Naj navedem samo 'en primer: Gospodinja K. M. je pred par dnevi kupila 10 komadov jajc in je bilo od teh samo eno užitno. Vendar to ni osamljen primer. Ko je neka druga tovarišica prinesla v trgovino nazaj 4 pokvarjena jajca, so ji odgovorili, da ne morejo pomagati, če so jajca pokvarjena. Res čudno! Torej, ti potrošnik si dolžan precej drago plačati neužitna živila.
Fotrošniki bi želeli tesnejšega sodelo-
vanja s trgovino, naj si bo to na sestankih potrošnikov, ki jih naj trgovina organizira, ali pa preko potrošniških svetov, kateri naj bi se vzpostavili.	Zani
Na gradilišču Novega Velenja je vse živo. Dogotavljajo se stavbe, ki so že pod streho, zidajo se nove in se vršijo izkopi v upanju, da se bodo lahko še te dvignile iz zemlje.
Program dela gradbenega oddelka je precej obširen. Če govoriš z vodstvom oddelka, so trdno odločeni, da bi ta program v celoti izvedli. Vprašanje je same, kaj bo k temu porekla mati narava.
Obrtniki imajo polne roke dela. Od mizarjev in pleskarjev do parketarjev vse hiti, da bi v določenem roku izvršili prevzeto delo. Najbolj zadovoljni smo, kadar oddamo stavbo v uporabo, tako pravi kolektiv gradbenega oddel-
ka, saj se v polni meri zavedamo, d* je še mnogo rudarjev, ki čakajo na stanovanja.
Upravni odbor in Delavski svet rudnika sta se odločila, da se v drugem letu gradijo individualne stanovanjske hiše. Ta sklep celoten kolektiv pozdravlja in je že sedaj mnogo zanimanja, kdo in pod kakšnimi pogoji bo lahko dobil hišico v uporabo.
Dela je dovolj, treba je samo pridnih rok.	Zani
In Ljudska univerza ?
Ze pred 1. oktobrom se je sestal širši odbor LU in določil program dela za zimsko sezono. Prvo predavanje bi moralo biti že 27. oktobra. Poznani Egon Tome bo lahko prišel decembra. Odbor LU je sklenil, da bo uvedi redno predvajanje filmov na ozek trak ob nedeljah dopoldne v čitalnici. Ze dvakrat smo prosili za filme, a še odgovora ni bilo. Začeli smo s štirimi tečaji: dvema angleškima, nemškim in stenografskim. Zakaj ni bilo odziva, ne vemo! V Šoštanju delujejo kar trije angleški tečaji.
Razgledan človek mora poznati vsaj en tuj jezik! V novembru bomo ponovno pričeli s tečaji in predavanji. Prvo predavanje bo zdravniško, nato vzgojno in politično.
V plemeniti borbi s Šoštanjem pokažimo, da je tudi nam napredek in pro-sveta kažipot v lepše in srečnejše življenje!
Vsa pojasnila glede predavanj in tečajev lahko dobite pri tovarišu Šmajsu v gimnaziji Velenje.
Š.
Rudniška kolonija bo v okras Velenju
Upravni odbor rudnika je na svoji seji 30. oktobra 1953 sklenil predlagati delavskemu svetu, da bi se še letos pričelo graditi ob robu Novega Velenja 30 družinskih hišic. Zato izbrana komisija si je ogledala teren in je izbrala zemljišče za kinodvorano do Kališnikove hiše. Druga skupina hišic bo pa stala vzhodno od kolonije proti stavbišču nove šole. Te hišice bodo stavljene v prodajo na dolgoročno odplačilo.
Ze sedaj je med našimi rudarji veliko zanimanje in marsikateri se bo odločil kupiti si že izgrajeno hišico. Načrti so zelo lepi in predvidevajo več tipov, kar pa je glavno — bodo nizki stroški.
Poleg omenjenega bo rudnik gradil še vnaprej petorčke, ki so se že dobro obnesli s svojo smotrno razporeditvijo stanovanjskega prostora. Dve takšni stavbi bosta stali na prostoru dosedanjih barak in bosta služili za stanovanja naših jamskih reševalcev in gasilcev.
(Nadaljevanje s 3. strani)
SINDIKAT...
Naš sindikat so torej vodili ljudje, ki so hladnokrvno pokopali neprecenljivo važno poslanstvo sindikata in le tega uporabili kot instrument za razna stre-muštva in osebna obračunavanja na škodo enotnosti in ogleda celega kolektiva, ki pa je nato odločno postavil na masovnih sestankih svoj »dovolj« in prisilil UO sindikalne podružnice, da je odstopil.
Ta, v svojem bistvu skrajno žalosten dogodek naj nam bo drago plačana šola za bodočnost! Pri izbiranju kandidatov za nov odbor sindikalne podružnice bomo morali biti mnogo oprez-nejši in kritičnejši, če hočemo, da bo nov odbor zadovoljil vsaj bistvenim dolžnostim in zahtevam, ki so postavljene pred naš sindikat.
Jamski les
Delo na mehaniziranem odkopu
Jamski les in štednja
V dneh od 11. do 15. oktobra 1953 se je vršil v Zagrebu I. kongres Zveze društev inženirjev in tehnikov rudarske in metalurške stroke FNRJ. Tokrat se je vršil tudi tretji posvet inženirjev in tehnikov obeh strok, na katerem so bila obravnavana številna aktuelna vprašanja iz rudarstva in metalurgije. Eno teh vprašanj je obdelal ing. Petar Kosič v svojem referatu, kateri se tiče porabe jamskega lesa in zmanjšanja njegove porabe v naših rudnikih. Referat bomo v našem listu priobče-vali v nadaljevanjih. Upamo, da bo dobrodošel vsem našim rudarjem, rudarskim tehnikom in rudarskim inženirjem.
JAMSKI LES IN MOŽNOST ZMANJŠANJA NJEGOVE PORABE V NAŠIH RUDNIKIH
Kot material za podpore jamskih stropov in bočnih sten lahko uporabljamo les, opeko, kamen, jeklo ali kombinacijo tega materiala. Največkrat se uporablja kot material za tesarjenje les, ki ga v rudarstvu imenujemo jamski les.
Jamski les se smatra kot najbolj prikladen material za tesarjenje vsled tega, ker je lahek, lahko ga je obdelovati in ker je žilav. Končno že zaradi tega, ker je do nedavnega predstavljal odpadni asortiment pri izsekavanju gozdov. Zaradi tega je bil tudi relativno cenejši kot drugi material. V zadnjem času se pa ta les vse bolj uporablja tudi v druge svrhe, posebno
v kemični industriji, kar je dovedlo do podražitve jamskega lesa. Vsled tega in vsled vse večjega širjenja mehanizacije v procesu proizvodnje in vsled uvajanja novih in boljših odkopnih metod, katere pa povzročajo večje gibanje hribine in slojev, so začeli za tesarjenje uporabljati drugi, odpornejši material, posebno jeklo.
Države, ki imajo velike gozdne površine in znatno količino jamskega lesa, dajejo prednost uporabi lesa, kot materiala za tesarjenje. Države pa, ki imajo visoko razvito industrijo železa in razpolagajo z velikimi količinami kvalitetnega jekla, ki je poceni, nimajo pa dovolj gozdov, skušajo vse bolj uporabljati jekleno tesarbo. Ta tesarba je v veliki meri zamenjala jamski les. Toda kljub temu se uporabljajo še vedno velike količine jamskega lesa. Ker so pa njegove zaloge vse manjše, je postal problem varčevanja z jamskim lesom splošni problem.
Pri nas je še do nedavnega prevladovalo mišljenje, da je jamski les edini tesarbeni material. Ostali material se je uporabljal samo v izjemnih slučajih. Tudi v teh slučajih jeklo pri nas skoraj ni prišlo v poštev, ker sta opeka in beton bila cenejša.
Z ene strani lahko ugotovimo postopno zmanjševanje našega gozdnega fonda in letnega prirastka lesa, kot posledico pretirane in racionalne sečnje, po drugi strani pa lahko ugotovimo vse večjo porabo lesa na sploh, posebno pa v rudarstvu in kemični industriji zaradi hitrega razvoja te vrste
industrije. Vse to je postavilo problem lesa in varčevanja z njim v prvo vrsto naših tehničnih in gospodarskih problemov. Ravno ti razlogi so nas privedli do tega, da se s tem problemom, v kolikor se nanaša na rudarstvo, dodobra seznanimo in ugotovimo, kakšno je stanje pri nas glede porabe jamskega lesa in da-li je mogoče to porabo zmanjšati. Potem je pa treba ugotoviti, če imamo možnosti nadomestiti jamski les z nekim drugim materialom in končno, da se nakažejo smernice, katerih sa moramo držati v bodoče, če hočemo znižati stroške proizvodnje. Da bi prišli do pravih zaključkov, se je treba v prvi vrsti seznaniti z vlogo jamskega lesa V rudarstvu na sploh in z njegovo dosedanjo porabo ter nato proučiti možnosti, da se poraba jamskega lesa zmanjša in uvede drug material za tesarbo.
Znano nam je, da imamo razne vrste lesa: mehki, lahki in elastični, kot so n. pr. smreka, jelka in bor; imamo pa tudi težki in trd ter manj elastičen les, kot so n. pr.: hrast, bukev itd. Ne smemo pozabiti, da imamo v naših jamah prostore, kjer je les več ali manj časa trajen, oziroma se zahteva večja trajnost. To so glavne proge, glavni nad-kopi in prekopi, kjer mora tesarba trajati dalje časa, dočim so odkopne proge, nadkopi in prekopi prostori, kjer se ne zahteva od lesa dolgotrajnosti. Zato uporabljamo za one jamske prostore, kjer mora les dalje časa zdržati, trd jamski les, navadno hrasto-vino, dočim za kratkotrajne mehak les.
Na odkopih se daje prednost mehkemu jamskemu lesu.
PORABA JAMSKEGA LESA V POSAMEZNIH REPUBLIKAH:
1950	1951
Srbija 31,8m3/1000 t 33,6m3/1000t
Hrvatska 40,0 „	41,0
Slovenija 44,5 „	45,5
BiH	24,5 „	26,5
Iz gornje razpredelnice se vidi, da je poraba jamskega lesa v letu 1951 v primerih z letom 1950 v majhnem porastu.
Znano je, da zavisi poraba jamskega lesa pri isti vrsti premoga od raznih rudarsko-geoloških prilik, debeline slojev v raznih premogovnih bazenih, od raznih metod dela itd. Naslednja razpredelnica nam bo pokazala, kako različna je poraba lesa v posameznih republikah in po vrstah premoga.
Tako je poraba na 1000 ton premoga znašala:
(mi premog rujavi pramog lignit
Srbija	61,0 55,0 48,0 53,0 11,4 12,3
Hrvatska	35,0 38,0 46,0 50,0	41,0 36,0
Slovenija	51,0 53,5 15,0 15,6
BiH	26,0 28,0	18,9 16,3
FNRJ	43,5 43,5 40,0 43,0	18,5 18,4
Iz tega se vidi, da so prilike za eks-ploatacijo na rudnikih črnega premoga v LR Srbiji znatno težje kakor v LR Hrvatski. Tudi prilike v rudnikih rjavega premoga v LR Bosni in Hercegovini so pa znatno lažje kakor v drugih republikah in, da so odkopne prilike v hrvatskih lignitskih slojiščih nesorazmerno slabše kakor v drugih republikah. Razen tega je iz teh podatkov razvidno, da je poraba jamskega
lesa v rudnikih vseh republik v porastu. Vzroke tega je treba iskati delno v slabši kakovosti jamskega lesa, v poslabšanju splošnih ekspoatacijskih metod in kpnčno v slabem gospodarjenju z jamskim lesom na nekaterih rudnikih.
Da bi mogli pravilneje preceniti našo povojno porabo jamskega lesa, jo je treba primerjati s predvojno in pa s porabo v tujih državah, ki imajo približno enake prilike.
V razdobju od leta 1927 do 1938 je znašala povprečna poraba jamskega lesa, vštevši tukaj tudi porabo pragov in krajnikov 41,1 m3/1000 t. Povprečna poraba v letu 1950 in 1951 pa 38,8 m8 na 1000 ton. Iz tega sledi, da je. bila poraba pred vojno za 8% večja od porabe v zgoraj omenjenih povojnih letih. To pa sledi iz tega, ker je pred vojno lignit participiral z 22% v skupni proizvodnji premoga, v povojnih letih 1950 in 1951 pa s 34%. Ta odnos med posameznimi vrstami premoga je povzročil, da izgleda povojna poraba manjša od predvojne.
Primerjati moramo še našo porabo jamskega lesa s porabo v inozemskih rudnikih s približno istimi slojnimi in eksploatacijskimi prilikami. Jasno je, da ima taka primerjava samo relativno vrednost, ker so rudarsko-geološke prilike jako različne, toda lahko jo vzamemo vseeno za orientacijo.
(Sledi nadaljevanje)
Velenjska mladino le ni Kralj Matjaž
Da, resnično, naša mladina se je le fbudila in prehitela pravljičnega Ma-ža. Naša mladina noče biti pravljič-temvee resnični junak pri današnji jfadnji socilizma. Mrsikdo se je krep-zmotil, ko je mislil, da bo velenjska adina še naprej spala. Povedati mo-no vsem, da je velenjska mladina :ela živahno delovati v svoji organi-liji in da njen novoizvoljeni odbor, lerernu predseduje tovariš Krofi ml., ptimizmom gleda v bodočnost. J preteklih dveh letih, morda celo treh; letih, mladinska organizacija v lenju ni bila v čast velenjski mladi-Res je, da je tu in tam kak aktiv ašal malo več napraviti, toda izgo-rjene besede in obljube so šle v po-Jljenje in mladina je spet pozabila na >je poslanstvo. Njihove besede še zda-ia niso bile realizirane pri delu v janizaciji.
Sedanji odbor je na svojih sestankih mnogo razpravljal o vzrokih nede-mosti mladine v tem obdobju, ven-si še sedaj ni popolnoma na jasnem, (je mnenje je, da je bila temu kriva ainteresiranost predsednika mladin-i organizacije, odnosno celotnega odra, ki svojemu predsedniku ni znal, pa ni mogel pomagati. S tem je imljenf. predsednik le moral obupati, se še on predati sanjarjenju in raz-šljanju in čakati nekoga, ki bo le >el mladini dokazati, da je to tista adina, ki je skupno z ostalim ljudem lizvojevala zmago, ki je zgradila vojimi rokami gigantske objekte in je to tista mladina, ki sedaj pomaga rarjati vsem nam, posebno pa še na-
To bo skušal odbor rešiti z mladinskimi družabnimi prireditvami in s svojo kulturno - umetnško skupino, katere ustanovitev je pred durmi. Eno tako družabno prireditev nam je že uspelo pripraviti v kavarni »Central«, v katere uspeh ne smemo dvomiti. Morda bi bil z malo boljšimi šaljivimi točkami uspeh večji, toda znašli smo se v časovni stiski in smo morali program na hitro pripraviti.
Mladina je doživela prav prisrčen večer v lepo okrašeni dvorani, le to ni mogla vedeti, kako si je odbor trudil, da ne bi stene strop in tla začela vpiti o »salfimonskem« računu, ki ga je tov.
s predsednikom občinskega komiteja tov. Vrtačnikom sta izrazila pripravljenost občine, da materialno pomaga mladini, v kolikor bi ona pokazala, da se trudi nekaj doseči. V imenu mladinskega odbora se zahvaljujem tovarišema za obljubljeno pomoč in jima zagotavljam, da odslej mladina ne bo nobenega razočarala.
Po zborovanju je bila mladinska zabava, kjer je bilo opaziti več oseb, ki drugače ne smejo zahajati na ples. Torej so starši le prišli do spoznanja, da se njihovi otroci razvedre med njimi enakimi, ne pa v pivnici ob bokalu.
Naj na kraju še omenim, da si je mla-
JjtfiO TitO taito so nas pozdravljati
v Avstriji
Kovačič blagovolil poslati mladinski or- dina Velenja na zadnjem sestanku, na ganizacijii. Sicer bo o tem govoril še go- katerem je bila udeležba že kar pre-spodairslki kritik našega mladinskega cejšnja, izvolila svoj uredniški odbor
uredniškega odbora, ali že sedaj lahko ki ^	—t ----, '
povem tov. Kovačiču, upravniku kavarne »Central«, da se je zelo zmotil, ako je mislil, da si bo na račun mladinske organizacije delal dobičke. Isto povem tudi ostalim, ki bi morda s tem poizkusili in zagotavljam vsem, da bo mladinska organizacija znala javno kritizirati podobne pojave. Naj bo torej ta odstavek resen opomin vsem, ki bi morda v bodoče poskušali izrabljati mladinsko organizacijo, ki je za enkrat še finančno šibka, a dovolj močna, kadar gre za njene interese in njen ponos.
Mladina Velenja je 2. novembra t. 1. s svojo udeležbo na masovnem predvolilnem zborovanju v zadružnem domu dokazala, da ne zna samo plesati, temveč, da pozna tudi pomen volitev, ki so pred nami. Takoj ob vstopu tovariša Turnška, kandidata za poslanca, je z
Ob koncu šolskega leta sem bil med srečnimi dijaki, katerim je bila obljubljena tritedenska počitniška kolonija v Avstriji. Prišel je težko pričakovani dan: dne 24. julija popoldne smo sedli v vlak in po štirih urah vožnje prispeli v Ljubljano. Tam so nas čakali mnogi vodiči in učitelji, ki so nas naslednje jutro spemili v Avstrijo.
Prvo noč smo prespali v domu Majde Vrhovnik. Drugega dne smo se zgodaj odpeljali proti Gorenjski. Postaje so kar švigale mimo brzovlaka in kmalu smo
Vrbi, smo zagledali Vrbsko jezero. Na postaji Krumperdorf smo izstopili in se napotili k jezeru. Vkrcali smo se na veliki motorni čoln in se odpeljali proti Sekiri. Motorni čoln je hitro rezal valove, mi pa smo peli in vriskali od veselja. Nastanili smo se v prijetnem mladinskem domu. Nikoli ne bom pozabil lepih dni kopanja in vožnje s čolni po jezeru, dobre hrane in prijaznih Avstrijcev. Najlepše pa je bilo, ko smo se podali na izlet na kakšno goro ali bližnje jezero ali pa v lepe hrastove in
ki bo njene članke urejeval in jih nato predložil Velenjskemu rudarju v tisk.
Prepričan sem, da bo odslej velenjski mladini njena organizacija v ponos in da se temu ponosu ne bo hotela nikoli odreči. Veliko nalog ima naša mladina pred seboj, vendar o njih sedaj govoriti bi bilo preuranjeno. Mislim, da bo delo mladine dovolj jasno pokazalo, kaj mladina sploh želi doseči.
Predsednik ured. odbora: Lekšan Jože
se ustavili na Jesenicah. To je zadnja smrekove gozdove, ki skrivajo mnoga slovenska postaja ob avstrijski meji. — mala jezerca, v katerih cvetejo beli lok-Tukaj je bil obmejni pregled. Kmalu vanji. Najbolj pa mi bo ostal v spominu
smo se odpeljali dalje. Že od daleč smo zagledali karavanski predor, ki veže Slovenijo z Avstrijo. 2e drvimo skozi predor in po devetih minutah smo v Avstriji. Ugledamo polja, gozdove in travnike, vse tako, kakor pri nas. Težko mi je postalo ob misli, da je bila to nekoč slovenska zemlja. Peljali smo se mimo Baškega jezera in prispeli ob treh popoldne v Beljak'. Mnogi ljudje so nas pozdravljali z vzkliki »Živijo Tito!« »Živela Jugoslavija!«, Kmalu po postaji
Nekaj o škalski mladini
SZDL Velenje otvarja svečanost ob položitvi temeljev nove šole
i otrokom boljšo bodočnost. Res je > treba dolgo čakati na tistega neko-a dočakali smo ga le. Toda ne mi-i, da je ta nekdo tov. Krofi ali pa b drugi od odbornikov. Ne, to je do-a volja in zaupanje v sposobnost se-&j;h odbornikov in vse mladine, ki je spoznala, da se da s skupnimi močmi Hj napraviti, posebno pa še, ako bo ila pomoč pri ostalih družbenih in tičnih organizacijah Velenja, m začetki poživljenega dela mla-ike organizacije v Velenju in okolici ajo nekako v tedne konec letošnjega »tja oziroma v začetku jeseni, ko i bila sklicana občinska konferenca adine. Odziv je bil j ako majhen, toda ub temu nam je uspelo izvoliti ob-sfei komite s tov. Vrtačnikom na čelu, je bil obenem izvoljen tudi za dele-a na V. kongresu L MS v Mariboru. )isikusija je bila zelo živahna, vendar .rodila ničesar. Tako kot doslej je alo le pri besedah in šele sestanek lenjske mladine v kavarni »Central« Velenju (če je naziv kavarna sploh cavičeti — op. mladinskega uredni-), je bil usoden mejnik v delu mla-ske organizaciie. Prisotnim je uspe-lestaviti tako posrečen odbor, da sko-boljšega že ne bi mogli. V mladin-em odboru aktiva Velenje, Stara vas Novo Velenje so mladinci, ki so z edanjiim delom dokazali, da sta le bra volja in kolektiv tista, s katerima možno nekaj napraviti. Odbor je lel že nekaj uspelih sestankov, na ka-(tih je razgovarjal kako mladini pri-sati koristnost dela v mladinski or-kizaciji.
Ilislim, da bi še več mladincev in adink z veseljem delalo v svoji orga-aciji, ako jim ne bi to preprečevalo liservativno gledanje njihovih star-f na mladinsko organizacijo, češ vse ar je slabega na njihovih otrocih fdobild pri mladinski organizaciji. Ne, ubi starši, to mladinska organizacija Velenju ne bo prebolela, kajti tako BI jen je je le pretežak udarec zanjo, fendar bo pa s svojim delom dokazala, b 9te se v svojem mišljenju pošteno motili. Dobro, pa pustite svoje sinove l'hčere, da jih bo vzgajala cesta, da pdo psihično in moralno uničeni, da ne odo sposobni graditi bodočnosti, da ne odo vredni hditi vštric s pravimi mla-looi, ki razumejo potrebe naše skupno-
i	in ki so vedno pripravljeni prisko-
ii	na pomoč kjer kodi, potem boste pa Irideli svojo zmoto. A ne mislite, da bo I prepozno. Ne, mladinska organiza-ja bo vedno nudila vsakemu pomoč, si bomo pomagali drug drugemu, da »no taiko trdni, da se ne bomo ustra-p nobenega zastraševanja, pa celo tudi I zastraševanja s strani naših vzhod-h sosedov.
Problem je tudi, kako mladino od-gniti od zahajanja v pivske lokale.
aplavzom pokazala, kako mu zaupa. Isto je bilo tudi med njegovim govorom in govorom tov. Pogorelčniika. V razgovoru
Namenil sem se pisati o življenju in delu mladine v Skalah. Hkrati želim odgovoriti na razne pripombe nekaterih ljudi, ki imajo nejasne pojme o pogojih dela in razvoja mladega življa v vasici nad Velenjem.
Ce bežno pregledamo razdobje od osvoboditve do danes, bomo srečali v teh letih nekaj svetlih trenutkov, ki nam na drugi strani osvetlijo mnoge težave v delu mladih ljudi. Kdor pozna razmere v Skalah ve, da je bila takoj po osvoboditvi, to je v letu 1945-46 zelo močna mladinska organizacija. Zal danes ni več tako. Takrat je bil mladini dan na razpolago takratni »Društveni dom«, ki pa je bil zelo neurejen, kar je bila posledica vojne in je bil potreben temeljite preureditve, da bi mogel služiti namenu. V tem domu se je spravila na oder marsikatera igra. Tudi razne družbene zabave so bile ena izmed oblik združevanja naprednih ljudi in kulturnega izživljanja. Iz te puščobe se je pričelo dvigati novo prosvetno življenje.
Toda prosvetno delo v škalskem aktivu je pričelo pešati. Ostale množične organizacije niso znale mladini nuditi pomoči, posamezniki iz teh organizacij pa so bili brezbrižni do razvoja političnega dela. Gotovo mi ne bo nihče oporekal, če trdim, da je bilo nekaj ljudi, ki so bili kos nalogam, toda niso imeli volje do dela. Čutiti je ihilo, da je manj-
Gasilci-
čuvarji splošne ljudske imovine
Okrajna gasilska zveza Šoštanj povezuje 29 prostovoljnih gasilskih društev, med katerimi sta dve industrijski, in to: PGD Rudnik-Velenje in PGD Tovarne usnja Šoštanj. V manjših industrijskih podjetjih, obrtnih delavnicah in trgovinah pa pogrešamo organizirano požarno varnost, izvežbano ljudstvo, gasilsko opremo in naprave za izvajanje preventivnih požarno-za-ščitnih ukrepov.
Komisija za pregled podjetij o njihovih požarno-varnostnih napravah je ugotovila to veliko pomanjkljivost in na vse to odgovorne ljudi po podjetjih opozorila, vendar še ni opaziti o tem večjega uspeha. V izogib posledic bo nujno, da tudi manjša industrijska podjetja, obrati in trgovine čimpreje po-skrbe za preventivne mere požarne varnosti.
V	gasilskih društvih včlanjeno moško in žensko članstvo, mladina in pionirji se zavedajo velikih in težkih nalog, za katerih izvrševanje se strokovno, teoretično in praktično usposabljajo na predavanjih, vajah, tekmovanjih ter v akcijah pri požarih in poplavah. Vztrajno, požrtvovalno in disciplinirano se usposabljajo z zavestjo, da je strokovna usposobljenost in smotrna uporaba gasilskih naprav najuspešnejša in najboljša požarna varnost.
V	letošnjem letu so bila vsa gasilska društva s svojim delovanjem zelo aktivna. Prirejala so predavanja, tečaje, šolske in praktične vaje v trodel-nem napadu, prirejala so društvena, sektorska in okrajna ter finalno republiško tekmovanje, na katerih so doseženi vidni uspehi, priznanja in nagrade.
Posebno živahna je bila še gradbena dejavnost, saj so PGD Velenje, Druž-mirje, Gaberke, Topolšica, Velenje — rudnik, Št. Ilj, Ljubno, Šoštanj obnovili svoje domove. Društva Pesje, Bev-če, Šalek in Radmirje pa so pristopila h gradnji novih domov. Prav posebno pohvalo v tem si zasluži društvo Radmirje, ki je v šestih tednih zgradilo velik gasilski dom, Iti bo istočasno kulturni dom v tem kraju. Društvo se je v dom že vselilo.
Tudi v kulturno-prosvetnem delovanju je bilo opaziti lep napredek. Vse javne prireditve so bile dobro pripravljene, posebno pa ob priliki razvitja novih gasilskih praporov v Šoštanju,
Velenju, Gornjem gradu in Šmartnem ob Dreti.
Ob priliki republiškega tekmovanja je bilo plenarno zasedanje okrajne gasilske zveze, katerega so se udeležila društva po svojih zastopnikih, da so pregledali izvršitev sklepov in razširili program dela, ki pa se že uspešno izvaja.
Gasilskim društvom za izvrševanje njihovih nalog nudijo obilno pomoč okrajni in občinski ljudski odbori, saj je iz te pomoči nabavljeno 1500 metrov tlačnih cevi in razdeljeno med društva, kakor tucli mnogo drugega gasilcem potrebnega orodja, vendar ta pomoč še ni tolikšna, da bi zadostila vsem potrebam društev za čim večjo požarno varnost, kakršna bi v socialistični družbi in gospodarstvu morala biti, da bi ljudski gasilci, kot človekoljubi lahko ob vsakem klicu na pomoč izvrševali svoje naloge.
Pomagajte gasilcem pni njihovih nalogah, vključujte se v gasilska društva kot aktivni člani, mladinci in pionirji, da bo naša požarna varnost čim večja in popolnejša.
kalo intenzivnega političnega dela.
Mladinci in mladinke so si zaradi nastalega mrtvila v prosvetnem in politč-nem življenju iskali drugod razvedrila. Iskali so si ga tam, kjer je obstojalo. Zajadrali so v novoustanovljeni »cerkveni pevski zbor«, ki je seveda več sodeloval pri cerkvenih obredih, kot pa pri prosvetnem delu.
S tem svojim dejanjem je mladina skrenila s poti revolucionarnega utrjevanja. Kdo je bil temu kriv? Vsekakor ne samo mladinski aktiv, čeprav so ga krivili in ga obmetavali z vzdevki »reakcija« itd.
Morda bi danes lahko odgovorili zakaj je bilo nekoč toliko nepotrebnih pripomb. Odgovor je jasen. Tisti, ki bi morali skrbeti za razvoj in politično linijo mladine in ji nuditi pri vzgoji vso pomoč, tega niso storili. Znali so samo grajati.
V škalskem aktivu je delo še bolj zaspalo, ko je bil »Društveni dom« spremenjen v cerkev. Po pravici se lahko pove, da je bilo mladini s tem korakom vzeto še to, kar je imela. Ni vedela, kam naj se poda. Na rudniku so tedaj spali, v Pesjem in Velenju tedaj niso imeli prostorov.
Iz te situacije je zbudila mladino ustanovitev »Svobode«, ki je postala v tem kraju žarišče prosvetnega dela. Delavska in kmečka mladina se je začela zbirati pod okriljem tega društva. Tudi Škalčani so se pridružili svobodašem z željo, da v njihovih vrstah najdeijo to, kar ne morejo doma.
Našlo se je nekaj posameznikov, ki so očitali škalski mladini, da ni vzgojena, da je nazadnjaška in še marsikaj. Toda treba je dati priznanje tistim političnim in prosvetnim delavcem, ki so ne le z besedo, ampak tudi z dejanjem dokazali, da se borijo pravilno za dvig politične in kulturne zavesti.
Škalska mladina se dviga, ker je našla zopet svojo pot. Po tej poti bo šla naprej, ramo ob rami z vsemi poštenimi tovariši, ki stremijo k napredku. I. K.
izlet z avtobusom po Koroški.
Zgodaj zjutraj smo se odpeljali iz Sekire proti Celovcu. Celovec je lepo mesto, polno trgovin in znamenitosti. Najbolj. nam je ugajal velik kip zmaja na glavnem trgu. Ko smo si ogledali nekdanje, slovensko mesto na Gosposvetskem polju, smo se peljali dalje, kjer so Koro-tanci ustoličevali svoje vojvode, videli smo Gospo sveto in že od daleč smo zagledali vojvodski prestol, ograjen z železno ograjo. Od tukaj smo se odpeljali proti Ostrovici.
V daljavi smo zagledali grad, na visokem, strmem in pustem pobočju. To je bila stara trdnjava, nekdanja cesarska last. Potem jo je odkupil grof Ivan Khevenkiiller. Okoli griča je navzgor speljana obzidana cesta. Na vsakih 80 metrov jo pregraduje stolp z vrati ali dvižnim mostom. Takih stolpičev je 14. Na glavnem grajskem stolpu je visela zastava nekdanjih grofov. Na grajskem dvorišču je restavracija, v kateri strežejo natakarji in natakarice, oblečeni v srednjeveške grofovske obleke. V gradu je tudi muzej. V njem smo videli zbirko starega viteškega orožja, to je mnogo najrazličnejših oklepov, mečev, helebard, sulic, raznih topov, zaplenjeno turško orožje itd. Najbolj nas je zanimal kip velikana Ulrika Serba. Kip je v naravni velikosti, visok 220 cm. Oblečen je v popolno bojno opremo z 1 in pol metra dolgim in 18 kg težkim mečem. Ta vitez-velikan je bil tudi glavar ljubljanske pokrajine.
Zelo zadovoljni nad vsem kar srno videli, smo zapustili grad in se odpeljali dalje skozi Št. Vid in druga koroška mesta, k Osojskemu jezeru, odkoder smo se z žičnico odpeljali na hrib Osojščico. Do vrha hriba, ki je visok 1911 m, smo šli peš. Iz Osojščice smo imeli krasen razgled po Koroški. Po povratku s hriba smo zopet sedli v avtobus in zdrčali skozi Beljak in dalje ob Vrbslkem jezeru v Sekiro.
Hitro so potekali zadnji dnevi počitnic. Čeprav smo se lepo imeli na Koroškem, se nam je tožilo po domu. Počitnice so minule. Zadnji dan smo imeli še razna tekmovanja, zvečer pa zaključno proslavo s kulturnim sporedom. Drugo jutro smo svečano sneli z droga jugoslovansko zastavo in se poslovili od prijaznih Avstrijcev. Sedli smo zopet v motorni čoln in se odpeljali na železniško postajo. Vlak je kmalu potegnil in našim očem se je skrilo prelepo Vrb-siko jezero. Po triurni vožnji smo se skozi karavanski predor zopet vrnili v Jugoslavijo. Pozdravljena domovina! Polni hvaležnosti našemu upravitelju in naši oblasti, ki so nam pripravili te lepe počitnice kličemo: »Za domovino s Titom naprej!«
Trampuš Milan, dijak 3. r. gimn. Velenje
Vloga gasilstva v industriji
Ne vprašaj, kje gori kdor trpi!
pomagaj mu,
Razvoj naše mlade industrije ter intenzivni dvig iste nujno narekuje zaščito teh vseljudskih dobrin. Pridne roke našega delavca so izgradile širom naše domovine močno industrijo, nad katero nam že tujci zavidajo, toda elan izgradnje lastne industrije ter osamosvojitev od tujega kapitala gre neustavno naprej. Znano je, da nesreča ne praznuje, ter da se lahko te ljudske dobrine uničijo na škodo ljudstva in skupnosti. Iz tega izhaja, da moramo imeti nad svojim podjetjem stalno skrb ter s prvenstvenimi merami preprečiti nesreče pri delu, tako požare in druge elementarne nezgode.
Odbor za. gradnjo šole v Velenju
Ljudska oblast je znala oceniti resnost teh nalog ter je zaščito naše industrije zaupala prostovoljnemu gasilstvu v naši industriji. Člani industrijskega gasilstva so zaposleni v samem kolektivu in so sodelovali pri izgradnji lastnega podjetja ter se zato dobro zavedajo, da je to njih skupna last ter branijo z dušo in telesom svoj kolektiv — svoj kos kruha.
Da bi ta akcija v popolnosti uspela, se industrijsko gasilstvo povezuje z upravo podjetja, katera to akcijo razumljivo močno podpira. Brez te koordinacije ne bi imelo uspehov niti gasilstvo niti kolektivi. Bilo bi napačno, če bi se s požarno varnostjo na podjetjih ukvarjale samo industrijske gasilske enote in uiprave podjetja. S tem problemom se morajo ukvarjati še ostali člani kolektiva. Za to so vabljeni vsi in na vsakem koraku, da ob vsakem času preprečujejo požarne in druge elementarne nesreče.
Ni zadostno samo uniformirana četa z neikaj orodja za gašenje požara, temveč je potrebna nenehna skrb vseh članov kolektiva in z mnogo resnosti in predanosti izvajati vse ukrepe, da se zaščita naše industrije dvigne do najvišje stopnje.
Zato vsi člani kolektiva v borbo za zaščito naše industrije pred uničujočim požarom — še več skrbi za izvajanje preventivnih in represivnih mer.
Gasilec
NAJNOVEJŠI PREDLOG ZA REŠITEV TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA
Anglo-ameriški predlog: Tri dni borbe med Italijo in Jugoslavijo. Kolikor kdo zavzame, bo imel. PeMa: Se ne strinjam! Rima ne dam!

Stanovanjska komisija in njene težave
S tehnično izgradnjo našega rudnika in njegovo razširitvijo, je postalo stanovanjsko vprašanje v Velenju in okolici zelo pereče. Rudnik si prizadeva že nekaj let sem, z izgradnjo stanovanjskih hiš rešiti to krizo.
V distribuciji stanovanj pa nosi glavno breme stanovanjska komisija, ki ima polne roke dela.
Na rudniku je zaposleno 1.500 delavcev in uslužbencev. Od tega stanuje v zidanih stavbah 373 družin, v barakah pa 125 družin. Samci so nastanjeni v samskem domu, bivšem internatu in tudi v barakah. Po prošnjah za dodelitev stanovanj je ugotovljeno, da potrebuje stanovanje v zidanih hišah 235 družin, če prištejemo družine, ki stanujejo v lesenih barakah. Ostali stanujejo danes še vedno izven rudniških stanovanj, kot na gradu Turn, Gorici in Velenjskem gradu ter po zasebnih hišah v bližnji in daljni okolici. Marsi-
mesecih bilo preseljenih iz barak 26 družin. Da se pa izpraznjene barake še niso podrle je vzrok ta, ker so jih zasedle družine, katere so stanovale še v slabših stanovanjih. Naša naloga v bodoče bo ta, da prvenstveno pričnemo odstranjevati barake in to I., III., in IV. barako.
Ko smo pričeli preseljevati stranke iz nekaterih hiš in v te hiše naseljevati reševalce in gasilce, so se našli ljudje, ki so pričeli marsikaj zlobno sklepati in razširjati neobjektivno kritiko. Ti ljudje niso hoteli razumeti, da je potrebno naseliti te požrtvovalne tovariše v bližino rudnika, tovariše, ki so pripravljeni ob vsakem času reševati človeška življenja in našo skupno imovino.
V zvezi s tem so padali očitki, da se selijo v nove stavbe sami »gospodje«. Ne vemo koga so s tem mislili, ker pri nas ni gospodov. Vsi smo člani kolektiva, ki po svoji službeni dolžnosti pri-
Rudniška kolonija v izgradnji
katero stanovanje je še mnogo slabše kot v barakah. Zato se ne smemo čuditi, če pritiskajo ti ljudje za vselitev v barake, da bi si s tem izboljšali svoje stanovanjske pogoje. Poleg tega pa smatrajo, da so barake »odskočna deska« za zidana stanovanja. Nekateri od teh že po nekaj tednih ali mesecih prično hoditi od A do Z in zahtevajo dodelitev drugega stanovanja. Med prosilci so tudi takšni, ki žive ločeno od svojih družin ali pa stanujejo z več družinami skupaj.
Ljudje, ki ne poznajo ali nočejo poznati težav, govore, da se iz barak ne preseljujejo v zidane stavbe. Tem ljudem lahko povemo, da je v preteklih
spevamo k uspehu našega podjetja. Povemo jim pa samo to, da stanuje v novih stavbah 31 uslužbencev (večinoma tehničnih) in 152 delavcev.
Vsa takšna govoričenja so navadno plod živahnih debat »ženskih terenskih stanovanjskih komisij«. Zato apeliramo na družinske glavarje naj priporočajo svojim ženam naj prepustijo to skrb raje stanovanjski komisiji, ki ima vsekakor boljši pregled kot one. Tovarišice
Zakaj ne hodiš v telovadnice?
Po telesnovzgojnih statističnih podatkih vseh srednjih šol v Sloveniji so v letošnjih počitnicah za Zavodu za športno medicino v Ljubljani ugotovili, da je nad 30 odstotkov srednješolcev telesno defektnih. Strašno, kaj ne?! O tem je vredno razmišljati! Premalo vsestranskega gibanja! In še to: Pet do šest ur sedenja v šolskih klopeh in še doma, je vse prej kot zdravo za organizem, ki se šele razvija. Telo se tudi po pedagoških ali vzgojnih principih mora razvijati vzporedno z umom. Kako naj delajo možgani, če je telo mlahavo, leno, okorno in brez refleksov?
Mislim, da ni staršev, ki ne bi hoteli imeti zdravega, dobro razvitega in utrjenega otroka. Zakaj ne bi potem pošiljali starši otrok tedensko v telovadnico, kjer je sedaj red in disciplina?!
Mladina! Izrabi dolge zimske večere in posveti več nege telesu! Š.
STEKLO PREVODNIK ELEKTRIČNEGA TOKA
Običajne vrste stekla kot jih poznamo so delni izolatorji (v mrzlem stanju) ter se kot takšne uporablja tudi za specialne svrhe, kot n. pr. v proizvodnji cevi.
Z mazanjem stekla z neko kovinsko, tanko, nevidljivo plastjo, je uspelo neki ameriški tvrdki izdelati steklo, ki prevaja električni tok.
Vroče steklene plošče, katere pridejo iz valjarne, se premažejo s filmom ko-sitrovega oksida debeline 0.0005 mm, ki je pri tej debelini še prozoren ter prevaja električni tok. S pomočjo elektrod vzgrajenih na robovih steklene plošče je mogoče na enostaven način segreti ploščo.
Električni upor sloja pri normalni temperaturi znaša 130 Ohm na enoto površine.
To novo steklo, ki se imenuje »Elek-trapan« ima pri uporabi avtomobilskih stekel, zrcal v kopalnicah itd., veliko prednost zaradi trajne prozornosti. Veliko vlogo bo igralo to steklo tudi v visokofrekvenčni tehniki, ker omogoča izklapljanje naprav, katere se optično kontrolirajo.	Nah.
GIBANJE PREBIVALSTVA
OD 1. DO 31. OKTOBRA 1953
RODILE SO:
Martinšek Terezija, stara 21 let, gospodinja, Stara vas — Stanka; Kopitar Marija, stara 27 let, gospodinja, Arna-če — Rafka; Canč Marija, stara 30 let, gospodinja, Plešivec — Franca; Stump-fel Frančiška, stara 32 let, gospodinja, Plešivec — Stanka; Zagoršek Ivana, stara 33 let, gospodinja, Skale — Jožeta; Grudnik Ivana, stara 29 let, gospodinja, Plešivec — Stanka; Pečečnik Cecilija, stara 26 let, gospodinja, Velenje — Franca; Kopitar Marija, stara 31 let, gospodinja, Arnače — Marijo; Ježovnik Štefka, stara 38 let, gospodinja, Paka — Ivana; Saloven Ana, stara 41 let, gospodinja, Podkraj —■ Jožico; Mravljak Mira, stara 25 let, polj. delavka, Plešivec — Miro; Herlah Angela, stara 34 let, gospodinja, Paka —- Karolino; Javornik Silva, stara 25 let, gospodinja, Novo Velenje — Metko; Smon Vladka, stara 17 let, gosp. pomočnica,'Preloge — Srečka; Sušeč Marija, stara 39 let, gospodinja, Laze ■— Marto; Krašek Sonja, stara 18 let, gospodinja, Stara vas — Ljuboslavo.
UMRLI SO:
Kos Terezija, upokojenka, Podkraj, stara 84 lot; Gril Helena, upokojenka, Salek, stara 72 let; Podpečan Jožefa, prevžitkarica, Novo Velenje, stara 67
let; Orozel Matevž, kmet, Laze, star 81 let; Svarc Marija, kmetica, Skale, stara 79 let; Dolar Jožefa, upokojenka, stara 83 let, iz Stare vasi; Mastnak Elizabeta, gospodinja, Salek, stara 42 let; Venkovič Ivan, klepar, Trnovlje 105, star 60 let.
POROČILI SO SE:
Pečovnik Franc, kmet iz Pirešice z Hriberšek Genovefo, gosp. pomočnico iz Cirkovc; Golob Alojz, rudar iz Podkraj a z Novinšek Ljudmilo, delavko iz Podkraja; Miklavžič Stane, miličnik iz Velenja z Razgoršek Faniko iz Velenja; Slivar Mihajl, delavec iz Celja z Svent Silvo iz Novega Velenja; Borovnik Bernard, polj. delavec iz Završe s Sešel Marijo, polj. delavko iz Plešivca; Čujež Stanko, ključavničar iz Bevč s Fužir Marijo, polj. delavko iz Šaleka; Konc Jože, ključavničar iz Saleka z Vodočnik Faniko, čistilko iz Stare vasi; Lednik Franc, delavec iz Ljubije z Mir Kristino, delavko iz Skal; Kom-poš Oto, zidar iz Stare vasi z Hribar Marijo, gosp. pomočnico iz Stare vasi; Mravljak Rudolf, rudar iz Skal z Rep-nik Nežo, delavko iz Skal; Skvarč Stane, gradbeni tehnik iz Družmirja z Oremuž Greto, uslužbenko iz Skal; Rezman Anton, čevljarski pomočnik iz Gaberk s Pečečnik Antonijo, tovarniško delavko iz Plešivca.
naj se raje posvetijo svojemu družinskemu življenju in gospodinjstvu.
Pri takih razpravah vidijo taki ljudje kot smo jih omenili malo prej samo sebe in svoje potrebe, ne vidijo pa onih, ki stanujejo v slabih in nezdravih stanovanjih.
Stanovanjska komisija prosi vse proš-njike stanovanj, naj se obračajo v stanovanjskih zadevah le v zato določenem času.
V intervencijah in odnosu do članov stanovanjske komisije in stanovanjskega referenta naj bodo stranke dostojne.
Na tem mestu moramo obsoditi vsiljivost T. J. iz barak Pesje, kateri se je tam vselil svojevoljno. Takšna samovoljnost je kazniva in se bo postopalo po obstoječih predpisih. Potrebno je omeniti primer A. F., ki je brez predhodne informacije pripeljal svoje pohištvo z vagonom na želez, postajo in potem zahteval stanovanje, ki se mu iz objektivnih razlogov ni moglo dodeliti.
Neumesne so stalne intervencije pri upravnih organih, ki so zavzeti z reševanjem bolj važnih gospodarskih problemov. Stanovanjske probleme rešuje le komisija, ki je zato poverjena s strani delavskega sveta.
Stanovanjska komisija
NEKAJ NASVETOV ZA VOZAČE IN ŠOFERJE
Morda imaš prav, toda kaj imaš od tega, če si mrtev?
*
Raje deset minut prepozno, kakor 30
let prezgodaj v grob!
*
Obzirnost vozača dokazuje dobro vzgojo!
*
Sila pred pravico! V prometu konča
pogosto s smrtjo, v bolnici ali zaporu.
*
Zdrava kost velja več kot sto pre-hitelih voz!
*
Vozi tako, kakor da je vozač vsakega
avtomobila, ki ti pride nasproti, vinjen.
*
Pozor tudi pri zavarovanih železniških prehodih!
*
Saj ne moreš vedeti, če morda čuvaj ni zadremal.
*
Sreča je lahkomisleno dekle. Ne zanašaj se nanjo!
*
Kar oko vidi, verjame razum. To velja tudi v megli.
*
Sreča in steklo... včasih poči tudi pnevmatika.
*
Tukaj počiva Janez Prehiteršek. Imel je prednost.	hi
NAJMANJŠI ALARMNI APARAT ZA SLUČAJ POŽARA
Na londonski razstavi 'instrumentov in pomožnih aparatov je bil razstavljen zanimiv aparat za registriranje požarov. Aparat je sestavljen iz majhne celice z radioaktivnim elementom in ni večji od človeške pesti. Aparat se praktično sploh ne izrabi. Element napravi notranjost celice občutljivo za sleherno sled dima ali plina, ki se proizvaja pri gorenju. Čim aparat zazna dim, se zapre električni krog in ta se poveže s sistemom za alarm ter sproži alarmni zvonec.	Fer.
Križanka
123456789
Navpično: 1. Nagrada. 2. Zgradba.
3.	Kratica strokovne brošure — rodi drevo — mera za površine. 4. Del obraza — kipi. 5. Plevel — uporablja se pri postavljatnju in napeljavi elektrike. 6. Potreben je povsod — začetne tri črke imena starodavnega mesta. 7. Začetni črki imnea in priimka moža, ki ga obravnava v neki pesmi France Prešeren •—- ptič — začetni črki ruskega diplomata. 8. Breme. 9. Razpoloženje.
Vodoravno: 1. Pevski glasovi. 2. Produkt strdi. 3. Vzdih — kratica države na zapadu (srbhr.) — kazakii zaimek.
4.	Del glave — gozdni pevec. 5. Oče v srbohrvaščini (množina 4. skl.). 6. Vrsta srbsko — morska tvarina. 7. Kratica za vrsto lahke kovine — kipi — kratica imena in priimka našega sindikalnega funkcionarja. 8. Dišava. 9. Hribi.
REŠITEV KRIŽANKE IZ ST. 10 Vodoravno: 1. Monsumi. 2. Ivan, bos. 3. Lo, t, st.14. O, pes, O. 5. tanek. 6. O, ton, ik. 7. so, r, ar. 8. asi, pek.
Navpično: 1. Milo, osa. 2. ovo, t, os. 3. na, pat, i. 4. s, tenor. 5. Ub, sen, p. 6. nos, k, ae. 7. isto, Krk.
Otroci se vesele nove šole
NENAVADNA SPOSOBNOST ROČNEGA GASILNEGA APARATA
Ročni gasilni aparat se uporablja za gašenje začetnih požarov. Uporaba istega je že dovolj znana široki javnosti. Toda gasilni aparat je odigral že svojo izredno vlogo, ne da bi gasil požar.
Leta 1928 se je odpravila na severni tečaj z zrakoplovom »Italia« ekspedici-ja generala Nobila. Nesreča je hotela, da se je zrakoplov zrušil v bližini severnega tečaja ter se je 8-članska posadka znašla osamljena in brez pomoči na ledeni plošči. V tej neprijetni situaciji se je pojavil veliki beli medved in se pomikal proti prestrašeni posadki, da bi jo napadel. Iz ostankov razbitega zrakoplova je molel živordeče pobarvan ročni gasilni aparat, kateri se je medvedu zelo dopadel. Zgrabil ga je s prednjimi šapami, ogledoval ga je in občudoval tako, da je pozabil na nesrečno posadko generala Nobila. Ta trenutek
je izkoristil eden od članov posadk zgrabil za orožje ter usmrtil medved
Tako je ročni gasilni aparat rešil živ ljenje osmerim članom italijanske po sadke.	»Hi«
OPERETA »PLANINSKA ROŽA«
Pred necelim mesecem je dramsk sekcija velenjske »Svobode« ponovila t živahno opereto Radovana Gobca, njej so nastopali skoraj sami stari igral ci, ki so peli vloge že pred enim letoJ in pol, ko je ta opereta bila postavljen prvič na oder. Tokrat je režiral tovari Avgust Verdelj in se mu je posrečil osvežiti ansambel z nekaj novimi moč mi in zboljšati tempo samega dejanj na odru.
Velenjčani so pri obeh predstavah d zadnjega kotička napolnili dvorano.
S tem nastopom je bila letošnja gle dališka sezona otvorjena in je pričako vati nadaljnjih predstav.
jam
mm m
fi(m
JUTRI BO PREPOZNO
»Ta film je posvečen otroku, temu neznancu... In odraslim, ki so pozabili, da so nekoč bili otroci.«
Realistični italijanski film, ki dramatično obdeluje problem vzgoje mladine v pubertetni dobi. Ta doba je za šolo in starše najtežja. Pouk in disciplina znotraj šolskih prostorov je premalo. Izven šole, na ulici, v kinu, v knjigah, draži otroško domišljijo sek-sus. O pravem času in v pravih besedah odkriti otroku nastanek življenja je prav gotovo edino pravilno. Temu se upirajo samo licemerci, ki jim ni za zdravo rast mladine.
Mlada Mirella in Franco sta se nedolžno zaljubila. Starši jima niso povedali, da zorita v polno življenje, šola jima je samo pretila, naj se varujeta greha, od vsepovsod je pa butalo vanju resnično in pogosto kaj umazano življenje. Profesor in profesorica sta bila stroga toda brez moči. Otroci so se sestajali in igrali skupaj, ker se niso smeli javno.
Franca in Mirello je tako prehitela nekoč nevihta. Zatekla sta se v senik in ostala tam sama čez noč. Ko so ju ponoči potem našli, je ravnateljica počitniške kolonije na vsak način hotela prisiliti oba, da bi priznala nedovoljene stvari, ki jih nista počela in za katere v svoji nepokvarjenosti sploh vedela nista.
Mirella se je močno prehladila. V vročici se ji je nekako zbledlo in je v strahu pred neprestanimi zasliševanji zbežala in skočila v jezero. Rešil jo je Franco.
Ta zgodba nam pove, da otrok ne gre varati in jih hinavsko slepiti. Vzgojiti je treba v njih plemenita čustva in jih naučiti medsebojno se spoštovati. In to še danes, ker jutri bo prepozno.
ZA KYLOVE NI PROSTORA
Ta film govori o usodi družine, za katero ni nikjer pod nebom prostora. Preganja jo neusmiljena prepoved: »Prepovedano počivati in se ustavljati«, ki je veljala za cigane, piskroveze, brezdomce, za brezposelne, za reveže, za potepuhe in berače.
Družina Kylovih ni imela nikjer miru, nikjer se ni smela ustaviti in naseliti. Alec Kyle je imel še to smolo, da je v silobranu ubil lovskega čuvaja, ker je obstrelil njegovega najmlajšega sinka. Truplo so skrili in si hitro izmislili zgodbico, ki je pojasnjevala umor. Kdo bi sicer revežu verjel, da je ubil čuvaja slučajno? Strganec ostane zločinec, tako mu je usojeno. Policaj Manningan ni ver jed Ky lovim, zlasti ne o pretepu v gostilni. Preganjal jih je iz kraja v kraj, hotel je dokazati, da so oni morilci. Aleca ni izpusti! več izpred oči.
Ko je Alecu zbolela žena in umrla, sta ostala s sinkom sama v neki zapuščeni hiši, ki sta si jo preuredila za bivališče. Toda tudi tu nista reveža imela miru. Vrgli so ju iz razpadle bajte na cesto. Alec se je odločil, da bo zapustil te neprijazne kraje. Toda policaj ga je na begu ujel in izročil birokratski pravici, da ga obsodi kot zločinca, ker nima dela, ker se potika in za »šalo« ubija ljudi.
Angleži so s tem obsodili lastne raz mere in razkrili vsemu svetu gnilob v svoji državi ter prikazali utelešen birokracijo policaja.
PODVODNA ČETA
UDT —• Underwater Demolition Tean podvodni diverzanti, ki so požrtvoval no potapljali japonske ladje v druj svetovni vojni. Ti takozvani The Frog men — Zabarji nam bodo v tem film pokazali nešteto podvigov pod vodo.
Zanimiv in napet film ter si ga vredno ogledati. Glavno vlogo igi Richard Widmark, ki smo ga vide pri nas v filmu »Morja široka cesta in »Preplah na cestah«. Po poklicu j profesor, radijski napovedovalec in gle dališki igralec.
POZIVAM
osebo, ki mi je v rudniški kopalnici vze la denarnico s 500 din, osebno izkazni co, izkaznico SZDL, sindikalno in ml) dinsko izkaznico, da mi vrne dokumei te, denar pa naj obdrži. Ker je osel znana, jo pozivam, naj dokumente p šlje na moj naslov v izogib posledica: Sotler Franc, rudnik, Velenjl
PREKLIC
Gregorčič Leopold, rudar pri rudni ku lignita Velenje, stanujoč Stara va baraka št. 7, tem potom obžalujem ža ljivke, ki sem jih izrekel proti Činkol Francu, rudarju pri rudniku lignita Ve lenje, stanujoč Stara vas, baraka št. ter se mu zahvaljujem, da je odstop od kazenskega pregona. —- Predmeta preklic se objavi na moje stroške v vi lenjskem časopisu Rudar.
POPRAVEK
V štev. 10 »Velenjskega rudarja« izšla novica: »V Plešivcu je po nepn vidnosti ustrelil J. P. iz Velenja mla dekle, ki je po dobljeni rani umrla bolnici. Zadevo preiskuje sodišče.«:
Ker ta novica ni v popolnosti resnič in ker uredništvo ni bilo pravilno formirano, je dolžno izvršiti nasledi popravek:
»Poškodba dekleta je bila lažjega zri čaja in ni res, da je umrla v bolnišnil temveč je res, da se je kmalu vrnila mov. Ni res, da zadevo preiskuje sodi šče, temveč je res, da je tovariš J. I takoj po nezgodi izvršil svojo dolžno! in zadevo takoj sam prijavil pristojnii organom. Zaradi lažje poškodbe,, pram njemu ni bila uvedena preiskava.
S tem želimo tovarišu J. P. dati za doščenje in se mu zahvaljujemo, da j odstopil od tožbe.	Uredništvo.
KINO „SVOBODA"
November:
Od 18. do 19.: »Na otoku s teboj«
Od	20. do 29.: »Rebecca« Od 25. do 26.: »Begunec« Od 27. do 30.: »Jutri bo prepozni®«
December:
Od 2. do 3.: »Pohod v džunglo« Od 4. do 7.: »Frizer za dame-r Od 9. do 10.: »Podvodna četa« Od 11. do 14.: »Nesmrtni valček« Od 16 do 17.: »Za Kylove ni prostoirac