OSREDNJA KNJIŽNICA
p * P -126
66001 KOPER
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini .,	.......
Abb. postale 1 gruppo	V j CII U 4UI) lil’
Lelo XXXVIII. Št. 77 (11.205)
TRST, sreda, 14. aprila 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
V SODIŠČE SPREMENJENI BIVŠI TELOVADNICI NA RIMSKEM FORU ITAL1CU
Danes se začne proces proti ugrabiteljem in morilcem Alda Mora
Sodstvo bi moralo osvetliti tudi celotno teroristično dejavnost rimskega voda rdečih brigad pred in po pokolu v Ul. Fani
RIM — V bivši telovadnici, ki so jo ob tej priliki spremenili v pravi bnnker, se danes v Rimu začne proces zaradi ugrabitve in umora Alda Mora ter pokola njegove telesne straže v Ul. Fani. Na tem procesu stoletja pa ne bodo skušali odgovoriti samo na številna še nerešena Vprašanja v zvezi z ugrabitvijo in umorom bivšega predsednika KD, temveč bodo skušali osvetliti celotno teroristično in prevratniško dejavnost rimskega voda rdečih brigad, ki se je začela s požigom avtomobila nekega skoraj neznanega funkcionarja KD v decembru leta 1976 in se je končala z zadnjim hladnim in nesmiselnim umorom Roberta Peclja v nvgustn leta 1981
58 obtožencev, od katerih ni poli clji uspelo zajeti 9. bo moralo torej odgovarjati o krvavi «epopeji» slra-kn in smrti. Štiriletna preiskava tako v Italiji kot v tujini ob sodelo-Tanjn domačih in tujih tajnih služb je namreč le malenkostno dvignila zastor nad dejavnostjo rimskega Voda. šele izjave skesanih briga-Uistov so delno osvetlile dogajunja zadnjih let, a še vedno je v 100 ‘Koč strani obsegajočih preiskovalnih dokumentih polno protislovij in nejasnosti.
Bržkone pa tudi sedanji proces ne ko odgovoril na najjiomembnejšc vprašanje, ki si ga je v dolgem Petinpetdesetdnevnem jetništvu Alda Mora zastavljala vsa Italija: zakaj Je do tega prišlo?
Nedvomno je bila preiskava iz-Vedno težavna. Sodstvo in varnostne *iie so se znašle pred dogodkom, M je presegal njihove sposobnosti tti moči. Že same prve pobude po pokolu so bile skrajno vprašljive in preuranjene. Že tistega večera 16 marca 1978 je notranje ministrstvo s Pooblastilom namestnika rimskega pravnika Infelisija objavilo slike domnevnih ugrabiteljev, ki v dobršni meri sploh niso bili vpleteni v to zadevo. V seznam so strpali brez nobenega kriterija osebe najrazličnejših izvenparlamentarnih grupacij.
Prvi poskus bolj smotrnega urejevanja preiskave je bil storjen 21. Aprila, ko so izdali zaporne naloge Prpd večjemu številu osumljencev, med katerimi pa je bilo tudi nekaj Pravih brigadistov. Uspeh pa je kil le rezultat naključnega odkritja brloga v Ul. Gradoli. kjer so pre iskovalci odkrili ogromno materiala. Po tem odkritju pa je v preiskavi zavladal nepojasnjeni premor, šele 4». maja. šest dni po umoru Alda Mora, je prišlo do prvih aretacij, Jjp so odkrili tiskarno v Ulici Pio Poa. Med materialom, ki so ga našli v tiskarni, so se prvič seznanili z Mariom Morettijem, ki naj "i prispel v Rim izrecno, da bi organiziral Morovo ugrabitev.
Leto dni kasneje so aretirali Va *nria Moruccija in Adriano Farando. Prav tu pa se začne najbolj sporno in protislovno poglavje v preiskavi z obtožbo Franca Piperna in Lanfranca Paceja. Sodstvo se je na vse kriplje trudilo, da bi do kazalo povezave med rdečimi brigadami in Avtonomio. Duhovnega Vodjo skrajnolevičarske crganizaci
10	jAutonomia operaia* Tonija Ne trija so obtožili, da je eden od ^možganov* rdečih brigad in da se jo prav on med Morovim jetništvom telefonsko pogovarjal s svojci ugrabljenega. Poldrugo lelo je trajala Preiskava proti Autonomii in bivšim Pripadnikom razpuščenega ccPotere operaiov. Ko je že vse bilo pripravljeno za proces proti šestnaj-®tim obtožencem, so 21. februarja 1980 v Turinu aretirali Patrizia Pe-m.ia. prvega skesanega brigadista. ** je s svojimi izpovedmi postavil
11	a glavo vse dotedanje »resnico Preiskovalcev. S prizorišča zadeve Moro so se tako umaknili Corrado Alunni. Giustino De Vuono, pred-'sem pa Toni Negri.
Sodstvo pa je brez hujših pretre-s°v sprejelo ta preokret, a ni opu-?Mjo namere, da bo Autonomii sodi *°. kot se spodobi. In prav v isti «zablindiranij> telovadnici na rimskem Foru Italicu bi se moral 7. Junija začeti proces proti predstav-Vjkom in članom Autonomie, ki so *) aretirali pred tremi leti. Med nji-seveda ne bo ne Piperna in ne Paceja, italijanskemu sodstvu ni namreč uspelo dokazati, da nista poulična begunca in ju državi, kamor *‘a se zatekla, nočeta izročiti.
Kot rečeno, so izjave Pecija popolnoma spremenile preiskavo. Ske-s«nj brigadist je 'za sodstvo preko postal edini zanesljivi vir infor-*r,acij. Februarja lani se je tako Zaključila preiskava, da je sodstvo °btožiio za umor Alda Mora iu za Pokol v Ul. Fani 15 oseb. Kljub te-'Po pa se ni preiskava praktično Zaključila. Maja 1981 je preiskoval-Ppm uspelo aretirati številne člane C1 niškega voda rdečih brigad, s tem J* bil skoraj sklenjen krog vse pre iskave, ta drugi del pa že imenujejo Preiskava «Moro-bis». K dolgemu Jezna mu obtožencev je treba doda-Se Antonia Savasto. ki je drugi najpomembnejši «skesani» brigadist. “jegove izpovedi pa kot kaže ponoven zapletajo vso zadevo, :aj so del-n® v protislovju s Pecijevimi izjava-Savasta navaja namreč tudi i-*Pena avtonomistov Paceja in Piperna.
Ko vsem tem je popolnoma jasno, si vsa javnost želi dokončnih be-Sed o najhujšem obdobju italijanske PPVojne zgodovine, a na tihem se
** boji, da se bo vse končalo ena
italijanski način*. Vsekakor pa bo sedanji proces neobičajen show. Poslopje bivše telovadnice v Ul. Gla-diatori so, kot rečeno, spremenili v pravi bunker, da bi preprečili vsak morebitni napad. Koliko je stala preureditev, je prava tajnost. Nepro-bojna stekla, elektronske naprave, s televizijskimi snemalnimi kamerami v vseh ključnih prostorih, niso namreč poceni.
Železna ograja in blindirana stražarnica pred bivšo telovadnico.
(Telefoto AP).
..........................................iiiiimiitiniiiliititiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiilliiiiniiiiiimiiiilim*niiii*iiiiiiiiiiiiini„niiii.■muf •iiii«iilii«iiii>iiiiaiiaiMiiiiiii«iitaiii«iiifiiaii»*
PONOVNO STOPNJEVANJE NAPETOSTI OKROG FALKLANDSKIH OTOKOV
Nepopustljivost Argentine in Velike Britanije izjalovila Haigov diplomatski poskus sprave
Ameriški državni tajnik kljub temu ne popušča - Argentina zavrnila predlog o mešani upravi na otočju - Thatcherjeva se bo danes spoprijela z laburisti
LONDON, BUENOS AIRES — Vse kaže, da je poskus posredovanja ameriškega državnega tajnika Alcxandra Haiga za mirno rešitev spora okoli Falklandskega otočja za sedaj povsem propadel, čeprav je ugledni Reaganov odposlanec že napovedal, da se začasno vrača v VVashington z trnovimi zamislimi* in obnovljenim upanjem, da bo ob koncu vendarle dosegel sporazum med Veliko Britanijo in Argentino.
Haig ni hotel povedati, v čem pravzaprav sestojijo »nove zamisli*, vendar v britanskih krogih ne izključujejo možnosti, da bo ameriški državni tajnik po posvefovahjh s predsednikom Reaganom predlagal neposreden poseg Bele hiše za dosego
kompromisa med sprtima državama. Drugih diplomatskih korakov za sedaj ni na vidiku, čeprav .je Haig dejal, da lio čimprej spet obiskal Buenos Aires.
Zakaj in kako je Haigov poskus pravzaprav propadel? Razburljiva kronika zadn jih mrzličuiii pogovorov šefa Stale Dcpartmcnta z britanskimi oblastmi daje le delni odgovor na to vprašanje. Poslabšanje stanja na diplomatski ravni naj bi bila posledica dejstva, da je argentinski zunanji minister Mendez po telefon-
skem pogovoru s Haigom zavrnil predlog, ki ga je Velika Britanija bila baje pripravljena sprejeti, o za časni umestitvi tristranske civilne uprave na Falklandskih otokih, ki bi jo sestavljale Argentina, Velika Britanija in ZDA.
Po drugi strani pa je Uidi Velika Britanija' skrajno nepopustljiva. Hni gu tudi včeraj ni uspelo prepričati Thatcherjevo, naj nekoliko omili svoje stališče. Politični opazovalci menijo, da predstavlja glavno oviro še vedno britanska zahteva po
PREDSEDNIKU VLADE SPET TEČE VODA V GRLO
Spadolini ponovno opozoril na resnost političnega stanja
Gospodarski položaj in borba proti terorizmu se vedno zaskrbijo ta Spadolinija
PORTOFERRAIO — Med svojim obiskom na otoku Elbi je predsednik vlade Spadolini ponovno našlo vil na politične sile. ne samo stranke vladne večine, temveč tudi na opozicijo poziv, v katerem opozarja na resnost političnega in gospodarskega stanja v državi. Že prejšnji petek je Spadolini dejal, da je zasilno stanje na gospodar skem področju in na področju javnega reda še vedno v veljavi, čeprav je vlada v zadnjem času dosegla nekatere uspehe.
Spadolini je še posebno omenil ponedeljkov teroristični napad na karabinjerje, ki so stražili poslopje, v katerem se bo danes začel proces zaradi Morove ugrabitve ter dejal, da država še ni izbojevala zmave proti terorizmu, saj iz zad njega atentata jasno izhaja, da je ta no.iav še vedno izredno nevaren. Boj proti terorizmu, .je nadaljeval predsednik vlade, je tesno povezan z borbo za premostitev gospodarske krize, za izboljšanje mednarodnega političnega položaja. Gre z.a različne aspekte istega Droble ma. ki ga italijanska demokracija mora rešiti, .je rekel Spadolini.
Jasno je, da .je predsednik vlade hotel pozvati vse politične sile k večjemu čutu odgovornosti in opozoriti vladno večino, da mora premostiti notranje polemike. O tem bo govor v dvostranskih srečanjih med strankami vladne večine, do katerih bi moralo priti pred začetkom demokristianskega kongresa. V teku tega tedna bi se moralo sestati socialistično vodstvo in odgovoriti na demokristjanski Dredlog o teh dvostranskih srečanjih. Socialisti že dali časa zahtevajo preverjanje vladne dejavnosti in odnosov znotraj vladne večine, vendar pa niso preveč naklonjeni dvostranskim srečanjem, ki po njiho-
vem mnenju imajo nujno omejitveni značaj.
Za dvostranska srečanja pa so se že izrazili poleg demokristjanov tudi liberalci, republikanci in socialdemokrati, tako da bo zelo težko, da bi socialisti demokrist.jan-sko pobudo zavrnili. Vodstvo PSI se bo najbrž sestalo v četrtek in sklepalo o tem vprašanju.
takojšnjem umiku argentinske voj ske s Falklandskega otočja, kot sicer navaja tudi resolucija 502 varnostnega sveta OZN. Argentina naj bi bila pripravljena sprejeti tudi ta pogoj, vendar samo ob istočasnem u-miku britanskega ladjevja z Atlantskega oceana. Obenem naj bi tt>\< donska vlada dovolila tudi. da argentinska zastava še dalje plapola na otočju. Gre za proti predloge, ki naj bi predvsem ne skazili nacionalističnega čuta Argentincev in preočitno pokazali odstopanja buenosairške vojaške hunte s svojih položajev.
Vendar pa je tudi britanska premierka Thatcher zastavila vso svojo politično kariero na vojaško ali politično zmago nad Argentino. «želez-na dama* je to dejansko obljubila Britancem, katerokoli popuščanje pa bi jo bržkone stalo ugledno mesto v Doivning Strectu. Danes se bo britanska premierka v parlamentu spopadla z opozicijo. Čeprav so laburisti uradno podprli odpravo kraljevskega ladjevja na Atlantiku, njihov leader Michael Foot očita konservativni vladi kopico «zgrešenih o-cen» pri preučevanju falklandske krize. Ni izključeno, da bo opozicija zahtevala glasovanje o zaupnici, da bi preverila trdnost vlade.
Medtem ko se britansko ladjevje nevarno približuje Falklandskim o-tokom, kjer naj bi skupaj s podmornicami utrdilo 200-miljsko pomorsko blokado, je vse bolj jasno, da se v teh dneh bolj kot o usodi atlantskega otočja in njegovih prebivalcev, pravzaprav odloča o usodi argentinske vojaške hunte oziroma konservativne vlade Margharet Thatcher. Iz Buenos Airesa pa že poročajo, da so argentinske ladje pripravljene zapustiti pristanišča in se na odprtem morju spopasti s sovražnikom .
koncentracijskih taboriščih še vedno zaprtih približno 4.009 oseb in Solidarnost dobiva vedno nove vesti o mučenju zaprtih pripadnikov sindikata in drugih političnih oporečnikov. Na koncu sta napovedala za 80. april prihodnjo oddajo tajne ra-j oljske posuje.
Prva radijska oddaja ilegalne postaje sindikata Solidarnost
VARŠAVA — Na tisoče Poljakov je predsinočnjim v Varšavi poslušalo prvo oddajo tajne radijske postaje razpuščenega sindikata Solidarnost. ki se je organiziral v ilegali.
V oddaji, ki je trajala osem minut, sta napovedovalec in napovedovalka pozvala prebivalstvo, naj se odločno zoperstavi izrednemu stanju in naj prispeva k obnovitvi neodvisnega sindikata. Povedala sta tudi, da je v
SAN SALVADOR — V Salvadorju so sc baje dogovorili za sestavo vlade nacionalne enotnosti, katero bi, poleg vseh desničarskih strank, podpirala tudi Duartejeva krščanska demokracija.
V JUGOSLOVANSKI ZVEZNI SKUPŠČINI
Nadaljevanje razprave o uresničevanju svnbnščin in odgovornosti državljanov
Odbor za družbenopolitično odnose bo pripravil predlog sklepov o uresničevanju ustavnih pravic delovnih ljudi do prihodnje sejo
RIM — Ob koncu tedna ali najkasneje v prvih dneh prihodnjega tedna se bo ministrski predsednik Spadolini sestal s predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, s katerimi naj bi obravnaval -vprašanja investicij, zaposlovanja in
BEOGRAD — Zvezni zbor skupščine Jugoslavije je včeraj razpravljal o uresničevanju in zaščiti u-stavnih pravic, svoboščin, dolžnosti in odgovornosti delavnih ljudi in občanov SFRJ in v tej zvezi sprejel nekatere sklepe. Zbor je sprejel tudi zakon o vseljudski obrambi ter več zakonov s področja pravosodja.
V	številnih okoljih in na različnih področjih dela in življenja je velika razlika med realno vsebino pravic in svoboščin na eni strani, in tistim, kar normativno določajo zakoni in samoupravni akti na drugi strani, je v uvodu rekel Bora Petkovški.
Prva kritična točka, pri kateri prihaja do razlik, je temeljna organizacija združenega dela, kjer počasi uresničujejo ustavni koncept položaja samoupravno organiziranega delovnega človeka, da odloča o pogojih, sredstvih in rezultatih dela. Ta počasnost, ki je deloma tudi nedoslednost, objektivno zožuje tudi družbene možnosti popolnejšega uresničevanja pravic dela z združenimi sredstvi in pravice do samoupravljanja.
Druga kritična točka je položaj občana pri uresničevanju in zaščiti njegovih ustavnih pravic v celotnem sistemu samoupravnega intere snega organiziranja, še vedno je daleč do tega. da bi imeli delovni ljudje kakršenkoli resnejši vpliv na vsfe tisto, kar se dogaja v izobraže vanju, znanosti, kulturi in zdravstvu.
Tretja točka so uprava ter organi in organizacije, ki imajo tako imenovane javne pristojnosti. Uprava je zaprta za delovanje človeka in občana.
Risto Džunov je v razpravi opozoril na veliko število pritožb občanov na delo organizacij in skupnosti, ki imajo javna pooblastila in poudari) potrebo o nenehnem ustvarjanju razmer, da bi bile učinkovitejše. da bi lahko delovni ljudje pravočasno uresničili svoje pravice, svoboščine in odgovornosti.
Radmila Stefanovič se je zadržala na dveh pravicah delavcev, ki ju težko uresničujejo — pravici do stanovanja in pravici do dela. Kljub samoupravnim interesnim skupnostim delovni ljudje še vedno ne odločajo neposredno o bistvenih vprašanjih stanovanjske politike, je rekla Radmila Stefanovič.
Član predsedstva ZSMJ Marko Golubovič je govoril o nezakonitih pojavih pri zaposlovanju, ki posebej prizadenejo mladi rod in zalite val, da te pojave preprečijo.
V	gradivu, o katerem razpravlja-
mo. je problem, ki bi ga marali z več argumenti in podatki močneje poudariti., V mislih imam pretiran normativizem, število zakonov, število sprememb zakonov, samoupravnih aktov in družbenih dogovorov, je rekel predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Markovič. Resno je treba razmisliti, ali ta usmeritev, da vse izhode iščemo v zakonskem urejanju, pri čemer omejujemo prostor za samoupravno reševanje, ne deluje zavirajoče za celoten razvoj sistema.
Zaradi vrste pripomb in predlogov so sklenili, da bo odbor za družbenopolitične odnose pripravil predlog sklepov o uresničevanju in zaščiti ustavnih pravic in svoboščin delovnih ljudi in občanov za prihodnjo sejo. ki naj bi bila 21. in 22. aprila, (dd)
Poljska delegacija na obisku v SFRJ
BEOGRAD — Podpredsednik ZIS Zvone Dragan ter podpredsednik ministrskega sveta in predsednik planske komisije LR Poljske Zbig-nie\v Maddej sta se včeraj v Beogradu pogovarjala o krepitvi odnosov med državama, posebej vseh oblik gospodarskega sodelovanja. Izmenjala sta tudi mnenja o aktualnih vprašanjih gospodarskega razvoja in gospodarske politike obeh držav.
Ugotovila sta. da se jugoslovansko-ooljski odnosi uspešno razvijajo ter da je treba še naprej razvijati sodelovanje, (dd)
......
TRIDNEVNI URADNI 0RISK AVSTRIJSKEGA GOSTA
Predsednik Kirchschlaeger dopotoval v Jugoslavijo
V avstrijski delegaciji tudi zunanji minister Pahr
BEOGRAD — Predsednik republike Avstrije dr. Rudolf Kirchschlager je včeraj dopoldne dopotoval na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo.
Na beograjskem letališču so avstrijskega gosta sprejeli z najvišjimi častmi. Predsednika Kirchschlager-ja so pričakali in pozdravili predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher s soprogo Lidijo Šentjurc. Dragoslav Markovič, Veselin Djurano-vjč, Dobrivoje Vidič, Josip Vrhovec, Metod Rotar, načelnik generalštaba JLA general Branko Mamula in drugi.
Z avstrijskim predsednikom so do-Dotovali zunanji minister dr. Wili-oald Pahr, minister za industrijo, obrt in zunanjo trgovino dr. Josef Staribacher s soprogo in visoki funkcionarji v predsedstvu republike Avstrije.
Predsednik beograjske mestne skupščine ŽiVorad Kovačevič je na včerajšnji slovesni seji skupščine izročil avstrijskemu predsedniku Kir-chschlagerju zlato spominsko plake-
Juga.
■iiMiiniiroiiimiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiitiiiiiiiiiimmiiiiiiiHMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimimiiiiimaimiiumaaaiiaiiiHiiiimiiiiiiiiiHitiiiimiMMMiMMM"""*««
Zaplemba britanskih potniških ladij
sfsitsil
BRUSELJ — Predsednik izvršne komisije EGS Gaston Tliorn bo da nes dopotoval na tridnevni uradni obisk ha Portugalsko, ki je kandidat za vstop v skupnost.
RIM — Pred današnjim zaseda njem centralnega komiteja KPI se je sinoči sestalo partijsko vodstvo, ki je pregledalo politični položaj v državi in izbiralo kandidata za novega direktorja l’Unita.
...milimi.mini.....................•iiiiiliiimiii,,,,,.........................iiiimmu.iiii.iliii.niii.iiiiiiiMiMiiHiiromiiiifiiiaaaa«*ifaaiiifr.MiiniiifiaaiMaiiit....
NOVI DVOMI GLEDE UMIKA IZRAELSKIH VOJAŠKIH ENOT S SINAJSKEGA POLOTOKA DO 25. APRILA
Spopadi med palestinskimi demonstranti in izraelsko vojsko
to Beojgrada. Kovačevič je ob tem poudaril osebni prispevek predsednika Kirchschlagerja k utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. V zahvali je predsednik Kirchschlager poudaril spoštovanje do zgodovine glavnega mesta Jugoslavije in poudaril, da j* bila v Beogradu prva konferenca neuvrščenih Rvžav, prav tako pa tu-fll^prva konferenca o evropski varnosti in sodelovanju, ki je vzbudila nova upanja v bolj zanesljivo prihodnost evropske celine.
Po slovesnosti v beograjski skupščini mesta je avstrijski predsednik odšel v Park prijateljstva v Novem Beogradu, kjer je zasadil spominsko drevo in se vpisal v spominsko knjigo.
Predsednik Kirchschlager je obiskal tudi spominski center Josip Broz Tito. kjer se je poklonil spominu predsednika Tita in položil cvetje na njegov grob. (dd)
Zaradi zapleta okoli Falklandskih otokov so britanske oblasti zaplenile tudi vrsto civilnih ladij. Med temi je tudi potniška ladja «Uganda», katere potnike, skupino otrok na šolskem križarjenju, so morali predčasno izkrcati v Neaplju	(Telefoto AP)
Krilite glede organizacije konference o informiranju
BEOGRAD — Predsedstvo republiške konference SZDL Srbije je na včerajšnji seji kritiziralo način organiziranja in vsebino razprave na nedavnem sestanku sekcije zvezne konference SZDL za informiranje.
Ta sestanek je bil slabo pripravljen in organiziran in namesto da bi se pogovarjali o pogojih dela novinarjev na Kosovu, kot je bilo napovedano. se je sestanek spremenil v posplošeno in neargumentirano «sojenje» tisku v SR Srbiji. Sestanek so organizirali brez kakršnihkoli posvetovanj in sodelovanja z organi SZDL Srbije. V razpravi na tem sestanku je bilo slišati vrsto nesprejemljivih trditev in ugotovitev, ki so ne le v nasprotju s sprejetimi ocenami v vseh organih v republiki. temveč tudi z izhodiščem CK ZKJ o Kosovu in najpomembnejšimi političnimi dokumenti, ki so jih sprejeli organi SAP Kosovo. V zvezi s tem so posebej opozorili na nesprejemljive trditve, ki so jih izrekli v zvezi z izseljevanjem Srbov in Črnogorcev s Kosova.
Predsedstvo republiške konference SZDL Srbije je ugotovilo, da so bili v poročanju s Kosova tudi posamezni enostranski in senzacionalistični članki, vendar bi morali resno in dokumentirano analizirati celotno angažiranje sredstev informiranja o dogodkih na Kosovu. Namesto tega pa kritiki delijo etikete in kritike in celo namigujejo, da za nekaterimi članki stojijo politična vodstva, (dd)
TEL AV1V — Po velikonočnem terorističnem napadu na arabske vernike v Jeruzalemu se napetost na Bližnjem vzhodu še naprej nevarno zaostruje. Na vseh zasedenih arabskih ozemljih se nadaljuje splošna stavka, ki jo je v nedeljo oklicali varnostni muslimanski svet, zvrstile pa so se tudi številne protestne demonstracije, ki so se v več primerih končale s spopadi med palestinskimi demonstranti ter izraelskimi policijskimi in vojaškimi silami.
Okrepljenim izraelskim vojaškim enotam je nekako uspelo zadržati val palestinskih protestov v Cisjordaniji. kjer so sicer kljub temu včeraj beležili več spopadov med mladimi Palestinci in vojaki, ki pa so zahtevali le manjše število laže ranjenih. Drugače pa je bilo na območju Gaze. Skupine Palestincev so s kamenjem napadale vojake, ki so nekajkrat odgovorili s streljanjem in pri tem ranili najmanj trideset oseb, med katerimi je bil petletni palestinski
otrok, ki je izdihnil med prevozom v bolnišnico. Med spopadi so bili tudi huje ranjeni štirje izraelski vojaki.
Obenem se nadaljuje polemika med palestinskimi organizacijami in izraelskimi oblastmi glede nedeljskega terorističnega napada. Predstavniki Palestincev so na včerajš nji tiskovni, konferenci še enkrat potrdili, da proti vernikom ni streljal le Ali Harry Goodman ampak cela skupina vojakov. Izraelske preiskovalne oblasti pa še naprej vztrajajo. da je Goodman sam organiziral in izvedel teroristično akcijo.
še večji val dvomov in zaskrbljenosti je dvignila včerajšnja prva ofenziva intervjujev in izjav najvišjih predstavnikov telavivske vlade glede izraelskega umika s Sinajskega polotoka. Premier Begin, zunanji minister Šamir in obrambni minister Šaron so posredno ali tudi neposredno povedali, da bo Izrael preložil umik s Sinaja, če se Egipt
ne bo držal sprejetih obveznosti. Obtožujejo ga, da pošilja orožje palestinskim skupinam na zasedenem ozemlju. V Kairu so za sedaj precej umirjeno sprejeli izraelske grožnje. Zavrnili so vse obtožbe in poudarili, da Egipt ne namerava nuditi Izraelu pretveze, da bi obdržal Sinaj tudi po 25. aprilu, datumu, ki so ga v campdavidskih sporazumih določili za dokončen umik vseh izraelskih čet s tega območja. To pa še ne zanika trditev, da so med Kairom in Tel Avivom nastala nova trenja glede določitev nove meje in vse kaže, da je izraelska vlada že sklenila, da se ne bo umaknila z nekaterih spornih točk. Poleg tega je tudi izraelsko javno mnenje vedno manj naklonjeno umiku, na raznih shodih je vse pogosteje slišati zahteve po vsaj začasni preložitvi umika.
O zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu je sinoči razpravljal na izredni seji tudi varnostni svet OZN.
Jubilej založniške hiše EDIT
REKA — Generalni direktor reške založniške hiše EDIT, Enio Machin, je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil program proslav 30. obletnice ustanovitve te delovne organizacije. ki ima poseben pomen za razvoj italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Proslave se bodo začele pojutrišnjem na Reki ob sodelovanju številnih osebnosti iz Hrvaške, Slovenije in Furlanije -Julijske krajine
Na včerajšnji tiskovni konferenci je Machin poudaril vlogo EDIT v utrjevanju vezi med Italijo in Jugoslavijo ter odlično sodelovanje c Založništvom tržaškega tiska. Založniško podjetje italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji namerava kmalu začeti izdaiati tudi glasilo zveze komunistov Komunist v italijanskem jeziku, (eo)
NADALJUJE SE STARA PRAKSA V ODNOSIH DO SLOVENSKE ZEMLJE
V NASPROTJU Z RAZNIMI OBVEZAMI NOVE RAZLASTITVE NA K0L0NK0VCU
Občina namenila zemljišče v Ulici Di Vittorio za gradnjo stanovanj na osnovi sklepa občinskega sveta (odobren je bil leta 1978) o načrtih za ljudske in cenene gradnje - Kdaj revizija teh načrtov?
veze ostale le v zraku.
Ni odveč, če tudi na tem mestu ponovno podčrtamo, da je v mestu okrog 6.000 praznih in neoddanih stanovanj. Je mar mogoče, da z njimi ni mogoče ničesar storiti in tako Dri pomoči k reševanju stanovanjske krize? Vse kaže, da je ta stanovanjski zaklad popolnoma nedotakljiv, medtem pa se i veliko lahkoto posega po zemlji, ki je skoraj v celoti last slovenskega človeka, kateremu se tako povzroča nepopravljiva škoda, kakor je tudi nepopravljiva tista škoda, ki jo razlastitveni posegi prizadejajo celotni slovenski narodnostni skupnosti.
Kljub številnim obvezam, da se ne bodo razlaščale nove površine v pe-riteriji mesta za stanovanjske potrebe in potem ko so odgovorne oblasti večkrat obljubite, da bodo sprožite postopek za revizijo načrtov za ljudske in cenene gradnje (PEEP), se stara praksa razlaščanja obdelane zemlje še nadaljuje.
Žrtev take politike bo ponovno ko-lonkovška zemlja, ki so jo načrti za ljudske gradnje že močno okrnili; tokrat bodo zasegli okrog 2.000 kvadratnih metrov površine v Ul. Di Vittorio. ki jo je občina namenila neki zadrugi, da bi na njej zgradila 30 stanovanj.
Ta ukrep je občinski komisar sprejel na osnovi sklepa občinskega sveta z dne 8. maja 1978, predsednik deželnega odbora, pa je 21. jan. 1980 z dekretom odobrit conski načrt za to področje. Občini je zato naložena naloga, da mora razlastiti vsa področja, ki so vključena v odobrene conske načrte in namenjena ljudskim in cenenim gradnjam; ta postopek je sedaj že v teku.
Marsikdo se še spominja, kako so bili ti načrti leta 1978 sploh pripravljeni in odobreni v veliki naglici neposredno pred razpustom občinskega sveta. Na podlagi posebne raziskave je občina takrat ugotovila, da bo v prihodnjih desetih letih potrebnih 16 tisoč novih stanovanj, od katerih naj bi jih polovico zgradili v okviru pobud za ljudske gradnje. Poleg skoraj 1.800, ki naj bi jih zgradili v okviru za to določenih področij v podrobnem načrtu za mestno središče, in sicer pri Sv. Andreju, v Starem mestu in za rimskim gledališčem, naj bi ostala gradili še v drugih conah. Tako je bilo sklenjeno naj bi preuredili ali dopolnili stanovanjske zgradbe v ulicah Svevo, della Tesa, Ponzianino,
Molino 'a vento, Timignano, S. Ci-lino in Flavia. Nova področja pa so izbrali na Kolonkovcu, v Naselju sv. Sergija in na Opčinah. Pri dodeljevanju izbranih površin je bila dana prednost gradbenim zadrugam jn javnim ustanovam.
Tako je bilo sklenjeno leta 1978, medtem pa so se stvari okrog teh vprašanj toliko zapletla, da so se stranke in odgovorne oblasti obveljale, da je nujno treba revidirati vse te načrte, pri čemer pa bo treba predvsem skrbeti, da bi novi načrti ne oškodovali že itak okrnjenih zelenih površin, na katerih se še ohranjajo tradicionalne kmetijske dejavnosti; Kot pa dokazuje nov- -primer razlastitev v Ul. Di Vittorio, so ob-
PREDSTAVNIK EVROPSKE KOMISI« PROf. tEVftU« HA OBISKU
Namestitev sinhrotrona na Krasu predmet razgovorov na deželi
ležilo se ga bo 121 delegatov iz štirih pokrajin; 13 iz goriške, 26 iz pordenonske, 60 iz videmske in 22 iz tržaške, ki bodo s svoje strani izvolili 16 delegatov, kolikor jih bo Dač zastopalo KD iz Furlanije - Julijske krajine na strankinem XV. vsedržavnem kongresu, ki bo od 2. do 6. maja v Rimu. Gre torej za nekakšen »pripravljalni* kongres na katerem bo tekla razprava predvsem o politiki KD na vsedržavni ravni.
Kot je dejal včeraj deželni tajnik stranke Paolo Braida na tiskovni konferenci o predstavitvi tega kongresa, ki .je bil sklican po vrsti sekcijskih kongresov in po vsedržavni skupščini stranke, bo na tržaškem dvodnevnem zasedanju v glavnem govor o zaključkih vsedržavne skupščine, predvsem pa kako bo treba te zaključke praktično izvajati na bazi.
Ob tej priložnosti je deželni tajnik KD potrdil polno podporo stranke Spadolinijevi petčlanski vlad' in izrazil potrebo po utrditvi te koalicije, ker je potrebno še veliko dela za premostitev gospodarske krize in za dokončno zmago nad terorizmom.
Jutri stavka uslužbencev ZTT
V nadaljevanju boja, ki ga vodi vsedržavna sindikalna federacija tiskarskih delavcev FULPC za obnovo delovne pogodbe, se bodo u-službenci Založništva tržaškega tiska vzdržali dela jutri, 15. aprila, kar pomeni, da Primorski dnevnik ne izide v petek, 16. aprila. Tega dne ne bo izšel noben dnevnik v deželi in bo obenem prvi dan stavke uslužbencev komercialne grafične stroke v boju za obnovo pogodbe.
Slabo vreme zajelo tudi našo deželo Sneg zjutraj pobelil kraško planoto
ZANIMIVE IZBIRE SLOVENSKEGA KLUBA
Razprava o slovenskem filmu na sinočnjem torkovem večeru
■iiiiiltiililiHlimmuiiiiiiiuilliiiiiliiililliiiiiiilinililliiiiiimiiliimHlliliiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiilMiiiliillliiilll
UKREP BO VELJAL DO PRIHODNJEGA 19. APRILA
Od včeraj v dopolnilni blagajni 609delavcev štivanske papirnice
S prihodnjim tednom v dopolnilni blagajni tudi delavci TVM - Vesti o bodočem sodelovanju z družbo Sulzer
Od včeraj do 19. aprila je 609 od skupnih 750 delavcev štivanske papirnice v dopolnilni blagajni. Vodstvo tovarne je pred približno enim tednom, ko je napovedalo ta ukrep, trdilo, da ga narekuje krizni trenutek na tržišču, ki ne absorbira proizvodnje, tako da se zaloge papirja kopičijo čez mero. Predstavniki tovarniškega sveta se sicer strinjajo z oceno, da položaj papirnic, ki so last družbe Burgo, ni rožnat, vendar odklanjajo sklop o dopolnilni blagajni. češ da bi bila začasna prekinitev proizvodnje dobra priložnost, da bi delavci lahko opravili potreb na vzdrževalna dela in pa dela, ki so že predvidena za zagotovitev večje varnosti na delu.
Predstavniki tovarniškega sveta tudi niso zadovoljni z odgovori in pojasnitvami, ki jih je o stanju papirnice dalo vodstvo štivanske pa pirnice. Zato so napovedali razne oblike sindikalnega boja in zahtevali srečanje z najvišjimi predstavniki družbe Fabbri in Bonelli, ki je dejansko lastnica skupine papirnic Burgo.
Za prihodnji teden je napovedan tudi vpis v dopolnilno blagajno za
delavce tovarne Velikih motorjev. Zanje naj bi ta ukrep veljal šest mesecev. Z ozirom na nove razvojne možnosti te tovarne, o katerih je med svojim obiskom v Trstu govoril tudi minister De Michelis, se je včeraj zvedelo, da bo morda prišlo do tesnega sodelovanja z multinacio-nalno družbo Sulzer, ki krije 85 odstotkov svetovnega tržišča na področju dizlovih motorjev. S tem sodelovanjem bi se seveda močno okrepila proizvodnja TVM, velikega pomena pa bo v tem okviru tudi nova komercialna mreža, ki jo družba Sulzer že ima in v katero naj bi se vključila prodaja izdelkov TVM.
Naše mesto je včeraj obiskal predsednik belgijskega državnega sveta za raziskave prof. Levaux, ki je tudi nadzornik posebne komisije med vladami držav Evropske gospodarske skupnosti za izbiro sedeža sinhrotronu. Kot znano, je Trst med glavnimi kandidati za namestitev tega pomembnega laboratorija. Poleg Italije s Trstom, oziroma z znamenitim znanstveno raziskovalnim centrom med Padričami in Bani, se potegujejo samo še Danska z Ri-souom, Velika Britanija z Dares-burgom in Francija s Strasbourgom.
Prof. Levauxa, ki ga je sicer povabil v naše kraje Center za teoretsko fiziko pri Miramaru. sta včeraj sprejela predsednik deželne vlade Furlanije t- Julijske krajine Co-melli in odbornik Barnaba. Srečanje je bilo seveda priložnost za izmenjavo pogledov in informacij o vprašanju lokacije evropskega laboratorija za sinhrotron. Prof. Le-vaux je s tem v zvezi povedal, da se je posebna komisija, ki je določena. da izbere kraj za namestitev laboratorija in ki jo sestavljajo predstavniki devetih držav (Danske, Francije, ZR Nemčije, Velike Britanije, Islandije, Belgije, Italije, Nizozemske in švedske), prvič sestala januarja letos, njeno drugo zasedanje (ki prav gotovo ne bo dokončno) pa je predvideno za 30. junij v Bruslju.
S svoje strani je deželni predsednik Comelli izkoristil priložnost in uglednega gosta seznanil z napori. ki jih je deželna uprava doslej vložila, da bi zagotovila namestitev sinhrotrona na tržaškem Krasu, kar bi pomenilo za Trst in vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino zelo veliko. tako z znanstvenega kot i go spodarskega in zaposlitvenega vidika. Poudaril je tudi pripravljenost italijanske države, da podpre tržaško kandidaturo in prispeva k uresničitvi projekta. Na koncu je Comelli seznanil prof. Levauxa tudi z dogovori med deželno upravo, in skladom za Trst za realizacijo načrta. Ustanovi naj bi namreč skupaj finansirali nakup in ureditev zemljišč med Bani in Padričami ter ureditev raznih drugih prostorov in služb v okviru znanstveno-razi-skovalnega centra.
SKGZ o protislovenskih izbruhih
V zvezi z najnovejšimi primeri protislovenskih izbruhov v Trstu je Slovenska kulturno-gospodarska zveza izdala naslednja izjavo: ^Fašistična protislovenska gonja v Trstu se stopnjuje. Po demonstracijah desničarskih in zapeljanih skupin italijanskih študentov proti "dvojezičnosti" oziroma proti sprejemu globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, so fašistični provokatorji v noči od sobote na nedeljo pomazali s protislovenskimi gesli in znaki vhod v poslopje na Ul. sv. Frančiška, kjer imajo sedež nekatere slovenske organiza cije in kulturne ustanove, v noči od ponedeljka na torek pa so z enakimi gesli in znaki pomazali zunanje stene Kulturnega doma v Ul. Petronio v Trstu.
V ponedeljek v domu A. Sirk
Sestanek Kmečke zveze z razlaščenci iz Križa
V okviru akcij glede razlastitev zaradi gradnje hitre ceste, ki bo povezala Sesljan s sedmim pomolom v Trstu, bo naša strokovno - sindikalna organizacija Kmečka zveza priredila sestanek z razlaščenci iz Križa. Na njem bodo lastniki seznanjeni s postopkom razlastitev, s cenami, ki so predvidene za razlaščeno zemljo ter z zahtevami in s stališči, ki so bila postavljena. Poleg tega bo na sestanku, ki bo v ponedeljek ob 20.30 v prostorih doma Albert Sirk, izvoljen koordinacijski odbor, ki bo držal stike s pristojnimi ustanovami in s Kmečko zvezo.
Zaradi važnosti problema so na sestanek vabljeni vsi zainteresirani Križani.
V	soboto in nedeljo deželni kongres KD
V	soboto in v nedeljo bo v trža škem avditoriju VIII. deželni kongres krščanske demokracije; ude-
RAZSODBA TRŽAŠKEGA CIVILNEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA
Notranje ministrstvo ni dolžno plačati L Rapotcu odškodnine
Italijansko notranje ministrstvo ni dolžno plačati odškodnine Lucianu Rapotcu zaradi vsega gorja, ki ga je prestal v 31 mesecih preventivnega zapora, potem ko so ga italijanske policijske oblasti leta 1955 po krivem obtožile umora zlatarja Giusta Trevisana, njegove zaročenke in služkinje. Tako je v teh dneh odločilo tržaško civilno prizivno sodišče, ki je zavrnilo Rapotčev priziv na razsodbo civilnega sodišča z dne 13, 3. 1981, s katero je prvostopenjsko sodišče ugotavljalo, da je za Rapotca potekel rok za zahtevo odškodnine. Njegov ugovor, da je v letih med 1968 in 1979 naslovil na predsednike republike, ki so se takrat zvrstili, na razne ministre za pravosodje in na predsednika pravosodne kimisije pri senatu številne peticije in zahteve, je po mnenju civilnega prizivnega sodišča neutemeljen, kajti, ti organi niso bili pristojni za izplačilo odškodnine. Pri tem sodišče seveda ni upoštevalo, da v vseh teh letih Rapotec ni od nobenega od
Razpihovanje protislovenske mr-žnje služi načrtnemu ustvarjanju napetega ozračja na samem začetku volilne kampanje za bližnje tržaške volitve, ki jih hočejo desničarski in nacionalistični krogi izkoristiti za svoje mračne protidemokratične namene, čemur naj bi služil tudi za nedeljo najavljeni prihod v Trst samega neofašističnega kolovodje Aimiranteja, ki je na zadnjem kongresu neofašistične MSI odkrito izjavil, da bodo faši sli z vsemi sredstvi nasprotovali sprejemu zaščitnega zakona za Slovence.
Demonratične sile in pristojni organi so opozorjeni kaj se pripravlja in kam vodila mlačnost in oportunizem do pojavov take in podobne narodnostne nestrpnosti.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza poziva k budnosti in k odločni akciji vse demokratične sile, ki sta jim pri srcu mirno sožitje in demokratični. družbeni razvoj,, v našem mestu.»
Slovenska
kulturno-gospodarska
zveza
Velikonočni prazniki res niso prinesli pomladi in tako pričakovanih lepih sončnih dni. Nasprotno. Furlanija - Julijska krajina se je včeraj zjutraj zbudila v pravem zimskem vzdušju in mnogi, ki so upali, da je zima že mimo, so morali iz omar povleči zimske obleke in tudi plašče.
V Trstu je ves dan pihala močna burja, od časa do časa pa je tudi deževalo. V jutranjih urah (kot dokazuje fotografija iz Gročane) je sneg pobelil kraško planoto od Bazovice do Gročane ter pri mejnem prehodu na Pesku povzročil nekaj skrb. avtomobilistom. Temperatura je torej krepko padla, vremenoslovci pa so mnenja, da se bo spremenljivo in razmeroma hladno vreme še nadaljevalo.
Slabo vreme je včeraj zajelo tudi bližnjo Slovenijo in zlasti Primorsko, kjer je ves dan pihala močna burja. Zaradi snega se je v jutranjih urah promet na cesti Reka -Trst odvijal zelo počasi, do večjih zastojev pa je prišlo ob slovensko -hrvaški meji. Težave so nastale tudi na avtocesti Razdrto - Ljubljana, kjer je zapadlo precej snega, zaradi česar so morali za nekaj ur plužiti cestišče.
V	Križu občni zbor zadruge «Kriški breg»
V	prostorih doma »Albert Sirk* v Križu bo drevi ob 20.30 redni občni zbor zadruge pridelovalcev vin tržaške občine «Kriški breg*, ki o-pravlja pomembno vlogo pri razvoju vinogradništva zlasti v Križu in tudi v drugih vaseh zahodnega. Krasa, med pomembnimi akcijami pa prireja vsako leto na kriškem Klancu razstavo in pokušnjo domačih vin.
Potem, ko se je pretekli teden zaključil ciklus štirih slovenskih filmov, ki so vsakokrat znova do dobra napolnili tnalo dvorano Kulturnega doma, je Slovenski klub na to temo navezal svoj sinočnji torkov večer. Če pa smo mogli ob preteklih štirih projekcijah ugotavljati veliko zanimanje za slovenski film, ne moremo tega ugotavljati za zanimanje za razgovor o njem. Ob skromni udeležbi je tako sinoči stekel dokumentarni film o slovenskih filmskih ustvarjalcih od zadnje vojne sem m o pomenu slovenske nacionalne kinematografije, ki je skromnemu obsegu navkljub uspela doseči zavidljivo kvalitetno raven. O tem je stekel tudi pogovor s predstavnikom slovenske produkcijske hiše Viba film Mirkom Polankam, ki ga je vodil Darko Bratina. Slišati je bilo različna mnenja o slovenskem filmu na sploh, med njimi tudi neposredno soude-
(lllllllllllll lili II MAHIH XII lili • A AI MIH«* IMIIMM>iiimII«IIIIIIIII||I|I||||||||III||II|MI|R||IIIMI|III«IIIIIIIIIIIIIMIIIIII
V ZVEZI S TEŽKIM FINANČNIM POLOŽAJEM
OKROŽNICA ZA USLUŽBENCE OBČINE DEVIN-NABREŽINA
Od jutri dalje ne bo več mogoče nadomeščati odsotnih občinskih uslužbencev
leženega režiserja Jožeta Babiča, pa tudi nekaj pripomb na omenjeni komaj iztečeni cilcel slovenskih filmov.
Odvetnik R&mano na začasni svobodi
Odvetnik Giuseppe Romano, ki so ga aretirali karabinjerji preteklo sredo v sodni palači ob koncu procesa Sandrinelli - Prearo - Goldstein, je od včeraj dopoldne na za-
Spričo težkega finančnega položaja, ki je nastal v času izdelave proračuna za finančno leto 1982 in novih zakonskih predpisov v zvezi s stroški za osebje, je devinsko - na-brežinska občinska uprava pred kratkim poslala občinskim uslužbencem posebno okrožnico. V njej je med drugim rečeno, da je država do lanskega leta v celoti jamčila kritje izdatkov za osebje ter pri tem ni postavljala strogih omejitev za razširitev števila osebja glede na razširitve v preteklih letih. Letos pa nastopita dve novosti;
1)	izdatki za osebje (in splošno za tekoče stroške) v letu 1982 ne smejo presegati vsote iz leta 1981, zvišane za 16 odst.
2)	država nudi občini vsoto iz leta 1981 zvišano za 13 odst., razliko je treba kriti z lastnimi sredstvi (zvišanje davkov, uvedba novih taks itd.).
Devinsko - nabrežinsko občino ne prizadene druga točka, ker s popravki tarif lahko doseže izravnavo računov, pač pa nastopijo zanjo težave pri prvi točki. Izkazalo se je namreč, da stroški- ■oftjosebje presegajo za 170 milijonov lir mejo, ki jo predpisuje zakon, za kar je bilo nujno potrebno: to vsoto črtati. Ta drastična operacija je popolno-
nilllllllinillllllllllUHIIIMlUIMIIIIIHHIIIIIIUIIIIIIIIii«i|||||inillllU|l|IUIIIIIIIIIIIIMNIIMIIIIIHIIIIinilllllHIMI*llllllllllinillllllllllMIIIMIIIHIIIIIIIIIIllllMIIIIIIIIIIIIII«
HOTELI SO VTIHOTAPITI 17 KG HEROINA IN 19 STOTOV HAŠIŠA
Stroge kazni (skupno 24 let ječe) za tri libanonske tihotapce mamil
Vodja tihotapske skupine načeluje libanonski falangistlčni organizaciji z 2 tisoč gverilci
omenjenih organov prejel odgovora na vprašanje, kdo je pristojen za odškodnino.
V nečem pa se razsodba prizivnega sodišča razlikuje od prvostopenjske, ki je med drugim obsodila Rapotca na plačilo nad milijon lir za sodne stroške. Tokrat so sodniki odločili, da «v kolikor so Rapotca s protizakonitimi sredstvi prisilili, da si je prevzel odgovornost za hude zločine, ki pa jih ni storil* in »v kolikor je on — čeprav nedolžen — moral pretrpeti več kot dve leti in sedem mesecev zapora in da torej izhajajo njegove zahteve po odškodnini iz objektivno dognane krivice...» bodo stroški tako prvostopenjske kot drugostopenjske obravnave razdeljeni med obema strankama. Za Rapotca, ki se namerava sedaj obrniti na kasacijsko sodišče, je ta razsodba seveda nesprejemljiva, saj preveč spominja na sladkorček, ki ga damo otroku, potem ko smo ga po krivici kaznovali.
Tržaško kazensko sodišče je izreklo včeraj zelo stroge zaporne kazni trem libanonskim tihotaucem mamil, ki so skušali junija lani vtihotapiti v Italijo skoraj 17 kilogramov heroina in 19 stotov hašiša. Domnevnega organizatorja raz pečevalske mreže, 30-letnega An-warja Amineja Batrounija, ki je obenem vodja ene od libanonskih falangističnih skupin, so tržaški sodniki obsodili na 12 let zapora in 60 milijonov lir globe, preostala dva obtoženca. 42-letnega Antoinea Joussefa Milana El Khourija in 25 letnega Najiba Joussefa Jermani ja pa na 6 let ječe in 15 milijonov lir globe. Po orestani kazni bodo vse tri izgnali iz Italije. Sodišče je obenem vsem trem izbrisalo 2 leti zaporne kazni in 2 milijona lir globe.
Trojica je padla v roke tržaškim preiskovalcem 4. junija lani na mejnem prehodu pri Škofijah. Finančni stražniki in policijski agenti so namreč našli mamilo (nekai milijard lir vrednosti) v tovornjaku-hladilniku (skrito je bilo v praznem prostoru pod streho), ki je dan prej prispel s trajektom iz Libanona v koprsko luko. Tovornjak .je upravljal El Khouri, ki se je med potovanjem na trajektu večkrat srečal z Batrounije-n in Jermanijem. Sled nja sta sledila tovornjaku z avtomobilom znamke buick, najverjetneje, da bi »nadzorovala* pot dragocenega tovora. Tudi njiju so po licisti ustavili in ju prek nekaterih dokumentov, ki so jih bili našli v tovornjaku, povezali v razpečeval-sko mrežo. Nadaljnji izsledki so pokazali, da je bil Batrouni pravi organizator celotne akcije. Zanj se je pozanimala tudi nemška policija iz Hamburga in zahtevala njegovo izročitev, saj naj bi tihotapil mamilo tudi v ZRN. To naj bi počenjal zato, da bi kupil 'orožje za svojo libanonsko falangistično organizacijo, ki šteje približno 2 tisoč gverilcev tn nadzoruje teritorij s 30 tisoč prebivalci, sam Batrouni pa naj bi imel kar deset zasebnih stražarjev.
Batrouni naj bi vse te okoliščine priznal, na procesu pa .je odločno zanikal, da bi bil vpleten v tihotapstvo mamila v Italijo. Junija lani naj bi prišel v Italijo le zato, da bi v Milanu kupil nekatere stroje za svojo tovarno plastičnih izdelkov! Jermani naj bi bil eden
od njegovih uslužbencev, ki ga je spremljal kot šofer na tem potovanju. Prav tako malo verjetno izjavo o svojem potovanju v Italijo je dal tudi voznik tovornjaka; namenjen naj bi bil v Španijo, kjer bi moral natovoriti tovornjak-hla-dilnik s sardinami!
Javni tožilec dr. Staffa je zahteval za Batrounija 7 let ječe, za Jermanija in El Khourija pa 5 let in pol ječe. Sodni zbor je bil do vseh treh — v veliko zadovoljstvo preiskovalcev (finančnih stražnikov, policistov in karabinjerjev), ki so izpeljali celotno akcijo in so z za nimanjem sledili včerajšnjemu procesu — še strožji.
Trst, so fašisti ponovno podlo izpričali gnev proti Slovencem. Prejšnjo noč so namreč z žaljivimi in provo-katorskimi gesli pomazali pročelje našega Kulturnega doma, »podvig* pa podpisali z nacističnim kljukastim križem ter s kratico «SAT». Torej ista gesla in isti podpisi kot dan prej na pročelju vhodnili vrat sedeža naših organizacij v Ul. sv. Frančiška.
«Uvedli smo preiskavo,* so nam povedali na kvesturi. Naša javnost pa se ponovno vprašuje kdaj bodo fašističnim provokatorjem vendarle stopili na prste?
—————— f
«112» - hitri poseg
karabinjerjev
raz-
Tržačanom je od včeraj na polago nova telefonska številka karabinjerjev, «112», za nujne posege, ki tako izpopolnjuje službo za hitre posege policije (113).
Kdaj jim bodo končno stopili na prste?
V pričakovanju kolovodje Aimiranteja, ki bo v nedeljo prišel v
SINOČI V SREDIŠČU MESTA
Požar uničil skladišče
ma izčrpala izdatke za osebje in z denarjem, ki ga ima občina na razpolago, bo mogoče kriti plače za leto 1982, poviške na službeno dobo, draginjsko doklado, druge doklade in omejeno število nadurnega dela. Spričo finančnega položaja pa po 15. aprilu 1982 ne bo več mogoče nadomeščati odsotnih uslužbencev.
Občinski delavci in uradniki, ki bodo nujno odsotni, bodo nameščeni v mejah danih možnosti z začasnimi premiki iz sektorja v sektor, iz urada v urad. V otroških vrtcih, ki so razdeljeni v dve sekciji, bo glede na tamkajšnje število otrok odsotnost krilo ostalo zaposleno osebje. Kjer to ne bo uresničljivo, bodo otroci začasno dodeljeni v dve drugi sekciji otroškega vrtca, za te primere bo poskrbljen prevoz.
Nakazane rešitve seveda veljajo za izredne primere in občinska uprava upa. da tako stanje ne bo trajalo dolgo. Občina Devin-Nabrežina je pri tem prepričana, da bodo tako občinski uslužbenci kot uporabniki pokazali razumevanje za posledice ukrepa, ki ga je bila občinska u-prava prisiljena sprejeti, kolikor gre za izvajanje državnega zakona.
• V torek.s» je v našem mestu končal mednarodni seminar esperantistov. Udeležilo se ga je nad 100 mladih izpod 27 let.
Kmečka zveza ln Kraška zadružna mlekarna izrekata iskreno sožalje svojemu odborniku Alojzu Križ-mančiču ob izgubi dragega očeta ALOJZA
Gospodarska zadruga v Bazovici izreka iskreno sožalje svojemu članu Alojzu Križmančlču ob izgubi dragega očeta.
Ob hudi izgubi dragega ALOJZA KRIŽMANČIČA
izreka iskreno sožalje družini svojcem KD Lipa.
Ob izgubi drage mame MARIJE
izreka Anici In svojcem občuteno sožalje ženski pevski zbor s Proseka - Kontovela.
Sporočamo, da bo pogreb
Alojza Križmančiča
danes, v sredo, 14. aprila, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev.
SVOJCI
Bazovica, 14. aprila 1982
V DOLINSKI OBČINI
Odlok proti širjenju pasje stekline
Dolinska občina je pred dnevi izdala uredbo, ki vsebuje navodila za omejevanje širjenja pasje stekline in to ob upoštevanju dejstva da lahko potepanje psov in mačk nevarno širi to bolezen. V ta namen občine Dolina ukazuje, da a-genti JV, občinski redarji in tisti, ki so dodeljeni lovu na pse lahko na vsem občinskem ozemlju ubijejo pse in mačke, ki se potepajo in predstavljajo nevarnost in katerih ne morejo uloviti. Ubite živali bo morala živinozdravniška služba KZE poslati na Eksperimentalni profilaktični institut v Padovi, da ugotovi prisotnost virusa stekline. V krajih v občini. kjer zahaja javnost, oa bodo morali lastniki držati svoje pse na vrvici tudi v primeru, da imajo nagobčnik.
Lovci, ki bodo ustrelili srnjake na območju občine, bodo morali slednje predati zdravniškemu pregledu, preden jih bodo prodali ali dali v varstvo tretjim osebam. V vsakem primeru bodo morali lovci takoj odstraniti glavo ubite živali in jo uničiti z vso potrebno previdnostjo. V primeru, da želijo lovci ohraniti trofejo bodo morali v celoti in dalj časa kuhati glavo živali ali .jo drugače sterilizirati, tako. da se zagotovi neškodljivost osrednjega živčnega sistema in žlez slinavk. Za ostalo pa veljajo predpisi živinozdravniškega nadzorstva, kršitelji omenjene uredbe pa bodo kaznovani v smislu veljavnih zakonov.
časni svobodi. Izpustitev odvetnika iz Vareseja na začasno svobodo (proti plačilu izdatne kavcije) je odredil tržaški preiskovalni sodnik dr. Colarieti, ki vodi preiskavo proti odv. Marianu Prearu zaradi obrekovanja enega od funkcionarjev finančne straže. Odv. Romano (ki je na procesu branil Sandrinellija) je bil nrav v tej zvezi osumljen nudenja osebne pomoči, lažnega pričevanja in navajanja priče k lažnemu pričevanju v korist odv. M. Preara.
Preiskovalni sodnik je v petek zaslišal odvetnika iz Vareseja (znanega, ker je med drugim zagovarjal finančnika Ambrosia in sledil v Montrealu in New Yorku zadevi Sindona) ob prisotnosti njegovih branilcev prof. Nuvoloneja in odv. Sampietra, nakar .je sledilo zaslišanje priče, ki naj bi nato preklicala svojo prvotno izjavo in s tem na nekakšen način vpletla odvetnika v celotno zadevo. Branilci so takoj po zaslišanju vložili prošnjo za izpustitev odv. Romana na svobodo, prav tako se je za njegovo izpustitev izrekel tudi svet tržaške odvetniške zbornice.
Ob 1. obletnici prerano preminulega
Silvija Stoparja
se ga spominjajo člani Združenja staršev in tudi šolarji ter škedenjci, ki so ga poznali in visoko cenili.
Združenje staršev Skedenj
Sinoči je silovit požar skoraj povsem uničil skladišče električnega materiala podjetja Redivo, ki ima svoj sedež v Ul. Maiolica. Ognjene zublje, ki so se dvigali iz vrat skladišča v Ul. della Sorgente, je približno ob 20. uri prvi zapazil lastnik neke bližnje gostilne, ki je nemudoma obvestil policijo in gasilce. Slednji so prišli na kraj s tremi cF sternami in se takoj lotili ognja, ki je medtem že skoraj popolnoma razdejal notranjost skladišča in električni material, ki je bil v njem shranjen. Zaradi nevarnosti širjenja požara so gasilci nekaj po 21. uri evakuirali bližnja stanovanja, njihovo delo pa je močno oviral gost dim.
V trenutku ko pišemo, so tržaški gasilci še vedno na kraju požara, ki je po prvih ocenah povzročil za več sto milijonov lir škode. Točnih vzrokov nesreče niso še ugotovili, morda pa je zanjo kriv kratek stik.
Socialistična stranka bo priredila jutri ob 11. uri v krožku Salvemini tiskovno konferenco o rezultatih druge deželne gospodarske konference in programske konference iz Ri-
minija. Sodelovali bodo deželni tajnik Bravo, pokrajinski tajniki, deželni odborniki in svetovalci PSI.
Ustanovni sestanek ekip prostovoljnih gasilcev na Proseku in Kontovelu
Na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta - Prosek 220 bo jutri ob 20, uri sestanek za ustanovitev krajevnih ekip prostovoljnih gasilcev. Tržaška občina vabi Proseča-ne in Kontovelce, stare od 18 do 60 let, ki jih problem zanima, da se udeleže sestanka. Prisotni bodo občinski strokovnjaki in pristojni gozdarski inšpektor. Imenovani bodo načelniki ekip, strokovnjaki pa bodo obrazložili način uporabe ustreznih protipožarnih naprav.
• Tržaški duo Belli - Sirsen (violina in klavir) se bo jutri ob 18.30 predstavil v baziliki sv. Silvestra s skladbami Mozarta, Beethovna in Brahmsa.
Zapustila nas je naša draga mama
MARIJA STARC vd. UKMAR
Pogreb bo danes, 14. aprila, ob 16. uri iz hiše žalosti na Kontovelu št. 167.
Žalujoči hčeri Nevenka in Anica z družinama in drugo sorodstvo.
Kontovel, Salež, 14. aprila 1982
ZAHVALA
Umrl je naš dragi
ALIND0 D’ANGELO
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni, se vsem iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala tovarišem In prijateljem s Proseka in 'i Barkovelj.
SVOJCI
Trst, 14. aprila 1982
0 NJEM BO RAZPRAVLJAL CEZ TEDEN DNI
Odbor pripravil zakonski osnutek o reorganizaciji deželne uprave
Na prihodnji seji deželnega sveta (v torek, 20. t.m.) se bo nadaljevala razprava o zakonskem osnutku, ki med drugim predvideva tudi normative glede razlaščanj
Že dalj časa; obstaja nujnost po reorganizaciji uradov deželnega sveta in deželne uprave nasploh; u-reditev le-teh bo treba delno spremeniti, da se bosta na tak način oba najvišja organizma Furlanije Julijske krajine bolje prilagodila novim in čedalje kompleksnejšim na logam, ki jih morata opravljati ta ko na področju rednega upravljanja, kot pri izpolnjevanju bistvenih vlog deželne ustanove za pospeševanje družbenega in gospodarskega raz voja prebivalstva. Ta reorganizacija deželne ustanove je kodificirana v zakonskem osnutku, o katerem bo deželni odbor razpravljal na poseb nem zasedanju, ki bo v torek. 20. t.m., o njem bo na seji deželne vlade poročal odbornik za finance Zan fagnini.
Kot je dejal odgovorni odbornik Sre za zakonski ukrep, ki je sad dolgega in kompleksnega pripravljalnega dela, v okviru katerega so proučili in podrobno analizirali sedanje delovanje in strukturo raznih deželnih uradov in organizmov. Vsekakor pa gre za eno najvažnejših obvez (ne samo sedanjega) dežel nega odbora. Odbornik Zanfagnini je še izrazil željo, da bi toliko priča
kovani zakonski osnutek lahko začel hiter postopek za njegovo dokončno odobritev, potem ko ga bo odobril deželni odbor in po posvetovanju s sindikalnimi organizacijami.
Tudi deželni svet se bo sestal v torek, 20. t.m.; v tem tednu bodo zato zasedale nekatere komisije, med katerimi tudi komisija za javna dela, ki bo vzela v pretres važen zakonski osnutek, to je enotno besedilo deželnih zakonov glede javnega rezidenčnega gradbeništva. . Sicer pa bo na prihodnji seji deželnega sveta prišel ponovno v razpravo zakonski osnutek z naslovom »Načrtovanje, projektiranje in finansiranje javnih del in urbanistike*. ki med drugim določa tudi nar mative glede razlaščanj; tako pred videva ustanovitev posebne deželne službe za razlaščanja. Vsekakor gre za važne normative, ki utegnejo od ločilno vplivati na področju javnih del in urbanistike. Splošna razpra va o zakonskem osnutku se je že končala, na torkovi seji pa bo skupščina razpravljala o posameznih členih, ki jih je 53. Svetovalske skupine so že napovedale številne a-mandmaje. tako da lahko pričakuje mo kar živahno razpravo.
••tllllnilliniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiillllUflllllMIIIIIIiMKtHIOOnUtnillllllllUIIIMMHHIIIIIIMItIMIHIHIimiMn
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
JAVNO MNENJE
IN SAMOUPRAVNA DEMOKRACIJA
ki bo danes. 14. aprila, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma v TRSTU.
Predaval bo prof. dr. FRANCE VREG
S Pavlovičevim filmom se je uspešno končal Pregled slovenskega filma
V okviru Pregleda slovenskega filma, ki so ga priredili Zveza slovenskih kulturnih društev, Cappel-la Underground in Ustanova za poznavanje slovenskega jezika, so v mali dvorani Kulturnega doma za vrteli v 'četrtek zadnji film tega ciklusa — Pavlovičevega «Nasvidenje v naslednji vojni» iz leta 1980, ki ga je režiser posnel po romanu Vitomila Zupana *Menuet za kitaro na petindvajset strelov».
VČERAJ SKUPŠČINA DELAVCEV
Sindikati hočejo preprečiti ikvidacijo podgorske tovarne
Film, ki je gotovo eden najboljših v slovenski kinematografiji, obuja navzočnost zgodovine, z vse mi njenimi velikimi premiki, usodami posameznikov in totalnimi spopadi. Na španski koridi, na pragu ritualne in metaforične smrti, se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan in nemški vojak, ki skušata dognati prvine davnega spopada na življenje in smrt, prvine osebnega in kolektivnega. ki jih je vojni metež za temnil.
Tudi v četrtek je bila dvorana polna, kar še enkrat dokazuje zanimanje tudi italijanske publike za slovenski film, in s tem potrebo, da se podobne pobude še ponovijo. Pa še nekaj: vsi osrednji dialogi med partizanom in nemškim vojakom so bili v nemščini in brez pod naslovov: kazalo bi. da bi v bodoče odpravili podobne pomanjkljivosti. saj ne dopuščajo popolno spremljanje dogajanja na platnu.
OBČNI ZBOR
KMETIJSKEGA KONZORCIJA
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV — ODBOR ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU
prirejata tradicionalni dvodnevni
IZLET
dne 29. in 30. maja 1982. Obiskali bomo Kumrovec, Maribor. Ptuj in Osankarico na Pohorju.
Vpisovanje in vse informacije od danes, 14. do 23. aprila na sedežu ZVI NOV, Ul. Montecehi 6, od 9. do 12. ure, na sedežu ZAOG, Ul. Petronio, od 11.30 do 12.30.
m
II
lit
smmrn
KtHTUBMG
ornim
TABOR 0P*NE
in Društvo zamejskih likovnikov
Danes, 14. t.m., ob 20.30 odprtje retrospektivne razstave
AVRELIJA LUKEŽIČA
Uvodna beseda: Franc Udovič Nastop folklorne skupine in ženskega pevskega zbora Tabor
Razna'obvestila
Zbor in folklorna skupina “* rojiW Iz BKHflUe
bosta nastopila danes, 14. aprila, ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu. Gostovanje prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov s sodelovanjem Duhovske zveze in Slovenske prosvete.
Mladinski odsek KD Primorsko -Mač kolje s sodelovanjem Mladinske-Ra kulturnega centra - Koper vabi na večer kantavtorske in instrumen talne glasbe, na katerem bodo na; stopili ansambel Aliansa in kantav-torji glasbene sekcije MKC, ki bo v Srenjski hiši v Mačkoljah v soboto. 17. aprila, ob 20. uri. Vabljeni vsi, ki vam je pri srcu d°bra glasba.
Uprava občine Dolina sporoča, naj zainteresirani vinogradniki, ki želijo razstavljati svoj pridelek na 26. ob činski razstavi vin, ki bo od 8. do 11. maja v Dolini, prinesejo vzorce v uradnih urah na občinski sedež v sobo št. 5 do 16. aprila.
Slovenski kulturni klub v Trstu vabi na predavanje inž Franka Piščanca o vprašanjih energetske krize v petek, 16 aprila, ob 19. ufi v društvenih prostorih v Donizettijevi ulici 3
N KD Primorsko vabi jutri, 15-aprila, ob 20.30 v srenjsko hišo v Mačkoljah na informativno srečanje o globalni zaščiti Slovencev v Kaliti, Govoril bo Duško Udovič, tajnik SKGZ.
SPDT vabi svoje člane in simpatizerje v petek, 16. aprila, na predavanje dr. Majde Mazovec na temo «V senci Himalaje*. Predavanje bo ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani J' Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11) >n bp opremljeno z barvnimi diapoziti yi- Vabljeni.
KD Lipa, Slovan in Primorec ob-veščajo, da bo plesni tečaj za mlade 7 Petek, 16. t.m.. v Bazoviškem domu in ne, kot prej domenjeno, v Prosvetnem domu v Trebčah.
Tržaški kmetijski konzorcij obvešča svoje člane, da bo redni občni zbor 25. aprila 1982; prvo sklicanje ob 10. uri in po potrebi drugo sklicanje ob 10.30 istega dne pri podružnici v Ronkah, Ul. Mazzini, za sklepe po členu št. 2363 C. Z.
PREDSEDNIK prof. odv. GUIDO GERIN
Izleti'
Kriška sekcija VZPI-ANPI sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Val Camo-nico (29. in 30.5.). Vpisujeta Zofi Sedmak (Ljudski dom) in Gigi Bogateč (Bruži), ki obenem prosita ostale izletnike, da poravnajo vpisnino.
Sekcija KPI «J. Verginella* iz
Križa prireja od 15, do 19 5. izlet na Dunaj. Informacije dobite na tel. 220-213.
f Čestitke
.... -T"11'	—---
~\rr*!v
PAOLA! Ob tvojem 18. • rojstnem dnevu tl želijo vse najboljše vsi tvoji, ki te imajo radi.
MARKO FERI z Opčin praznuje danes 15. pomlad. Mnogo sreče in uspeha v življenja mu iz srca že li jo mama, tata in sestrica Martina. Obenem mu čestitajo ob lepem uspehu na glasbenem področju.
OBVESTILO
Slovensko stalno gledališče v Trstu
obvešča, da se premiera La-nouxovega »Odpirača«, ki je bila na programu danes, 14. t.m., prenese iz tehničnih razlogov na nov datum.
Včeraj-danes
Gledališča
aprila
Danes, SREDA, 14.
. VALERIJA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.49 — Dolžina dneva 13.28 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 9.59
Jutri, ČETRTEK, 15. aprila ANASTAZIJA
VEKiil
Danes ob 20. uri bo na sporedu (red B/C) peta predstava opere Sta-nislawa Maniuszka «Halka».
ROSSETTI
Jutri, 15. t.m., in v petek, 16. t.m., bo na sporedu v gledališču Rosset-ti komično glasbena fantazija v dveh delih »Rasceliana*. Protagonista Renato Rascel in Giuditta Sal tarini. 20-odstotni popust za abonen te.
Kino
fmmsmmi
Ob prvi obletnici smrti sina Sil-v*ja darujeta mama Simplicija in Papa Ivan Stopar 10.000 za KD Ivan Grbec, 10.000 za športno šolo - Trst, 10.000 za Dom Jakoba Ukmarja >n JO.OOO lir za Center za rakasta obo
lenja.
Ariston 16100-	18.00 * 20.00 - 22.00
«La signora della porta accanto*.
Ritz 18.00—21.40 «Reds». W. Beaty, D. Keaton.
Eden 17.30—19.45—22.15 »Canon il barbaro*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 17.00—22.15 »Arturo pre-mio osca ». D. Moore, L. Minnelli.
penice 16.30 »Piu bello di cosi si muore*. E. Montesano. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionole 15.45-22.15 «E' tutto per te. . . Sybille». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 »Eccezzziunale vera mente*.
Aurora 16.00 «11 tempo delle mele».
Moderno 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 «11 tempo delle mele».
Filndrammatico 15.00 »Josephine 1’immorale*.
Capitol 17.00 »La pazza storia del mondo». Mel Brooks.
Vittorio Veneto 16.30 »La super pomo erotica di Clarisa*. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Mignon 15.00 »Lilli e il vagabondo.
Radio 14.30-21.00 «Orgasmo nero*.
Lumiere 16.00 »Le due sorelle*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vreme včeraj: Naj višja temperatu ra 8,8 stopinje, najnižja 5, ob 18. uri 6,5 stopinje, zračni tlak 1006,8 mb u-staljen, veter 37 km/h severozahod nik s sunki 65 km na uro, vlaga 71 odstotna, nebo pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodila sta se: Michele Palatiello in Alessandro Cociani.
V spomin na Silvija Stoparja da_ ritje Mira Šuman 5.000 lir za KD *L Grbec* Skedenj.
Ob prvi obletnici pok. Silvija Stoparja darujejo tete Marija. Nardi in Slava 10.000 lir za Športno šolo Trst in 10.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja.
Umrli so: 74 letni Donato Papa, 70-letni Emilio Zuban, 72-letna Alma Sosič vd. Pozru, 63-ietni Luigi Mi-cossi 84-letni Giovanni Garbi, 77-let-na Iolanda Goia vd. Viezzoli, 77-let-na Maria Bartel vd. Paladiny, 75-letna Maria Devide vd. Bauli. 88-letni Tullio Fabro, 63-letni Carmine Papa, 87-letna Vittoria Babuder, 79 letna Pierina Ghedina vd. Erman ni, 82-letna Aliče Bonazza vd. Scher iani, 73-letni Bruno Lonzar, 88-letni Giuseppe Delconte, 70-letna Clara Horvat, 88-letna Giovanna Zlobec vd. Inglessi, 85-letna Romana Pieri vd. Devescovi, 88-letna Assunta Mot ta-Canella vd. Pricco. 79-letni Pie-tro Corelli. 42-letna Annamaria U-mek, 68-letni Umberto Bearzotti, 75-letci Dante Verchi, 77-letna Ida Guštin por. Bisiani. 41-letni Erminio Kozina. 62-letni Umberto Kauzki, 65 letni Oreste Pasco. 89-letna Amalija Simon vd. Giarini, 85-letna Maria Frankic vd. Carli, 74-letni Giuseppe Corrente.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8. Ul. dellTstria 35 Miramarski drevored 117, Ul. Combi 19. Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2 in Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12. Prosek, Žavlje.
Prosveta
Ob 50-letnici smrti pisatelja F. Milčinskega vabi dramska skupina srednje šole F. Erjavec na predstavitev dramatizirane igre Butalci. Predstava bo v soboto, 17. aprila, ob 20. uri v Marijinem domu. Ul. Cordaroli št. 29 - Rojan. Vabljeni!
LEKARNE V OKOLICI
Boliunec: tel. 228 124: Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 211001 Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200 121: Sesljan: tel. 209 197: Žavlje tel. 213 137; Milje: tel. 271 124.
Potrebno bi bilo obnoviti proizvodnjo v najbolj zdravih oddelkih
Kriza v podgorski tekstilni- tovar-se je v zadnjem času sila zaostrila. Upravni svet tovarne Je sklenil podjetje prihodnji mesec likvidU ratl. Odločitev je bržkone sprejel zath, ker ne vidi izhoda. O tem vprašanju so včeraj razpravljali na stalni skupščini delavskega kolekti-ki se sestaja vsak torek. Na sestanku v tovarniški menzi, ki se ga je udeležilo veliko število v dopolnil-blagajno vpisanih delavcev, so bili prisotni predstavniki enotne sindikalne federacije, pokrajinski predsednik Cumpeta. podžupan Del Ben, deželni svetovalci Bratina, Battel-in Brancatti, pokrajinski tajniki Longo (KD), Redivo (KPI), Trom-betta (PSI) in drugi.
Uvodoma je spregovoril tajnik tekstilne stroke Papais, ki je obrazložil stališče sindikata v sedanjem kritičnem trenutku. Dejal je, da drsi družba v likvidacijo in da se ji ne more izogniti. Predlogi o vključitvi podjetnika Burgija niso uresničljivi. Potrebno je vprašanje podgorske tekstilne tovarne reševati v okviru zaposlitvenega vprašanja na celotnem pokrajinskem območju. V vsakem primeru pa bi bila na slepo izvedena likvidacija najslabša možna rešitev. Sindikat predlaga, naj bi dežela in industrije! zagotovili proizvodnjo v najbolj zdravih oddelkih, kar bi omogočilo, da bi kasneje poiskali rešitev za celotni o-brat. Sindikat nadalje predlaga nove alternativne rešitve. S tem namenom poziva odbor trgovinske zbornice, naj preko goriškega sklada zagotovi sredstva konzorciju za razvoj industrijske cone v Gorici, da bi odkupil terene in zgradbe, ki so nekoč služili kemičnemu oddelku fiocco. Baje bi bile za ta nakup potrebne štiri milijarde lir. Ta teren bi smel služiti za špekulativne, ampak za proizvodne namene.
Poleg sindikata so svoja stališča pojasnile tudi stranke in oblasti. Trombetta je izjavil, da PSI ne bo dovolila trošenja izdatnih vsot deželnega denarja, če odbornik za industrijo De Carli ne bo zagotovil zaposlitev in razvoj. Trombetta je nadalje dejal, da mora tovarna proizvajati dobiček ne pa izgubo. Opozoril je na potrebo po Razvijanju obrtništva in manjših proizvodnih o-bratov in zaključil z ugotovitvijo, da smo v »času suhih krav*.
Predsednik Cumpeta je menil, da podgorska tekstilna tovarna ne bo nikoli več postala takšna kot je bila.
predlagal iskanje rešitve med sindikati, deželo in delodajalci.
Predstavnik KPI Bucovini je podprl načrt sindikalne federacije, naj
bi v mesecu juniju začeli s proizvodnjo, da se prepreči likvidacija. Zahteval je odločilno vlogo dežele (tudi v finančnem pogledu) v tej operaciji in naglasil, da mora postati podgorski obrat težišče • posegov deželnega načrta za reševanje tekstilne krize v naši. deželi. Ob koncu se je Bucovini vprašal, zakaj so po 20 letih razpravljanja prav sedaj sprejeli deželni načrt' za tekstilno industrijo, in ali se morda za tem načrtom ne skriva možnost, da si indu-strijci razdelijo sredstva, ki jih predvideva ta načrt,
Silvino Poletto (KPI) je uvodoma govoril o izdatnih finančnih sredstvih, ki jih iz sklada proste cone in goriškega sklada namenjajo za
razne posege v Gorici, medtem ko ni denarja za podgorski obrat. Polno podporo je delavcem v njihovem boju dal pokrajinski tajnik KD Bruno Longo.
V sklepnem govoru je sindikalist Giustin naglasil vztrajnost delavcev v boju za ohranjanje delovnega mesta. Ko je govoril o deželnem razvojnem načrtu, je ugotovil, da je v njem dan goriškim potrebam močan poudarek, v zvezi s podgorskim obratom je dejal, naj se preučijo možnosti vključitve industrijcev Coste in Cantonija. Vsekakor bodo na današnjem sestanku na trgovinski zbornici spregovorili tudi o finančnih vprašanjih, ki zadevajo predlagano rešitev.
Razna vprašanja predmet razprave na seji odbora šolskega sindikata

Dobili smo v objavo:
»Odbor Sindikata slovenske šole — Tajništvo Gorica — se je sestal na rednem posvetu v ponedeljek, 5. aprila t.l. Na dnevnem redu so bile številne točke, o katerih so odborniki razpravljali in sprejeli obveze za nadaljnje delo. Odbor je
najprej analiziral pojav fašističnih izbruhov zoper Slovence, ki ga je med italijanskimi skrajneži sprožila naša zahteva po globalnem zaščitnem zakonu. Odbor je ugotovil, da so v sami italijanski družbi taki protislovenski krogi zelo izolira ni. Fašistično rovarjenje so obsodile številne italijanske šole in italijanski profesorji, kakor tudi odbor goriškega šolskega okraja, ki je tudi našemu sindikatu naslovil pismo, v katerem soglasno obsojajo take primere nestrpnosti in odločno podpirajo našo zahtevo po uresničitvi državnih in deželnih ustavnih zakonov. ki ščitijo slovensko manjšino. Nadalje, tekla je razprava o slovenskem vrtcu v južnem delu Gorice.
Sindikat ugotavlja, da vrtec nima primernih prostorov. Zato je s tem v zvezi vložil zahtevo goriški Občinski upravi, naj čimprej poskrbi, da bo ta težava odpravljena. Sledilo je obširno poročilo o srečanju predstavnikov šolskih sindikatov treh manjšin v Italiji (nemške, francoske, slovenske), ki je bilo naknadno predstavljeno deželni komisiji za probleme slovenske šole. V poročilu je bila izražena zahteva, naj odgovorne oblasti (dežela, pokrajina, občina) rešijo vprašanje stavb poslopij slovenskih šol in zavo-
dov v Gorici.
»Seja se je zaključila ob razpravi o sindikalnem zborovanju, ki bo 15. aprila t.l. v prostorih učiteljišča "S. Gregorčič” in sicer ob 11. uri za vrtnarice in učiteljice ter učitelje. ob 12. uri pa za profesorje. Sindikat pripravlja ta posvet predvsem zaradi volitev v vsedržavni šolski svet in namerava šolnike seznaniti o le-teh.*
...............................................................................................................iiiiiihmiii......
KONGRES PRIČNE Z DELOM JUTRI
Iz severne Primorske 30 delegatov na ljubljanskem kongresu ZKS
Zastopali bodo nad 7 tisoč komunistov ■ V okviru kongresnih komisi/ so predvideni tudi posegi delegatov iz goriškega območju
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo od jutri do sobote, 9. kongres Zveze komunistov Slovenije. Nanj se povsod intenzivno pripravljajo, saj naj bi zborovanje odgovorilo na ključne probleme komunističnega gibanja oziroma vloge članov ter organizacij Zveze komunistov pri nadaljnjem razvoju socialistične in samoupravne Slovenije, ki je integralni del Jugoslavije. V času med obema kongresoma sta umrla Josip Broz - Tito in Edvard Kardelj, velikana revolucije, graditelja socialističnega samoupravljanja in neuvrščene politike. Jugoslovansko delavsko gibanje, prežeto z ustvarjalnim prispevkom Tita in Kardelja ter številnih drugih revolucionarjev' (v Sloveniji zlasti Borisa Kidriča), je prevzelo odgovornost, da s prizadevanji za osvoboditev dela in človeka v lastnih razmerah uresniči dediščino, ki jo predstavlja zakladnica misli in del obeh velikih sinov narodov in narodnosti jugoslovanske družbe. To komuniste kot avantgardo delavskega: Razreda in del organiziranih, naprednih subjektivnih sil političnega sistema.socialističnega samoupravljanja
iiiiimiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimtiiiiMMimiiiitiimiHmiiiiimiMiiiiiiiiiiiMiHHtiimmHmmmHMitin
Štandreška krajevna skupščina za večje pristojnosti delovanja
v V 1 '
Na zadnjem sestanku krajevne skupščine v Štandrežu je predsednik Valter Reščič svetovalcem poročal o stikih ki jih je imel z drugimi predsedniki krajevnih in rajonskih skupščin v zvezi z najnovejšim načrtom občinske uprave, da da skupščinam nekatera pooblastila. O teh smo v našem listu že pisali, ko smo poročali, da občinski odbor razpravlja o razdelitvi pristojnosti za nekatera javna dela in za kulturne posege krajevnim skupščinam. Reščič je povedal, da so predsedniki vseh skupščin potem ko so ugotovili kakšne naj bi bile te kompetence in kolikšna bi bila denarna vsota na razpolago, izrazili mnenje, da so te kompetence preozke in denarja bo premalo, pa čeprav je to le prvi korak. Zaradi tega bodo zahtevali, da se dajo skupščinam večje pristojnosti. Zlasti naj bo več denarja za kulturne pobude, kajti ni prav da porabi občinska uprava velike vsote denarja za prireditve v avditoriju ali kje v mestnem središču, medtem ko pripadejo rajonom samo drobtinice, vsi pa vedo da je kulturna dejavnost v predmestjih, zlasti še v slovenskih in furlanskih predelih (Štan-drež, Podgora, Pevma, Ločnik) precej razširjena Tudi kar se tiče pristojnosti na področju javnih del, menijo predsedniki skupščin, da jih bodo imeli premalo potem ko bo občinski svet potrdil predlagane sklepe, in da bo treba v bodoče temeljiteje pristopiti k izvajanju državnega zakona o krajevnih skupščinah. Potrebna je torej temeljita decentralizacija.
Na isti seji so svetovalci tudi sprejeli resolucijo, ki jo je predlagal član skupščine Riccardo Rejc, v kateri je izražen protest, da niso vnesli v občinski proračun predlogov, ki so jih izdelale rajonske skupščine in tudi ker prihaja do odobritve proračuna zelo pozno. Resolucijo so po soglasni odobritvi po slali županu.
Predsednik je tudi prebral pismo, ki ga je skupščini poslala štandreška sekcija socialistične stranke, v katerem je izražena želja, da bi skupščina načela akcijo za zbiranje podpisov proti morebitni zapori Gregorčičeve ulice potem ko bi bila zgrajena nova cesta ob Soči. ki naj bi se nadaljevala proti Sovod-njam.
čin, republike Slovenije in jugoslovanske federacije. Med temi funkcijami so tudi novi predsedniki Občinskih skupščin, ki nekako ustrezajo županom, kot jih poznamo pri nas. Naj poudarimo, da so delegate med dolgim in demokratičnim postopkom izbirali vsi delovni ljudje in občani, v okviru krajevnih organizacij Socialistične zveze in v podjetjih.
Kandidati za nove župane so izobraženi javni ter družbenopolitični delavci, ki so s svojim dosedanjim delovanjem pridobili tudi dragocene izkušnje. Za župana novogoriške občine bo izvoljen Zorko Debeljak iz Šempetra. Na današnji prvi seji Občinske skupščine v novem delegatskem sestanku bodo izvolili tudi komisijo za sodelovanje z zamejstvom, to je zlasti z našimi kraji. Komisijo naj bi tudi v prihodnje vodil Rajko Korenč, elektrotehnik v Soških e-lektrarnah, v njej pa bi bila tudi dosedanja tajnica komisije prof. Janka Ferjančič.
Za novega župana tolminske občine je predlagan prof. Marjan Rozman, občine Ajdovščina diplomirani pravnik Grozdan Šinigoj in idrijske občine dipl. ing. Stanislav Brelih.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danps ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana.
zavezuje, da dosledno, ustvarjalno in odgovorno poglabljajo in krepijo socialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, svobodo, samostojnost, trdnost in neodvisnost socialistične, samoupravne, federativne in neuvrščene Jugoslavije.
Med delegati na kongresu bo tudi 30 zastopnikov članov oziroma organizacij Zveze komunistov iz novogoriške, ajdovske, tolminske in idrijske občine. Predstavljali bodo 7.236 komunistov, kolikor jih je na območju štirih severnoprimorskih občin. Omenjenemu številu pa je treba do dati tudi več gostov iz Nove Gorice, Ajdovščine, Tolmina in Idrije. Delegati se na kongres intenzivno pripravljajo, saj bodo mnogi sodelovali v razpravi, predvsem v okviru kongresnih komisij. Te bodo posvečene zaokroženim temam oeiroma skupinam vprašanj, tako tudi socialističnim samoupravnim družbenoekonomskim odnosom in nadaljnjemu razvoju slovenske družbe, razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja’,' "Vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi, ter mednarodnim odnosom. Delež delegatov iz goriške regije na kongresu je moč ponazoriti s podatkom, da bo od omenjenega števila 30 delegatov kar 20 med njimi sodelovalo v diskusiji. Eden izmed posegov se bo nanašal tudi na sodelovanje med Zvezo komunistov v Novi Gorici in organizacijami KPI v Gorici in drugod v naših krajih.
V pripravah na kongres, ki bo eden izmed najvažnejših političnih dogodkov v Sloveniji letos, posvečajo skrb konkretnim vprašanjem in nalogam komunistov v sedanjih perečih razmerah, ko se slovenska republika kot tudi ostala Jugoslavija soočata zlasti z gospodarskimi težavami.
Osnovne organizacije komunistov so v predkongresnem obdobju veliko razpravljale o tem, kako denimo izboljšati, in posodobiti proizvodnjo, povečati dohodek, izvoz, zagotoviti hitrejše zaposlovanje mladine, spodbuditi napredek kmetijstva in zagotoviti odgovornost bodisi komunistov kot tudi drugih delovnih ljudi in občanov. Vse te naloge in obveznosti bo morala Zveza komunistov izpolniti v procesu demokratičnega družbenega razvoja, ko komunisti ne morejo nikomur diktira ti oziroma mu ukazovati, marveč
morajo predvsem s svojim delom in zgledom vplivati na druge, jih osveščati in tako spodbujati, da bodo vsi delovni ljudje in občani prispevali k premostitvi težav in nadaljnjemu razvoju družbe.
V okvir priprav na kongres slovenskih komunistov naj tudi omeni mo, da je generalni ravnatelj In dustrije pohištva in notranje opreme »Meblo* iz Nove Gorice Miha Ravnik kandidat za visoko funkcijo v partiji. Prevzel naj bi namreč mesto sekretarja predsedstva Zveze komunistov Slovenije.
Umrla je trgovka Marija Cigojova
Dolgo vrsto let sta Jože in Marija Cigoj vodila in upravljala trgovino jestvin v Ulici delle Monache v Gorici in imela med klienti slovenske in italijanske ljudi. Starejši Goričani se ju brez dvoma spo minjajo, kako sta bila zavzeta za vse slovensko dogajanje o mestu, ka ko sta bila zvesta gosta na slovenskih prireditvah, kako sta se aktivno udejstvovala v našem manjšin skem življenju. Jože Cigoj je umrl že pred 28 leti in takrat se je trgovina preselila v večji prostor Crispijevo ulico. Tu je trgovino še precej let vodila prijazna trgovka Marija, rojena Šinigoj, doma iz Dom berka, potem pa je trgovino od dala drugim. Živela je v Gorici in se še vedno zanimala za dogajanje v mestu, tako kot v mladih letih. V ponedeljek je umrla. Z njo izginja še ena tistih oseb, ki so bile značilne v slovenskem življenju predvojnih, medvojnih in prvih po vojnih let.
Kmečko - delavska posojilnica v Sovodnjah
vabi člane t.m., na
v nedeljo, 18.
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v Kulturnem domu v So-vodnjah ob 10.45

FINANČNA VPRAŠANJA NA SEJI GORIŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Po krajšem presledku se bo jutri
popoldne zopet sestal goriški pokrajinski svet. Na dnevnem redu seje
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14 do 21. ure ‘m praznična od 8. do 20 ure, tel. 68 441.
Danes izvolitev predsednika skupščine v Novi Gorici
Danes se bodo v vsej Sloveniji se-šle novoizvoljene Občinske skupščini. Izvolili bodo vodilne funkcionarje za razna mesta v skupščinah ob-
je tokrat predvsem vrsta vprašanj finančnega značaja. Tako naj bi na seji odobrili obračun poslovanja pokrajinskega prevoznega podjetja v letu 1980. finančni proračun omenjene ustanove za tekoče leto, finančni proračun pokrajine za letos ter tudi finančni načrt pokrajine za obdobje 1982/84 ter tudi proračun. Na dnevnem redu zasedanja so tudi i-menovanja predstavnikov pokrajine v nekatere javne ustanove na Goriškem (v skupščino konzorcija za industrijsko cono v Krminu, v skupščino posebne ustanove za tržiško pristanišče, imenovanje člana nadzornega odbora goriške hranilnice itd.)
Po vsej verjetnosti bo na jutrišnjem zasedanju pokrajinskega sveta tudi govor o zaskrbljujočem razvoju položaja v podgorski tekstilni tovarni, kjer je bila včeraj dopoldne javna skupščina, z udeležbo
predstavnikov krajevnih uprav ter predstavnikov političnih strank.
Drugi predujem za popisovalce ljudskega štetja
Goriška občinska uprava obvešča popisovalce na lanskem ljudskem
• Danes mineva eno leto, odkar je umrla družbeno - politična delavka in sindikalistka Marija Selli - Selič iz Gorice. Delegacija delavske zbornice CGIL se bo s položitvijo venca na njen grob poklonila njenemu spominu. Komemoracija bo ob 9. uri na goriškem pokopališču.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z
Zvezo
slovenskih kulturnih društev
Zvezo
katoliške
slovenske katoliške prosvete
v Kulturnem domu v Gorici
EDUARDO DE FILIPPO
DOLGONOGE LAŽI
V petek, 16. aprila 1982, ob 20.30 ABONMA V »PONEDELJEK*
V nedeljo, 18. aprila 1982, ob 16. uri ABONMA »NEDELJA*
Na predstavo bodo udeležence s Krasa pripeljali avtobusi po običajnem voznem redu.
Izleti
Še danes in jutri je čas, da st
prijavite za izlet z letalom v Sovjetsko zvezo, ki ga pripravlja v začetku junija kulturno društvo »O-ton Župančič* v Štandrežu. Prijave sprejema Marta Zorn in Štandrežu, tel. 34377.
Kino
štetju, da jim je namenila dodatni predujem, ki ga lahko dvignejo na pristojnem uradu na županstvu. Denar lahko dvignejo že danes. Dokončni obračun bo napravljen najbrž konec aprila.
GLASBENA MATICA
v sodelovanju z ZSKD in ZSKP
priredi v soboto, 17, aprila 1982, ob 20.30
v KULTURNEM DOMU koncert zbora
«OBALA»
iz Kopra
Dirigent: Mario Slosar
VABLJENI!
DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Mariini, Kor-zo italia 89.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
Ameriška godba v Gorici
Sredi prihodnjega tedna, v sredo 28. aprila, bo v dvorani UGG, na pobudo goriške občinske uprave, koncert godbe ameriškega vojnega letalstva v Evropi. Godba je imela koncert v Gorici lani in takrat se je v dvorani zbralo veliko ljudi, saj so bili radovedni kako bo igrala godba, ki je naslednica bolj znane a-meriške letalske godbe, ki jo je svoj čas ustanovil Glenn Miller. V sedanji godbi je 60 članov.
Razna obvestila
Na sedežu sekcije KPI »A. Spaz-zapan* bo drevi, s pričetkom ob 20. uri javna razprava o težavnem gospodarskem položaju na Goriškem ter o predlogih KPI za izhod iz krize. Govorila bosta Ivan Bratina in Marzio Lamberti.
Prosveta
Zbor »Oton Župančič* vabi vse pevce na vajo jutri, 15. t.m., ob
20.30 v Domu Andreja Budala. Vaja bo za pripravo na nastop ob o-tvoritvi partizanskega spomenika. Vabljeni tudi bivši pevci.
očeta Maria.
Naznanjamo žalostno vest, da zapustila naša predraga
nas je v 82. letu starosti
MARIJA ŠINIGOJ vd. CIGOJ
Pogreb bo danes ob 12.30 iz goriške bolnišnice v cerkev sv, Ivana in zatem na goriško pokopališče.
Žalostno vest sporočata hčerki Marica in Nevenka z družinama.
Gorica, 14. aprila 1982
G or i c n
VERDI 18.00—22.00 »Eccezzziunale... veramente*. D. Abbatantuono in S. Sandrelli.
CORSO 18.00-22.00 »No nukes* — Mušicah
Tržič
EKCELSlOR 18.00-22.00 »Odisez sessuale*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
PRINCIPE Zaprto.
Aoivi Gorico in okolica
SOČA 17.00—21.00 »Tessa*. Ameri. ški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Zobar v po;
stelji*.
DESKLE 19.30 »Zmeda v Battle Cre-eku*. Ameriški film.
RODILI SO SE: Daniele Stanta, Alessandro Feleppa, Francesco Pa-pagni, Riccardo Stacul, Paola A-iello, Riccardo Stabile, Livia Co-prež, Stefania Candusso.
UMRLI SO: 78-letna Natalina Nardin vd. Bressan, 79 letna Valeria Medeot, 94-letni Alfredo Spellot, 90-letni Giuseppe Raschilla, 79-letnl Virgil Grahelj. 78-letna Lucija Rovtar. 67-letni Ettore Carara, 81 -letna Ana Brezigar, 55-letni Giovanni Boscarcl. 83-letna Maria Marega, 84-letni Karel Urh.
OKLICI: Claudio Lalli in Elena Bellibetti, Enrico Antinoro in Mau-ra Paulini. Filippo De Domenico in Loredana Visintin, Carlo Martella-ni in Graziella Zavadlav, Silvano Galeotto in Barbara Della Marina, Domenico Galizia to Anna Cisterni-no, Nevio Pesarino in Elga Zanutel, Pietro Coceanig in Manuela Simšič, Francesco Di Gregorio in Niin-zia Mastropasqua. Roberto Rosso in Donatello Tomasi. Flavto Padovan in Lucia Marsana
Dijaki 3. razreda trgovskega zavoda »Ivan Cankar* izrekajo sožalje sošolcu Alcksiju Pahorju ob smrti

sv

HITROST IN ZANESLJIVOST OB SLABSENI UDOBJU
Jadrnica menestrello 25
DA NE BOMO DOŽIVELI KAKO PRESENEČENJE
Birokratske obveznosti
za regate in potovanja dopustniških kapitanov
V njej se lahko namestijo štiri osebe v dveh ločenih kajutah, ki pa sta precej nizki
sai
Velika kajutna jadrnica, na kateri. preživiš v udobju svoje počitnice, je skoraj vedno neuresničljivi skriti sen večine ljubiteljev morja. Cene takih jaht so namreč nedostopne večini, da se je treba po sili razmer odločiti za kaj dostopnejšega. Med takimi za srednji sloj dostopnimi jadrnicami je nedvomno tudi menestrello 25. ki ga že dve leti izdeluje o-bral Internolo na Gardskem jezeru po načrtu študija Sciomachen iz Bologne.
Kot prVo naj omenimo, aa se je plovilo rodilo kot regatna jadrnica, večjega udobja ne moremo torej pričakovati, kljub temu da obiat izdeluje tudi potovalno različico. Kajuta je namreč visoka le 1,46 metra, da v njej lahko le spijo ali sedijo štiri osebe. Navsezadnje pa je to v poletnih mesecih zelo relativno, saj dobršen del dneva preživimo na prostem v kokpitu, ločeni kabini v pod-k rov ju pa omogočata v menestrel-lu še 'kar udobno spanje. V kajuti imamo seveda tudi sanitarije, gorilnik za kuhanje in umivalnik ter običajno zložljivo mizo. Nevšečnost nizke kajute pa se izvrstno obrestuje med plovbo predvsem v slabših vremenskih razmerah. Zgovorna je druga absolutna u-vmitev in prva med serijskimi jadrnicami na regati Mini Ton Cup le*a 1980. Seveda ne smemo pričakovati takih rezultatov v potovalni različici, a vseeno nas bodo plovne značilnosti te jadrnice presenečale. Za običajnega dopustniškega kapitana predstavlja kako težavo nizka teža trupa, ki pa prav pride Dosebno prt nas, ko pihajo na severnem Jadranu le rahle sapice, da morajo težje jadrnice vsaj do Poreča uporabiti pomožni motor.
Po vsem tem preidimo k tehničnim podatkom. Kot prvo bomo tokrat navedli kar ceno. ki je v potovalni različici nekaj manj kot 15 milijonov lir. regatna varianta pa je za milijon lir cenejša. Jadrnica je dolga 7,49 metra, vodna črta pa 5.95 metra. V naj širšem delu je široka 2,49 metra, tehta pa 953 kilogramov, od kate-
rih odpade 350 kilogramov za balastno kobilico, da je ugrez 1,42 metra. Površina glavnega jadra in genove znaša skupno 24,86 kvadratnega metra, površina špina-kerja pa je 26,09 kvadratnega metra.
Na jadrnico lahko namestimo enocilindrski notranji motor fary-mann ali BMW 6 konjskih moči (4 KW). seveda se s tem zviša cena jadrnice. Če hočemo kaj prihraniti, lahko namestimo tudi krmni motor. Prav tako moramo posebej kupiti špinaker, nevihtno jadro in razne floke.
Po opravljenih predsezonskih delih na plovilih se mora dopustniški kapitan spoprijeti z birokratskimi obveznostmi, ki so vse prej kot enostavne in smotrne. Kdor mora imeti za upravljanje svojega plovila osebno plovno dovoljenje, bi moral že 1. marca plačati 9000 lir za enoletni kolek. Vsekakor lahko to napravi tudi kasneje. Navsezadnje je plačevanje enoletne takse edina obveznost. Za razliko od vozniških dovoljenj plovno ne zapade. da ni treba občasnih revizij. Kdor je opravil plovni izpit je torej brez skrbi do konca svojih dni.
Popolnoma drugače pa je s plovili. Vsaki dve leti zapade namreč dovoljenje za plovbo, ki ga da pristojno pristaniško poveljstvo. Dovoljenje za plovbo je neke vrste licenca, ki jo lahko podaljša samo urad, ki jo je izstavil, potem ko je pregledal plovilo. V praksi to pomeni, da moramo vsaki dve leti obvezno zapluti v matično pristanišče, seveda oboroženi s kolko-vanimi papirji. Navsezadnje pa je obnovitev dovoljenja za plovbo še kar preprosta zadeva posebno v manjših pristaniščih, kjer odgovorni skoraj vedno pozna vsakega dopustniškega kapitana in njegovo plovilo. Nekoliko bolj zapleteni postopek je v primeru, da bi radi svoje plovilo prepisali iz matičnega v kako drugo pristanišče. Navadno se to splača opraviti že pozimi, da bo vsa zadeva rešena pred plovno sezono.
Navadno zapade skupaj z dovoljenjem za plovbo tudi pooblastilo o varnostnih napravah in pripomočkih. Pregled napravijo u-službenci urada RINA (italijanski navtični register), zanj pa zaprosimo s prošnjo na kolkovanem papirju, ki jo naslovimo pristaniškemu poveljstvu. Poveljstvo bo nato poskrbelo, da obvesti urad RINA, ki bo določil datum pregleda. Poleg prošnje je treba izplačati 2500 lir na tekoči račun, ki vam ga bodo navedli na pristaniškem poveljstvu, dodatni kolko-vani papir za 3000 lir in seveda boste morali po opravljenem pregledu še plačati stroške uradu RINA na podlagi obstoječih tabel. Ni izključeno, da ne bodo po vsem tem, varnostne naprave še pregledali predstavniki pristaniškega poveljstva. Vsekakor bo treba pred pregledom varnostnih na-
prav upoštevati tehnične zapadlosti. Samodejno napihljivi rešilni čolni zapadejo vsake tri ali pet let (glede na znamko), običajni splavi pa vsako leto ali pa vsake tri leta. Revizija slednjih je vezana na precejšnje izdatke (do 150 tisoč lir). Prav tako je treba zamenjati zapadle rakete in poskrbeti za revizijo gasilnega aparata.
Za plovila, ki niso vpisana v italijanski navtični register, je treba plačati takso glede na konjske moči motorja. Seveda bodo morali vsi poskrbeti tudi za obvezno zavarovanje.
IDRIJČANI BODO 18. APRILA IMELI REFERENDUM
V Idriji 4. samoprispevek za šolstvo in zdravstvo
Z zbranimi sredstvi bodo pripravili in razširili več osnovnih šol in dokončali gradnjo zdravstvenega doma
IDRIJA — Skupščina (občine I-drija je na svojem zadnjem zasedanju soglasno sklenila, da bo 18. aprila v idrijski občini referendum o uvedbi že četrtega samoprispevka.
V preteklih petnajstih letih so s sredstvi iz treh samoprispevkov zbrali več kot sto milijonov dinarjev, s katerimi so zgradili osnovni šoli v Črnem vrhu nad Idrijo in v Spodnji Idriji, podružnični šoli v Kanjem dolu in v Zakojci, obnovili in adaptirali številne podružnične šole, zgradili otroška vrtca v Cerknem in Idriji, dokončali osnovno šolo — Spomenik NDB — v Cerknem, v Idriji zgradili novo osnovno šolo in adaptirali dijaški dom in začeli graditi nov zdravstveni dom, ki je tik pred dograditvijo.
Na referendumu 18. aprila bodo občani idrijske občine s tajnim gla-

mm
PRIMORSKE VESTI
% * W«W ftm -	9m%0 I P
Komu so	na poti
napisi ob	cestah?
KOPER — «Obiščite Postojnsko jamo*, ali pa «Gostišče pri Janezu vabi* ... pa tudi druge podobne reklamne napise ob slovenskih cestah so delavci cestnega podjetja na Koprskem že odrezali, ali pa jih bodo v kratkem. Zakon o javnih cestah namreč sploh ne dovoljuje več reklamnih napisov, ker bojda motijo voznike. Dovoljuje sicer obvestilne napise, na primer: »Gostišče pri Ribiču je 2 kilometra od tu», ali «Kobilama Lipica je oddaljena 9 kilometrov*, vendar mora vsakdo, ki želi imeti tak napis ob cesti pridobiti prej posebno dovoljenje republiške skupnosti za ceste.
Tako so pri koprskem cestnem podjetju (kot trdi direktor tega podjetja Zlatko Ravbar) že pred enim letom obvestili vse, ki so imeli (ali jih še imajo) obvestilne table ob cestah na njihovem območju, da si morajo pridobiti ustrezna dovoljenja. Nekateri so to storili, drugi pa se menda za svoje obvestilne table sploh niso zmenili. Potem so pri cestnem podjetju na zahtevo cestnih inšpektorjev začeli z očiščevalno akcijo. Od Dragonje (republiška meja s Hrvaško) proti Kopru so šli in rušili vse, kar ni imelo potrdila. Zrušili so tudi napise pred Portorožem »Dobrodošli* in »Nasvidenje* (v štirih jezikih). Zrušili so tablo pred Koprom, na kateri je pisalo, s katerimi mesti je Koper pobraten, zrušili so vrsto napisov za gostišča in druge OZD. . . skratka, zadostili so pravici in zakonu.
Res je: Anarhije tudi z obvestilnimi tablami ne bi smelo biti. Prav je, da nekdo poskuša tu narediti red. Povrhu tega so bile nekatere zarjavele in povsem zbledele table tudi že v sramoto. Vendar pa bi ob tem morali hkrati poskrbeti za red, da ne bi z enim formalnim ukrepom naredili več škode kot koristi. Z obvestilnimi napisi in podobnimi tablami so bili v Sloveniji že doslej na psu. Na Hrvaškem so bili (vsaj ob morju) lahko za * zgled, v Kopru pa prav v trenutku, ko odpirajo vrata turistični reki, pravijo, pljunemo v lastno skledo in naredimo zmedo še večjo. Žalostno je ob tem to, da so na primer vsi, ki skrbijo za zakonitost v tem primeru globoko prepričani, da ravnajo sveto pravilno.
BORIS ŠULIGOJ
sevanjem že četrtič odločali, ali bodo prispevali dva odstotka od čistih osebnih dohodkov in s tem pripo mogli, da bi v idrijski občini odpravili pereče probleme v osnovnošolskem izobraževanju in dokončali prepotrebni zdravstveni dom.
S četrtim samoprispevkom predvidevajo, da bodo zbrali 137,3 milijona dinarjev. Tej vsoti nameravajo priključiti še 18,5 milijona dinarjev amortizacije idrijskih osnovnih šol. S temi sredstvi bodo popravili ali razširili osnovne šole v Novakih, Orehku, šebreljah, Ledinah, Kanomlji, na Vojskem, v Za-vratcu in Godoviču.
S sredstvi četrtega samoprispevka nameravajo še letos dokončati gradnjo zdravstvenega doma v I-driji, ld se je po nepotrebnem zavlekla.
Naslednja bo na vrsti gradnja telovadnice pri osnovni šoli «Janko Premrl - Vojko* v Črnem vrhu pri Idriji, ki so jo prenesli iz pi-o-gramov gradenj preteklih samoprispevkov.
Najtežji je gotovo problem precej premajhne osnovne šole v Spodnji Idriji, kar je v veliki meri posledica nenačrtovane hitre rasti kraja,, ki se spreminja v manjši industrijski kraj. Tako spodnjeidrijski osnovni šoli grozi celo tretja izmena, kar bi bilo seveda nedopustno. Zato bodo k tej šoli dogradili štiri učilnice, telovadnico in upravne prostore.
Podobno je v Cerknem, kjer prebivalstvo zelo hitro narašča, osnovna šola — Spomenik NOB — pa postaja iz leta v leto vse bolj tesna. Težave nameravajo rešiti z dograditvijo šestih učilnic, spremljajočih prostorov in ureditvijo potrebnih igrišč.
V	Idriji bodo pri novi osnovni šoli dogradili že začeto telovadnico in popravili staro osnovno šolo.
V	dober mesec trajajoči javni razpravi o izhodiščih za pripravo četrtega občinskega samoprispevka so občani idrijske občine podali številne pripombe, ki so jih že vnesli v nov, dopolnjen predlog za u-vedbo samoprispevka. Razen tega so se tudi dogovorili, kako bodo nadzirali izvajanje referendumskega programa. Ustanovili bodo občinski koordinacijski odbor in več odborov iz krajevnih skupnosti, v katerih bodo gradili s sredstvi samoprispevka in v katerih bodo strokovnjaki iz različnih področij. S tem želijo doseči racionalno gradnjo in smotrno porabo sredstev, zbranih s četrtim samoprispevkom delovnih ljudi ih občanov idrijske občine.
JOŽE OBLAK
DIESEL, KI NIMA KAJ ZAVIDATI BOLJ POŽREŠNIM BENCINSKIM BRATOM
ROVER 2400 TURBODIESEL - VARČNI AVTO ZA PETIČNEŽE
Italijanski motor VM za prestižno britansko limuzino
BOLOGNA — Imperativ današnjega časa je varčevanje in to se odraža tudi v proizvodnji nekaterih avtomobilskih hiš. Kdor danes kupi avto, hoče, da mu traja dalj časa kot v preteklosti, da je vzdrževanje cenejše in da porabi manj. Tega se dobro zavedajo tudi v britanski tovarni British Leyland, ki je po tolikih letih globoke krize in pomanjkanja idej sedaj spet v polnem razmahu. Temu je pripomogel predvsem njihov malček minimetro, k utrditvi položaja bo prispeval najbrž sad japonsko - britanskega sodelovanja acelaim. prav varčevanje pa je tovarni narekovalo, da se odloči tudi za varčnejše izvedbe svojih Iuksusnih roverjev.
AVTOŠOLA DARIO
Dario Bortuzzo
TRST — UL. BARBARIGA 7/1 (ROJAN) TEL. 414657
•	Avtomobilisti: pazite kdai vam zapade vozniško dovoljenje
•	Zdravniški pregledi v našem sedežu
•	Hitri in dopolnilni tečaji
•	Avtomobilske pratike
a u u
JADRALNA SOLA «NAUTICLUB»
•	Tehnični In administrativni servis
•	Pratike za registracijo plovil
•	Dovoljenja za upravljanje jadrnic in motornih čolnov
•	DOPOLNILNI TEČAJI
rmtsa GRGIČ
PADRICE — TRST — TEL. 226161
+ KAROSERIJA + MEHANIČNA DELAVNICA + CESTNA POMOČ
Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS
Tako sta se pojavili na tržišču po za navadne smrtnike nedosegljivima rover vanden plas in rover 2600 S tudi varčnejša modela 2000 in pa 2400 turbodiesel. Govorili bi prav o slednjem modelu, ki so ga pred turinskim avtomobilskim salonom predstavili specializiranim novinarjem v Bologni.
Seveda gre za varčevanje do gotove mere, saj je nakupna cena približno 18 milijonov lir, vendar pa je v tej ceni vključeno toliko dodatne opreme in so zmogljivosti tako visoke, da gre za nakup, ki se odločno obrestuje. Linija, zunanja oblika te prestižne britanske limuzine je ostala nespremenjena: aerodinamična oblika kombi-limuzine, ki spominja na francosko CX, je zelo prijetna, aerodinamičnemu videzu prispeva tudi prednji spojler, v katerega so vgradili tudi meglenki. Privzdignjen zadek skriva velik prtljažnik, katerega prostornino lahko še povečamo, če odstranimo naslonjala zadnjih sedežev.
Novost se skriva seveda pod pokrovom motorja. Samostojno razvijanje svojega diesel motorja bi tovarno stalo tisoče milijard lir. Zato f) se malce ožili in ugotovili, da obstaja tovarna, ki že leta proizvaja zelo zanesljive tovrstne motorje za ladje, za agregate, črpalke in podobno. Gre za to v.arno VM, točneje za obrat v Centu, pri Bologni (VM obstaja tudi v Trstu, vendar z drugačno produkcijo). Na VM se je obrnila tudi Alfa Romeo po motor za svojo alfetto turbodiesel. Pri roverju so se odločili za močnejšo, 2393 kubično različico, ki zmore 93 KM pri 4.200 obratov v minuti, z največjem navorom 19.2 kpm pri 2450 obratih v minuti. Kot vidimo, gre za nenavadno močan motor, zelo prožen, ki so mu še dodali turbinski polnilnik. Tako opremljen doseže rover turbodiesel (turbinski polnilnik K24 znane tovarne KKK) zavidljivo hitrost 165 km na uro (po tovarniških podatkih). Temu pa moramo dodati, da smo na avtocesti med Boloirno in Ferraro presegli nominalno hitrost 180 km na uro. Tudi če upošteva-
V zunanjosti sc rover turbodiesel nc razlikuje od svojih bencinskih bratov
mo, da je merilnik hitrosti pri tisti hitrosti nekoliko nenatančen, gre za rezultate, ki so vsega spoštovanja vredni. Pri tem je tudi odločilnega pomena poraba. Motor VM je odločno zelo malo žejen: pri 90 km na uro porabi pičlih 6 litrov za 100 km, pri 120 km na uro, kar je denimo na avtocesti dokaj realna hitrost, porabi 9.4 litra za 100 km, v mestnem prometu pa porabi še slab liter več, se pravi 9,4 litra ba 100 km. Kljub visokemu superdavku se po našem mnenju to še vedno izplača.
Ker so raziskovanja v zvezi z dizli pri VM še vedno v teku je upati, da se bodo tovrstni motorji še razvili, čeprav imajo že sedaj malo kaj zavidati svojim bencinskim bratom. Petrolejska kriza izpred nekaj let je imela vsaj to dobro plat. da je namreč preusmerila raziskave k vedno varčnejšim motorjem in k iskanju alternativnih virov energije.
Pa vrnimo se k roverju 2600 turbodiesel: kombilimuzina je dolga 4,7 m, široka 1,77 m in tehta
poldrugo tono. Ima petstopenjski menjalnik, servovolan, servozavo-re, kolute spredaj, bobne zadaj, spredaj posamične obese (mc-pherson) prečna vodila, vijačne vzmeti, telekskopske blažilnike, zadaj togo premo, vijačne vzmeti, teleskopske blažilnike. Posoda za gorivo ima 65 litrov, kar zagotavlja roverju dobrih 600 km avtonomije.
Lancia bo maja zvišala cene
TURIN — Modeli tovarn Lancia in Autobianclh se bodo z začetkom prihodnjega meseca podražili poprečno za 3.3 odst. Tovarni sta sporočili, da bi podražitve morale stopiti v veljavo že konec prejšnjega meseca, vendar so se odločili za krajšo odložitev spričo turinskega avtomobilskega salona. Lancie in autobianchiji se bodo torej podražili po zaprtju avtomobilskega salona.
ALFA ROMEO ZANAKDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Bosco 20, tel.: 796348 in Miramarski drevored 9. tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO Alfetta 2000 L 80 - 77, Al-fetta 1800 78 - 77 - 76, Giuliet-ta 1600 79 - 78, Alfasud Sprint Veloce 1500 80 - 79, Alfasud 1300 81. Alfasud 1200 TI 75, Alfasud 1200 75. FIAT 131 Su-permirafiori 1300 80, 131 Mira-fiori 77 - 75, Ritmo 105 TC 81, 125 Special 71, Panda 30 81. TALBOT Solara 1600 SX 81. RENAULT 5 Alpine 79.
NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3-MESEČNO GARAN CUO. OBIŠČITE NAS!!!
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.15	Milan: Otvoritev 60. mednarodnega sejma
12.30	Vzgojna oddaja: Umetnost 13.(X) Dan za dnem
13.30	DNEVNIK
14.00	Vlak za Istanbul, 3. nadaljevanje
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Emil — TV film
15.00	Kulturne dobrine
15.30	Vsi za enega;
Rdečelasa Ana
16.00	IIappy circus
16.55	Nogomet:
Vzhodna Nemčija — Italija v odmoru: Dnevnik 1 - Flash
18.50	Vsi skupaj, glasbena oddaja. ki jo vodi Gianni Mo-randi
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Kojak — TV film
21.35	Quark — potovanje v svet znanosti
22.15	Filmske novosti
22.20	športna sreda
DNEVNIK - Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Stil nekega mesta
14.00	Popoldanski spored
14.30	Lepa oktobrska nedelja 15.25 Follovv me, tečaj angleščine
16.00	Program za mladino Svet v vesolju Galaxy Express 999
17.10	Sejem — radovednosti
17.45	DNEVNIK 2 — Flash
17.50	DNEVNIK 2 -'šport - Iz parlamenta
18.05	Eli« — oddaja o knjigah
18.50	Dober večer z... Fredom Bongustom
Vremenske napovedi 19 45 DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	DNEVNIK 2 - Sedmi prostor
21.30	Panagulis Zei. 3. nadalj.
22.35	Skrivnostni svet Arthura C. Clarka
23.10	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
23.30	Srednja šola: šola, ki se obnavlja
Tretji kanal
16.40	Antologija novega
17.45	Kinoteka 1951 - 1981
18.30	L’orecchiocchio, glas. oddaja
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Novinarski poklic, 1. nadalj.
20.05	Mi in drugi, vzgojna oddaja
20.40	Delfini, film
Igrajo: Claudia Cardinale, Gerard Blain, Tomas Mi-lian
22.20	DNEVNIK 3
22.55	Medicina ’81
10.00
JUGOSLOVANSKA Tv Ljubljana
in 11.05 TV v šoli . Socialistična revolucija v Jugoslaviji. Od Lovčena do Durmitorja, Zanimivo potovanje, Močvirje, Predeli in ljudje. Poklici
11.00	in 18.30 Poročila
18.35	Ciciban, dober dan: Želez niška postaja
18.50	Družina Smola, risana se rija
19.15	Pozdravljena Makedonija
19.30	Obzornik
19.45	Kaj ocenjuje strokovna ži rija
20.15	Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20.26 Zrno do zrna
20.30	Dnevnik in Vreme
21.05	Film tedna: Kdo tam poje, jug. film
Dan pred nemškim napadom na Jugoslavijo. Skupina naključno zbranih ljudi potuje s starim avtobusom v Beograd. Tu je oče, ki gre obiskat sina — vojaka, nadebudni mladenič, ki si po skuša na pevskem tekmovanju zagotoviti službo kavarniškega pevca, bolnik, ki mora na zdravljenje, mlad zakonski par na poročnem potovanju in še nekateri. Tu sta še lastnik starega avtobusa, ki je hkrati sprevodnik in njegov sin - šofer. Pestro dogajanje in smešne ter resne situacije, v katerih se znajdejo potniki avtobusa, spremljata v nekakšnem pevskem recitalu dva mala Roma, Avtobus pa vijuga po poljskih poteh, izginja v kotanjah in se spet pojavlja na grebenih, dokler ne prispe v Beograd, kjer...
Film «Kdo tam poje* je filmski prvenec mladega srbskega režiserja Slobodana Šijana. Izreden uspeh je film doživel že na puljskem festivalu, nagrade in priznanja pa je dobil tudi na številnih tujih festivalih. Ni pretirana misel, da je film »Kdo tam poje* eden najbolj uspelih jugoslovanskih filmov zadnjih deset, let.
22.30	Miniature:	Tapiserije na
Slovenskem
22.50	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
1.8.00	DNEVNIK - Vesti
18.05	Ta leta, ti dnevi, dok. oddaja
18.45	Rezervirano za najmlajše
19.10	TV šola
19.30	Jazz na ekranu
20.00	Risanke
20.15	Stičišče — Dve minuti
20.30	Inšpektor Bluey — TV film
21.15	Visok pritisk.» glas. - oddaja
22.00	Dnevnik danes
22.10	Športna sreda
Dnevnik danes — Odprta meja
Zagreb
18.45	Čas za pravljico
19.15	TV koledar
19.45	Reportaža z nogometne tok me Partizan — CZ
21.00	Glasbena oddaja
21.45	Skrivnost dedove tamburi ce, dok.
TRST A
7.00.	8.00. 10.00, 13.00, 14.00.
17.00.	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Slovensko planinstvo na Tržaškem od začetkov d d danes; 8 45 Glasbene skice: 9.30 Alternativna kozmetika: 10.10 Koncert; 11.30 Pcldnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Pod Matajur jan. posebnosti in omika Nadiškiii dolin, Beležka; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje*: zbor «Slovenec» iz Boršta (vodi Drago Petaros), zbor »Pod lipo* iz Barnasa (vodi Nino Špehonja) in moški zbor «Vesna» iz Sv. Križa pri Trstu (vodi Francko žerjav); s koncertov v Braniku 14. marca in v Trstu, 20. marca; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: »Pojte, pojte, drobne ptice*; 14 30 Roman v nadaljevanjih: Josip Jurčič: »Deseti brat* —2. del. Izvedba: Radijski oder;
15.00	Ali Talking! Ali Singing! Ali Dancing! Ameriški gledališki musical; 16.00 12 let strategije napetosti v Italiji: 16.35 Motivi z malega zaslona; 17.10 Mi in glasba: — Mladi izvajalci: gojenci šole Glasbene matice v Skednju, ki jih uči prof. Ivana Lipoglav-šek — Skladbe slovenskih avtorjev: Demetrij Žebre; Bakanal za simfonični orkester; 18.00 Pesniki so čudenje sveta; 18.20 Priljubljeni motivi; 18.40 Iz beležnice Miroslava Košute.
KOPER
(Slovenski program)
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kino-spored; 14.30 Reportaže, zanimi-vošti; lj.io Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu, glasba; 15.30 Najlepši o-perni spevi; 16.00 Dogodki in odmevi:	16 30 Glasba po željah;
17.00	Primorski dnevnik, aktualna tema; 17.30 Glasbena medigra;
17.35	Glasbeni kiosk.
KOPER
(Italijanski program)
7.30.	8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13 30, 14.30, 15.30, 16.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop: 9.00 Štirje koraki; 9.32 Pisma Lucia-jj nu; 10.00 Z nami je...; 10 lj> The ; Salsoul orkester; 10.32 Popevka dneva; 10.45 Mozaik: 11.00 Zig •> zag; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kim; 12.00 Na prvi strani; 12 05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima s simpatijo: 15.00 Vabilo h glasbi; 15.33 Rock glasba: 16.00 Bujsko področje; 16.10 Brez besed;
17.00	Kino danes; 17.32 Crash;
17.55	Pismo iz; 18.00 V. Bellini: Puritanci; 18.30 Murattl mušic; 19.10* Zborovska glasba; 19.45 Na svidenje jutri.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 1100.
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Po ročila; 6.03 Almanah; 6.10, 7.40 in
8.45	Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 in 10.03 Radio anch’io; 11.10 Pisan spo red; 11.34 Peklenska partija: 12.03 Ulica Asiago Tcnda; 13.25 Kočija;
13.35	Master; 14 28 Po njihovem mišljenju; 15.00 Errepiuno, popoldanski spored; 16.00 II Paginone, zvočna rubrika; 17.03 Nogometno srečanje: Vzhodna Nemčija — I-talija; 19.30 Radio 1 — jazz; 20.00 Radio 1 — predstave; 21.00 Operne strani; 21.18 Skrivnostna Ita lija; 21.45 Vse o košarki; 22.22 Avtoradio flash; 22.27 Audiobox;
22.50	Danes v parlamentu.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30.	13.30, 15 30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 - 8.C0 Dnevi; 7.20 Minuta zate; 9.00 Od česa živijo ljudje, 5. nadalj.; ob koncu poje Goran Kuzminac; 9 32 in 10.13 Radio 2 — 3131; 11.32 Ti soč popevk; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.48 Prizori iz nanaš-njega življenja; 13.41 Sound -Track. glasba in kino; 15.00 in 15.42 Radio 2 — 3131; 16.32 šestdeset minut; 17.32 Priznanja ne kega Italijana; 18 45 Govoreči papir; 19.50 Posebna kulturna od daja; 19.57 Razprava petih; 20.40 in 22.50 Non step šport in glasba;
22.20	Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 8.00. 10.00, 11 00.
12.00,	15.00 Poročila; 5.50 Dnevni koledar; 6.20 Rekreacija; 6.30 Prva jutranja kronika; 7.00 Dobro jutro, rojaki na tujem; 7.10 Pro metne informacije; 7.50 Dobro ju tro, otroci!; 8 00 Druga jutranja kronika; 8.25 Iz naših sporedov:
8.30	Z radiom na poti; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9 30 Go vorimo makedonsko in srbohrvaško; 10.05 Glasbena matineja;
11.05	Rezervirano za...; 11.40 Lokalne radijske postaje sc vključujejo; 12.05 Ali poznate; 12.35 S pe smijo po Jugoslaviji; 13.00 Na da na.šnji dan; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glas benc kulture: 14.00 Iz naših krajev, Iz naših sporedov; 14 30 Priporočajo vam...; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15.25 Glasba po želiah;- 16.00 Dogodki in odmevi;
16.50	Radio danes, radio jutri;
17.00	Vrtiljak; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Pesmi Pavla Merku ja; 19.15 Naš gost; 19.30 Odskočna deska: Xenia Brass - klavir;
20.35	Lahko noč, otroci!; 20.45 Minule z ansamblom Franja Zorka; 21.00 Slovenski klavirski kvartet; 23.00 Našim rojakom po sve tu.

nogomet
DANES V LEIPZIGU
»
NOVOSTI PRI <AZZURRIH ZA SREČANJE PROTI NDR
Prvič bosta namreč igrala tudi Mussuro in Marangon Tekmo bo neposredno prenašala tudi TV (ob 17. uri)
LEIPZIG — Za današnje prija tel.jsko srečanje med Italijo in Vzhodno Nemčijo vlada precejšnje zanimanje, predvsem iz dveh razlogov: »azzurri* bodo morali v prvi vrsti popraviti slab vtis, ki so ga zapustili v zadnji tekmi v Parizu (kjer so gladko zgubili z 2:0), po-Jeg tega pa bo Bearzotu nudilo nekaj koristnih napotkov za sestavo reprezentance za Španijo. Danes eosta namreč prvič nastopila tudi Massaro in Marangon. Bolj kot nastop Marangona, ki bo igral namesto trenutno odsotnega Cabrinija, je gotovo važnejši nastop Massara, ki sodi v novo taktično zamisel Bearzo-ta, ki se skuša zavarovati v primeru, da v Španiji ne bo mogel računati na Bettego.
V napadu bo tokrat samo Grazia Pl. zato pa bo precej okrepljena sredina igrišča, kar bi moralo zagotavljati večje kritje tudi obram-“*• na katero je po Parizu letelo precej kritik. Zanimiv bo tudi povratek Antognonija v državno reprezentanco (po hudi poškodbi na tekmi z Genoo). Prav vključitev Massara bi znala ta povratek olajšati, na kar računa tudi Bearzot.
Kaj pa nasprotnik? Po neuspehu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, je Vzhodna Nemčija zamenjala trenerja (namesto Buscherja jo sedaj vodi 55-Ietni Rudolf Krause) •n zelo pomladila svoje vrste. Od lanske ekipe, ki se je v Vidmu po-•uerila z Italijo (0:0) so ostali le Dorner, Sehnuphase in Trieloff. Za t° pomlajeno vrsto bo to četrto srečanje: z Brazilijo je zgubila s ?:L proti Grčiji je zmagala z 1:0, izenačila pa je proti Iranu (0:0). fToti Italiji bo gotovo hotela iztržiti prestižen rezultat.
Srečanje bo ob 17. uri in ga bo Prenašala tudi italijanska televi-zija,
POSTAVI
ITALIJA: Zoff, Gentile, Maran-g°n, Tardelli, 'Collovati, Scirea, Centi. Dossena, Graziani, Antognoni,
Massaro (rezerve: Bordon, Bergo-mi, E. Baresi, Vierchowod, Marini, Oriali, Selvaggi).
NDR: Rudvvaleit, Ullrich, Trieloff, Sehnuphase, Baum, Liebers, Hause, Doemer, Pommerenke, Streich, Tro-cha (rezerve: Heine, Troppa, Zoet-sche, Jaras, Kuhn).
Danes v Buenos Airesu Argentina proti SZ
BUENOS AIRES - V argentinski prestolnici bosta danes odigrali prijateljsko mednarodno tekmo državni nogometni reprezentanci Argentine in Sovjetske zveze.
NOGOMET
NA PRIJATELJSKI TEKMI
Moštvo «Milanin(erja» danfs proti Peruju
MILAN — Mešana postava, sestavljena iz igralcev Milana in In-terja, bo drevi igral proti državni nogometni reprezentanci Peruja, ki je preteklo sredo premagala Fio-rentino z 1:0. Za to srečanje vlada v Milanu precej zanimanja zlasti zato, ker bo na njem igrala reprezentanca Peruja, torej tista,; ki bo nastopala na letošnjem svetovnem prvenstvu v Španiji v isti skupini kot Italija.
Enajsterica »Milaninterja* bo nastopila precej okrnjena, saj bodo odsotni vsi tisti igralci, ki so jih poklicali v državno reprezentanco, poleg tega pa so Maldera, Buriani in Jordan poškodovani. Vsekakor pa namerava vodstvo združene milanske enajsterice preizkusiti vse igralce, poleg teh pa tudi Brazilca Bu-greja, ki bo opravil v Italiji nekaj poskusnih nastopov v upanju, da bi ga to ali ono moštvo vključilo v svoje vrste.
KOLESARSTVO
URADNA PREDSTAVITEV V PORDENONU
Od 5. do 9. maja dirka Alpe Adria
Kakovostna udeležba - Šest etap od Portoroža do Kranja - Dvajset ekip
Včeraj so v Pordenonu uradno predstavili v Italiji šestnajsto izvedbo mednarodne amaterske etapne dirke Alpe Adria, ki bo na sporedu od 5. do 9. maja letos. V šestih etapah bo letošnja dirka (edinstvena v Evropi, kot so poudarili predstavniki organizacijskega odbora na predstavitvi, saj gre preko treh meja sosednih držav) povedla tekmovalce iz Portoroža do Pordenona, Villaorbe, Borovelj, Kranja do Lju bljane.
Startalo bo sto kolesar,iev, članov dvajsetih ekip v zastopstvu: Jugoslavije (5 ekip), Italije (6 ekip), Avstrije, Liechtensteina, Vzhodne Nemčije, Sovjetske zveze (2 ekipi). Poljske, Češkoslovaške (2 ekipi), Madžarske.
1. etapa, 5. 5.
Krožna dirka v Portorožu (100 km)

Kontoveike (na sliki med zadnjem prvenstvenim nastopom proti peterki AGI, katero so odpravile s 3:0) so si že po petih nastopih zagotovile obstanek v C 2 ligi
2.	etapa, 6. 5.
Portorož - Pordenone	(174 km)
3.	etapa, 7. 5.
Pordenone - Villaorba	(114 km)
4.	etapa, 8. 5.
Villaorba - Borovlje	(140	km)
5.	etapa, 8. 5.
Borovlje - Ljubelj - Kranj (45 km)
6.	etapa, 9. 5.
Kronom. posamezno - Kranj (30 km)
Proga dirke je precej naporna tako glede prve etape v Portorožu, kot glede etape iz Portoroža preko Šmarij, Boljunca, Bazovice, Opčin, Tržiča do Pordenona, kot etape iz Borovelj na Koroškem preko Ljube lja v Kranj.
Konkurenca bo tudi dovolj ostra, predvsem glede zastopnikov iz vzhodnih držav, pa tudi italijanska stran bo dobro zastopana s klubi La Nuova Corbettese, ki zaključuje etapno dirko po Urugvaju; Fossano iz Piemonta, Domus Italica, v katerem bo verjetno nastopal tudi bivši predstavnik lonjerske Adrie Sandro Čok, pa Supermercato iz Pordenona in Carnica iz Trsta.
Za organizacijo dirke v Italiji pa so zadolženi CS Inter in KK Adria iz Trsta, AC Udinese iz Vidma ter Supermercato da Ugo iz Pordenona. (R. Pečar)
DIRKA V CIMPELI.U
Adrievec I. Doljak zmagal v sprintu
Kolesarji lonjerske Adrie so pričeli letošnjo tekmovalno sezono na cesti izredno uspešno.
Po četrtem mestu pred tednom dni v Venetu (Spinea) je Ivo Doljak zasedel v ponedeljek na krožni dirki v Cimpellu pri Pordenonu prvo mesto po izredno hudem in ostrem sprintu. Doljak je bil v konkurenci 58 tekmovalcev na krožni progi, ki so jo nastopajoči morali prevoziti desetkrat, ob skupni dolžini 51 km, med najbolj aktivnimi, saj se je moral sam sponrijeti z močnejšimi klubi, ki so težili za tem. da bi blokirali dirko in pripeljali na ciljno ravnino v zakliučni sprint svoje nai-boliše tekmovalce. Posrečil se mu je tako izredno težaven podvig, ko se
je za zmago v zadnjih metrih boril z odličnimi sprinterji, ki so še lani nastopali med amaterji. Vsekakor je Doljakova zmaga odličen start v novi tekmovalni sezoni. Lonjerska Adria bo med juniorji nastopala z Doljakom in Petelinom, med seniorji pa z Macarolom, Ferlugo, Poropa-tom in Marušičem. Verjetno bo letos večina dirk v Trstu in na Gori-škem.
VRSTNI RED NA CILJU DTRKE V CAMPELLU
1.	Ivo Doljak (Adria), ki je 51 km dolgo progo prevozil v 1.15 s poprečno hitrostjo 40,800 km na uro
2.	Facca (Brugnera)
3.	Cattarin (Treviso)
4.	Bozza (De Luca)
5.	Zussa (Pordenonese)
10. Giorgetti (Banco Roma TS)
R. Pečar
Delovanje ZSŠDI
Sestanek komisije za otroško telovadbo pri ZSŠDI za Goriško
Pred nekaj dnevi se je sestala Komisija za otroško telovadbo, ki deluje v sklopu Teritorialnega obdora SZŠDI za Goriško.
Poleg pregleda dosedanjega delovanja. ki ga je komisija ocenila kot zelo uspešno, so člani te organizacije še sestavili program skupnih pobud, ki jih komisija želi uresni čiti do konca letošnje sezone.
Tako bodo nekatera goriška društva, ki se ukvarjajo s to nadvse potrebno telesno kulturno zvrstjo, sodelovala na Dnevu mladosti v šte-verjanu, ki bo na sporedu 2. 5. v organizaciji tamkajšnjega društva Briški grič. Tega dne bodo otroci nastopali na telovadni akademiji.
Sredi maja pa komisija namerava v Sovodnjah organizirati že tradicionalen atletski mnogoboj, kjer se bodo otroci pomerili v petih športnih panogah, in sicer: v tekih na kratke proge, lučan.ju žogice, skoku v daljino, plezanju po vrvi ter preskoku
koze. Otroci, ki se bodo na tem tekmovanju najbolje odrezali, pa bodo sestavljali moštvo, ki bo približno 15 dni kasneje nastopilo na Partizanskem mnogoboju v Novi Gorici.
Ob koncu sezone, to je v prvi polovici junija, pa bo komisija organizirala še sklepno telovadno akademijo s sodelovanjem vseh goriških društev, ki se ukvarjajo z otroško telovadbo .
TURNIR V BARIJU
BarazzuKi in Osioja premostila prvo oviro
BARI — Včeraj se je v Bariju začel mednarodni teniški turnir, na katerem nastopa vrsta znanih teniških igralcev.
V prvem kolu je Italijan Baraz-zutti premagal Hogstedta s 6:2. 6:4. Jugoslovan Ostoja pa je odpravil Zirgibla s 6:7, 7:6. 6:4.
A. Panatta bo danes igral proti Marchottiju, Franulovič pa proti Guanu.
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMimillllfllHMIIIIflUllllltllintlHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIKUlMIIHIHIIIIIIIIIMIIMIlIlliMliiiuiiiiiuiitfiiMiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinniiiiiiMHHitilt««
NOGOMET
V ZAOSTALI TEKMI 3. AL NA GORIŠKEM
Visoka zmaga doberdobske Mladosti
Doma je premagala moštvo S. Lorenza kar s tremi zadetki razlike
Mladost — S. Lorenzo 3:0 (2:0)
MLADOST: A. Gergolet, D. Ger-golet. D. Frandolič, Šuligoj, Gerin (L. Gergolet), Marizza, E. Gergolet, Balaminut, Bason (Černič), Semolič, Kobal.
STRELCI: v 3. in 78. min. E. Gergolet in v 23. min Kobal (11-me-trovka).
V zaostali tekmi tretje amaterske lige je doberdobska Mladost na domačih tleh visoko premagala ekipo S. Lorenza.
Domačini so si zagotovili zmago že v prvem delu srečanja, ko so vodili z 2:0. Mladost je povedla že v tretji minuti, ko je E. Gergolet z močnim strelom poslal žogo v mrežo. Gostje so začeli ogrožati vrata mladosti z dobro izvedenimi prostimi streli, katere je razpoloženi E. Gergolet dobro ubranil. Do drugega
"utiiiititiiiiuiiiiiiit....im..............................................................................................................................................................................................................................................iiiiii...........................................................................................
košarka
V POVRATNI ČETRTFINALNI TEKMI
San Benedetto drevi proti Berioniju
irrrcn
V prvem srečanju Turinčani boljši - Scavolini v Fabrianu
Goriški San Benedetto, ki je z Uvrstitvijo v četrtfinale «play-off.s» Poskrbel že za veliki podvig (izločil Je namreč v osmini finala moštvo Cagive), bo drevi skušal poskrbeti svojim navijačem še za eno veliko zadoščenje.
Goričani bodo namreč drevi v povratnem četrtfinalnem srečanju igrati proti turinskemu Berioniju. De Si-stijevi varovanci so proti temu nasprotniku v prvem srečanju zaneslji-v° izgubili. V nedeljo v Turinu pa so Goričani dokaj poprečno igrali in Pričakovati je, da se bodo drevi svojim navijačem oddolžili.
Derbi drevišnjega četrtfinala bo v Bologni, kjer se bosta pomerila do-uiači Sinudyne in Squibb iz Cantuja. v prvi tekmi so tesno slavili zmago državni in evropski prvaki. V Bolo-?n* Pa so verjetno favoriti košarkarji Sinudyneja. Polfinalist bo torej bržkone znan le po tretjem srečanju.
Pred težko nalogo bo danes tudi uranski Billy, ki bo igral v Brescii Proti moštvu Cidnea, ki je premočno zmagalo v prvenstvu A-2 lige. Za Uvrstitev v polfinale pa imajo seveda Milančani priložnost, da se u-'Jstijo v polfinale s tretjo tekmo, S' jo bodo igrali doma.
Verjetno največ možnosti, da si *agotovi vstop v polfinale že po dru-8) tekmi, ima Scavolini, ki bo drevi igral v Fabrianu proti presenetljivemu Honkyju. Košarkarji Honky-Ja pa utegnejo biti izredno nevaren tekmec, tako da Kičanovič in tovariši drevi v Fabrianu gotovo ne bodo imeli lahkega dela.
Današnji spored (20.45)
Y Gorici: San Benedetto - Berlotu Turin (izid prve tekme 70:87)
,>,|IMIlllllllllll„ll||||||tH|||||m|,ll||tll|ll,lll,lllllllll
OBVESTILA
........
ŠPORTNA ŠOLA TRST
sporoča, da bo seja glavnega odboja jutri, 15. aprila, ob 20. uri v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
* # *
Smučarska odseka
Mladina in ŠD Breg
Prirejata ob priliki memoriala Mitje Del Cotta v nedeljo, 18. t.m., Zaključni izlet na Zelenico (Ljubelj - Jugoslavija). Odhod Iz Križa Jzpred spomenika NOB oh 6. uri, 17 Boljunea oh 6.30 in z Opčin (iz-Prod Central bara) ob 7. uri.
Športna šola Trst
sporoča, da se bo na stadionu «1. muj» v Trstu začela spet redna vadba v ponedeljek, 19. t.m.
• * *
Športna šola Trst .vešča, da bo tretje nadaljevanj0 šahovskega turnirja na stadionu «1. maj» v soboto, 24. t.m., bd 17. do 19. ure in ne 17. t.m., je bilo prvotno določeno.
• # *
Atletska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da bo seja odbora v pe-’ek, 16. aprila, ob 19. uri na stadionu «1. maj*.
•	V Bologni: Sinudyne - Squibb Cantu (87:90)
•	V Brescii: Cidneo - Billy Milan (81:89)
•	V Fabrianu: Honky - Scavolini Pesaro (83:92)
POLFINALE «PLAY OFFS*
V drugem srečanju boljša Crvena zvezda
C. zvezda — Cibona 100:90
(48:44)
BEOGRAD — V drugi polfinalni tekmi jugoslovanskega košarkarskega «play-offs» je včeraj v Beogradu domača Crvena zvezda povsem zasluženo nremagala zagrebško Cibono.
Beograjčani so bili vseskozi v vodstvu. Imeli so boljši met in bolj ši skok od gostov. Najboljša strelca pri Crveni zvezdi sta bila Av-dija (25 točk) in Karadžič (18), pri Ciboni pa Aca Petrovič (20) in Knego (18).
Za uvrstitev v polfinale bosta torej morala Cibona in C. zvezda igrali še tretje srečanje, ki bo v soboto v Zagrebu.
Danes bo v Zadru še druga pol finalna tekma med Zadrom in Partizanom. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri. V prvi tekmi so zmagali Beograjčani, ki oa bodo danes na stopili brez Dalipagiča, ki ie dobil tretjo tehnično napako, (nb)
V PRVENSTVU »PROPAGANDA*
Kljub visokemu porazu borovci zadovoljili
Bor — Servolana	44:81
(23:34)
BOR: Kovačič 5 (1:3), Sedmak, Lippolis 32 (6:12), Barut 1 1:3), Barini (0:2), Civardi 6 (2:9).
Mladi borovci so igrali zaostalo tekmo proti Servolani in tudi tokrat doživeli visok poraz. Naši pa so tokrat igrali dobro. Nasprotniki so bili pač favorizirani zaradi višine in zaradi večjega števila enakovrednih igralcev, košarkarji Servolane, vsekakor pa so se morali ootruditi (predvsem v prvem polčasu), da so zmagali s tako razliko. Borovci so bili ponovno okrnjeni, tako da so morali drugo četrtino igrati v štirih. Naši so bili na splošno preveč negotovi v napadu, čeprav je bil Lippolis neustavljiv in daleč najboljši na igrišču. (Cancia)
PRIJATELJSKO SREČANJE VETERANOV
Bor — Portuale	63:77
(25:23)
BOR: Canciani 6 (2:6), Jančar 6 (2:3), Mesesnel 6, Ferluga 9 (3:5), Baitz 7 (3:5), Oblak 2, Gerdol 4, Perko 10 (2:3), Kapič 11 (3:5), Sestan (0:3), Berdon 2.
Borovi rekreativci so se v prijateljskem srečanju pomerili z moštvom Portuale, ki uvršča nekaj dobrih igralcev, ki so pred leti igra-
li tudi v višjih ligah. Naši so igrali dobro predvsem v prvem delu tekme, ko so bili bolj zbrani v napadu. V nadaljevanju pa so se gostje u-igrali, naši pa so delno odpovedali, tudi zaradi številnih menjav. V Borovih vrstah sta igrala zelo zanesljivo Kapič in Perko. V petek se bosta moštvi ponovno srečali, tokrat v novem objektu pristaniščni-kov. (Cancia)
BOKS "•
Tomori prvak
TOKIO — Z zmago po točkah proti Mehikancu Amadu Urzui je Japonec Tadashi Tomori osvojil svetovni naslov v minimušji kategoriji (po verziji WBC).
HOKEJ NA KOTALKAH
Italija prva
MONTREUX — Na tekmovanju v hokeju na kotalkah za »pokal narodov* je Italija zasedla prvo mesto pred Argentino, Portugalsko, Španijo in Zahodno Nemčijo. Italija je imela sicer isto število točk kot Argentina, katero pa je premagala v neposrednem spopadu.
KOTALKANJE
PRED0BCINSKI DEL MLADINSKIH IGER
Poletovci osvojili kar štiri prva mesta
•	\	«	‘n. .nžJii	G/i* •* s. .. u.
V naslednjo fazo (ki bo že danes) se je uvrstilo 9 poletovcev
Munarl nl Izginil
NAIROBI — Skrivnostno izginitev italijanskega avtomobilskega pilota Sandra Munarija so končno pojasnili: po zaključku prve etape rallyja »Safari* je odšel k nekemu italijanskemu farmerju v bližini kenijske prestolnice, pri katerem je preživel velikonočne praznike.
Poletovi kotalkarji so izredno u-spešno pričeli mladinske igre. V predobčinski fazi je skupno nastopilo 12 kotalkarjev v šestih kategorijah. Osvojili so štiri prva mesta. kar presega vsako najbolj optimistično pričakovanje. Pa pojdimo po vrsti. Najprej so nastopili osnovnošolci 1., 2. in 3. razreda (B kategorija). Letošnji pokrajinski prvak Mitja Kokorovec ni imel resnejših nasprotnikov in je z lahkoto osvojil prvo mesto. V tej kategoriji so nastopili 4 kotalkarji.
Med deklicami iste kategorije pa nas je nadvse prijetno presenetila poletovka Tamara Operti, ki je nepričakovano osvojila prvo mesto. Za Tamaro so se uvrstile tudi ko-lalkarice, ki so še na nedavnem pokrajinskem prvenstvu bile na lestvici pred njo. Vsekakor je to lepo zadoščenje tudi za društvo in starše. Poletov uspeh je dopolnila Fe-derica Russolo z nadvse dobrim tretjim mestom. Skupno je nastopilo 22 kotalkaric. Drugi Poletovi zastopnici. Petra Križmančič in Sara Micalessi, sta se uvrstili na sedmo, oz. 21. mesto.
V	A kategoriji osnovnošolk je presenetila Fiorenza Bandelli, ki je med 9 kotalkaricami osvojila zelo dobro treje mesto. Druga poletovka Martina Bogateč pa je bila. sedma.
V	kategoriji srednješolcev je Polet osvojil obe prvi mesti. Med fanti je Samo Kokorovec v običajnem slogu zasedel prvo mesto Dred Maz zierom in Dudinom (oba Jolly). Samov brat Mojmir se je uvrstil na 7. mesto. Nastopilo je 9 kotalkarjev.
Med dekleti je nastopilo kar 37 kotalkarje in Nicoletta Sossi .je z
blestečim nastopom osvojila prvo mesto pred celo četo Jollyjevih tekmovalk. Od 2. do 10. mesta na lestvici zasledimo namreč samo članice tega društva. Poletovka Anto-riella Pavat je zadovoljila z uvrstitvijo na 14. mesto. Dobro se je izkazala tudi Tatjana Kokorovec, ki je osvojila 20. mesto; žal se za las ni uvrstila v naslednjo fazo.
Obračun prve faze mladinskih iger je za Polet torej izredno pozitiven. Od 12 nastopajočih se jih je kar 9 uvrstilo v občinsko fazo. Ta bo na sporedu danes, 14. t.m., s pričetkom ob 9. uri na kotalkališču PAT v Ulici Costalunga. (SK)
NOGOMET
V 1. jugoslovanski zvezni ligi
V ospredju beograjski derbi Partizan - Crvena zvezda
30. kolo državnega prvoligaškega prvenstva bo prineslo jugoslovanskim ljubiteljem nogometa nekaj zanimivih tekem. Največ zanimanja vlada gotovo za beograjski derbj med tradicionalnima nasprotnikoma Partizanom in Crveno zvezdo, ki bo potekal obenem tudi v znamenju boja za osvojitev drugega mesta na kančni lestvici (glede na to, da je prvo praktično že oddano Dinamu). Tekma bo zanimiva tudi zato, ker se bosta srečali enajsterici z dokaj različno igro: medtem ko imajo zve-zdaši letos enega najbolj učinkovitih napadov, je Partizan moštvo z eno najboljših obramb.
Ljubljančani, ki so v nedeljo od
igrali v Zagrebu (kjer po tradiciji nastopajo dokaj uspešno) eno svojih najboljših letošnjih tekem, saj so vodečemu Dinamu na njegovem terenu odvzeli točko, bodo tokrat v Ljubljani gostili Veiež, ki ima na lestvici tri točke več od gostiteljev. Mostarci so v prejšnjem kolu sicer visoko premagali Osijek, vendar pa so prišli do štirih golov, predvsem zaradi šibkega nasprotnika, ne pa toliko zaradi svoje dobre igre. Ljubljančani zato na to tekmo gledajo optimistično.-zlasti ker jo bodo igra li na svojem domačem igrišču.
V 30. kolu bodo odigrali te tek me: Radnički - Željezničar, Olimoi-ia - Veiež, Osijek - Budučnost, Ri-jeka - Vardar, Partizan - Crvena zvezda. Vojvodina - Haidnk. Zagreb - Sloboda. Sarajevo- Teteks, Vardar - Dinamo.
Hrubesch še poškodovan
BONN — Horst Hrubesch. član zahodnonemške državne reprezentance in enajsterice Hamburgerja, je še vedno poškodovan in obstaja bojazen, da se bo moral celo odreči nastopu na svetovnem prvenstvu v Španiji. Hrubescha. ki je moral večkrat mirovati zaradi bolečin v dimljah, zadnje čase pestijo tudi druge poškodbe, saj ni igral niti v zadnjem srečanju proti Radničkemu (v četrtfinalu pokala UEFA). Pri Hamburgerju sedaj menijo, da bi se moral nemudoma operirati, če ne bo mogel redno nadaljevati s treningi. Hrubesch pa bi se raje operiral po svetovnem prvenstvu, saj bi moral po zdravniškem posegu mirovati
zadetka je prišlo v 23. min. ko je Kobal izkoristil 11-metrovko, katero je sodnik dosodil zaradi prekrška nad srednjim napadalcem Mladosti. Igra je bila v tem delu srečanja precej odprta s hitrimi preobrati zdaj na eni zdaj na drugi strani. A kljub množičnim priložnostim je izid prvega dela srečanja ostal nespremenjen. Po odmoru so domačini nadigrali goste in začeli ustvarjati številne priložnosti za zadetek. Do tretjega zadetka je prišlo v zaključnih potezah, ko je Gergolet izkoristil predložek Semoliča v kazenski prostor in z glavo tretjič premagal vra tarja gostov.	(D. Gergolet)
«UNDER 20»
Vesna — Monfalcone 2:4 (1:1)
VESNA: Savarin. Purič, Bukavec (v d.p. Metelko), Somma, Schettini, Zucca, Sedmak, Pipan, Bruno. Can-dotti I., Candotti II.
STRELEC za Vesno: v 27. min p.p. in v 15. min. d.p. Bruno.
V zelo lepi in hitri tekmi je morala Vesna prepustiti močnim gostom celotni izkupiček. Križani so sicer nastopili z nekaterimi igralci, ki stalno nastopajo s člansko ekipo, toda tudi to ni bilo dovolj, saj so gostje pokazali res izredno dober nogomet in popolnoma upravičili prvo mesto na lestvici.
Predvsem v začetku 2. polčasa je Monfalcone sprožil nekaj akcij, kakršne redkokdaj vidimo na naših igriščih. Prav te akcije so popolnoma zmedle Križane, ki so v samih petih minutah kar dvakrat pobrali žogo iz lastne mreže. Le Brunu je proti koncu uspelo omiliti poraz.
Fabio
NARAŠČAJNIKI DEŽELNO PRVENSTVO Primorje — S. Giorglna 0:3
(0:1)
PRIMORJE: Zetin, Metelko. Sedmak (Kemperle), Martellani, Husu, Trobec. Antoni, Vidali. Meden. Jankovič. Rochetti.
V zaostalem srečanju je prose-ško Primorje na domačih tleh izgubilo kar s 3:0 proti sicer solidni in močnejši ekipi S. Giorgine. Kljub temu, da so bili gostje boljši od Pro-sečanov in so tudi povsem zasluže no zmagali, si tako visokega poraza «rdeče-rumeni» niso zaslužili, saj so prikazali veliko borbenost in tudi dobro igro. predvsem v prvem polčasu, ko je tudi srednji napadalec Primorja Meden imel dve zreli priložnosti za gol, katerih pa ni znal izkoristiti. Gostje pa so prvič povedli zaradi avtogola branilca Sedmaka. Po odmoru pa so gostje prišli še do dveh zadetkov, čeprav s precejšnjo mero sreče, saj proseška obramba ni povsem brez krivde.
(V. H.)
POKRAJINSKO PRVENSTVO San Vito — Gaja 1:0 (0:0)
GAJA: Zupin, Jež, Strain, Milan Gojča, Rapotec, F. Kralj, Tome, Marjan Gojča. Zamparo (v d.p. Križmančič), Milkovič in D. Kralj.
Obe ekipi sta s trinajstimi točkami pod sredino naraščajniške raz-
predelnice in tako ena kot druga sta odločno merili na celotni izkupiček. Vsekakor bi bila delitev točk pravičnejša, saj sta si bili ekipi enakovredni skozi vso tekmo in sta imeli lepe priložnosti, da zatreseta mrežo. Gol, ki je padel prav v zaključnih trenutkih tekme, pa je padriško gropajsko enajsterico dobesedno spravil na kolena. »zelenorumeni*. pa niso imeli več ne moči ne časa. da bi nadoknadili zamujeno. V vrstah »zeleno-ru-menih* sta bila tokrat najboljša Tome in Dorjano Kralj.	E. P.
NAJMLAJŠI
Primorje — CGS 1:1 (0:0)
PRIMORJE: Zetin, Pahor, Gerbo, Micheli, Bainat, Kemperle, Simat, Sedmak. Fagin, Komino, Gava.
STRELEC za Primorje: Simat v 47. min.
Proti ekipi CGS so Prosečani pokazali svojo trenutno dobro formo
Šest mesecev uspešnih nastopov jadranovcev v C-1 ligi
Pred šestimi meseci, ko se je pričelo košarkarsko prvenstvo v C-l ligi, je bilo mnenje o »Jadranovi usodi* dokaj enostavno: «če se bo vse srečno končalo, se bo moštvo rešilo pred izpadom.*
Nekateri so celo sestavili »programske tabele*, po katerih naj bi bilo Jadranu dovolj 8 ali 9 zmag za obstanek v ligi.
Minilo je približno pol leta. Jadran je igral svojih 22 prvenstvenih tekem. Zabeležil je kar 15 zmag in uvrstil se je med prvo četverico moštev ter si tako priboril nastop v končnici prvenstva, v «play-offs». Sicer pa nas je Jadranovo moštvo v zadnjih letih že privadilo na podobne podvige. Ekipa je namreč v štirih letih napredovala iz prve divizije do C 1 lige, sedaj pa je na pragu druge italijanske lige.
Italijanski kolegi so že večkrat pisali o «Jadranovem čudežu*, o »Jadranovem fenomenu* o «Jadra-novi borbenosti* itd. Bržkone bo to še kako držalo: poleg košarkarskega znanja odlikuje slovenske košarkarje prav zvrhana mera požrtvovalnosti, borbenosti, samozavesti, zagrizenosti. Nenazadnje pa jih odlikuje tudi zavest, da morajo na
sleherni tekmi dati vse od sebe, saj predstavljajo slovensko manjšino. S svojimi podvigi so vzbudili pozornost po skoraj vsej severni Italiji.
Regularni del prvenstva je torej
mimo. Jadranovci so skupno osvojili 10 zmag na domačem igrišču in 5 v gosteh, čeprav so večji del prvenstva imeli dokajšnjo smolo.
V 22 prvenstvenih tekmah niso namreč skoraj nikoli nastopi-
li v popolni postavi. Jadran .je prvenstvo začel brez poškodovanih Iva Starca in Roberta Klobasa, nato pa so se poškodovali še Boris Vitez, Valter Sosič in Klavdij Starc. Poškodbe so se nato vrstile kot na
JADRANOVCI «V ŠTEVILKAH« PO KONCU REGULARNEGA DELA PRVENSTVA
Igralci:
3-S K
1 g	-S -SP
§ .sp	a -a
o. £
.	II I. n
M i-g ?’N a m a c Irg a-3
S a! (Es $>s	£s Mi
6 S	6 Je
sa 3 .
■§ ■§	3 J, ° "
*C - M ^
is o.	V
S S	I
Adrijan Sosič	15	0:1	_	1:3	33	1	3	2	2	1	—	5
Peter Žerjal	488	61:150	41	25:33	76	25	34	70	37	147	6,7	21
Klavdij Starc	674	105:240	44	98:167	59	30	35	54	117	308	14,0	22
Robert Klobas	202	20:44	45	19:29	66	29	13	2	23	59	2,7	14
Andrej Udovič	10	0:1		0:3	—	3	1	—	1	—	—	3
Valter Sosič	433	37:94	39	28:48	58	23	28	22	35	102	4,6	22
Edi Kraus	563	45:107	42	15:23	65	90	34	21	17	105	4,8	22
Marko Ban	792	198:356	56	148:199	74	199	47	55	148	544	24,7	22
Boris Vitez	585	168:308	55	83:105	79	125	31	49	73	419	19,0	18
Robert Daneu	496	60:135	44	20:39	51	108	22	20	41	140	6.4	18
Ivo Starc	135	16:46	35	16:30	53	14	5	12	11	48	2,2	11
Skupno. Meti: tekmo 29,4). Točke:	710:1482 (48 od sto). 1873 (85 na tekmo).			Prosti meti:	453:679 (67 od sto).				Skoki:	647	(poprečno	na
tekočem traku (Žerjal, Kraus, zopet Valter Sosič, Ban, zopet Klavdij Starc, nato še Ivo Starc). Za nameček pa je v končnem delu prvenstva zbolel še Robert Daneu.
Pred samim pričetkom «play-offs* pa sta se poškodovala še Robert Klobas in Andrej Udovič.
Kljub temu pa je torej Jadranu uspel veliki podvig: uvrstitev med prvo četverico. Moštvo je v glavnem konstantno igralo, čeprav je bilo seveda nekaj oscilacij. Značilnost Jadranove peterke je bila hitra in napadalna igra, točnost pri metu.
Iz spodnjega statističnega pregleda je med drugim tudi razvidno, da je slovensko moštvo doseglo visoko poprečje točk na tekmah (85), glede učinkovitosti posameznikov pa seveda izstopa Marko Ban, ki prednjači v skoraj vseh elementih igre.
V soboto čaka jadranovce prvo srečanje v «play-offs». Igrali bodo proti prvouvrščenemu Fornaciariju iz Reggio Emilie. Naloga naših košarkarjev bo izredno težka. O tem ni dvoma! Na dlani pa je, da so naši fantje doslej poskrbeli že za toliko podvigov, da številni navijači lahko upravičeno pričakujejo še enega — prestop v B ligo. (Niko)
Emi Bavcon dvakrat prva
V	bazenu v Fontanafreddi je bilo deželno tekmovanje za začetnike (letniki 1971 72), ki so se ga udeležili najboljši plavalci in plavalke dežele. Med temi so bili tudi trije v predstavništvu goriškega kluba Go-rizia Nuoto, ki so dosegli zares zavidljive rezultate.
V	ženski konkurenci se je najbolje odrezala Emi Bavcon, ki je v dveh dneh nastopila v 4 disciplinah, v katerih je dosegla dve prvi mesti: na 100 in 200 m prosto,
S tem je mlada slovenska plavalka dokazala, da je najboljša v teh disciplinah v deželi ter da dobro obeta za bodoče.
in odigrali eno svojih boljših tekem v letošnjem prvenstvu. Srečanje je bilo torej tehnično privlačno, saj sta obe ekipi igrali odprto s številnimi priložnostmi za gol. Prvi so sicer povedli gostje, ki so izkoristili napako prose.ške obrambe, domačini pa so takoj reagirali in kmalu nato tudi zasluženo izenačili.
MLAJŠI CICIBANI
Breg - S. Luigl 0:1	(0:0)
BREG: M. Ota. Raffaele. Kosič, Kozina, Reggio, Alberti, Zupin.
V prvem polčasu so bili gotovo boljši gostje, v nadaljevanju pa je vajeti igre prevzela v svoje roke domača enajsterica, ki pa je imela to smolo, da je skoraj takoj v začetku prejela gol. Brežani so sicer odločno reagirali, potisnili S. Luigi v njegov kazenski prostor, si ustvarili števil- *’ ne priložnosti, zadetka pa ni bilo. ' Opicina - Breg 1:2 (l;l)
BREG: Cah. Raffaele, Kosič, Kozina. Reggio, Alberti. Zupin (M. Ota,
R. Gombač, L. Zeriali).	1
STRELCA za Breg: Raffaele in Zupin.
Srečanje je bilo izenačeno, tako da bi bolj odgovarjal neodločen izid, Breg pa je tokrat le imel nekaj sre- . če več in je v zaostalem srečanju proti Opicini odnesel obe točki.- Prvi so povedli Brežani, ki so s svojo napadalno igro nadaljevali tudi potem, ko so- dosegli drugi zadetek. Tekma nasploh je bila lepa in korektna. dobro pa je tokrat kot stranski sodnik opravil svojo nalogo tudi Mitja Gombač. (M.S.)
Rekordna Izključitev
BUENOS AIRES — V nedeljskem kolu argentinskega prvoligaškega nogometnega prvenstva so izključili rekordno število kar 18 igralcev, poleg teh pa še dva trenerja.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST. Ul Monteechi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeliah 6.00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano
Gradišče 10/11. nad., telelon 223023
Oglati	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st., viš. 43 mm|
32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000. osmrtnice po formalu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|ske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiška, Trst 11-5374 StFOn 6
v Italiji pri SPI.
14. OprilO 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiski

ZTT
Trst
Člin italijanski zvizi časopisnih 2atožnikov FIEG
Nov pomemben korak v uveljavljanju pravic italijanske in madžarske narodnosti
V Sloveniji odobren zakon o šolstvu na narodnostno mešanih področjih
Slovenske izobraževalne organizacije na Obali morajo skrbeti, da se učenci ob učenju jezika narodnosti usposabljajo za dvojezično sporazumevanje
LJUBU AN A — Skupščina SR Slovenije je 31. marca letos sprejela zakon o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in ma džarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Ta zakon je odraz želja in potreb tako ene kot dru"e narodnosti v Sloveniji, saj .ie v SRS malo dokumentov, ki bi bilj v fazi priprav tako temeljito prediskutirani. Pri tem je treba o-pozoriti zlasti na povsem različna sistema madžarske in italijanske narodnosti. ker gre v Pomurju za dvojezično predšolsko vzgojo, osnovno šolo in od lanskega leta celo sred njo šolo. medtem ko je na Obali
Velikonočni prazniki terjali 140 življenj
RIM — Med prvimi dokončnimi podatki letošnjih rekordnih velikonočnih praznikov je na žalost obračun prometnih nesreč v štirih dneh, od četrtka do velikonočnega ponedeljka. V tem obdobju je na italijanskih cestah izgubilo življenje 140 oseb (v enakem obdobju lani pa 114 oseb), ranjenih pa je bilo 3.551 oseb. Podatki notranjega ministrstva so popolnoma odvrgli predvčerajšnje vtise, da je bilo letos manj smrtnih nesreč. Delno je to veljalo le za nekatere dežele predvsem za Furlanijo-Julijsko krajino, k jer je bilo letos precej manj nesreč kot lani.
Bolj razveseljivi pa so podatki. da trditve o rekordnem tujskem prometu niso bile samo vtisi temveč dejstva. Minister za turizem Signorello .je lahko torej izjavil, da je sedaj bolj uresničljiv cilj vlade, da bi morala »turistična industrija» v prihodnjem triletju prinesti v državo letno 10 tisoč milijard lii1. Pozitivni premik po lanskoletnem neuspehu pa bo Italija izpeljala do konca samo s smotrno turistično politiko: cene morajo ostati konkurenčne, izboljšati je treba storitve in še povečati propagando v tujini.
šolstvo narodnostno, se pravi vzgoj no izobraževalni sistem poteka lo čeno od vrtcev do srednjega izobraževanja v ustanovah ali s slovenskim ali z italijanskim učnim jezikom.
Osnutek zakona so v postopku do njegovega sprejema obravnavali od bori skupščine SRS, njena komisija za narodnosti ter zakonodajno pravna komisija, organi Izobraževalne skupnosti Slovenije, o osnutku je tekla intenzivna razprava v družbenopolitičnih organizacijah, v komi siji za narodnosti in mednacionalne odnose pri RK SZDL Slovenije in še posebej na obeh narorsostno mešanih območjih.
Ob smotrih in nalogah vzgoje in izobraževanja zakon še posebej poudarja poleg razvijanja zavesti o pripadnosti narodnosti tudi zavest o pripadnosti socialistični samoupravni skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti v SFRJ. Na narodnostno mešanem območju v občini Koper, Izola in Piran zakon nalaga slovenskim izobraževalnim or ganizacijam, da se učenci ob uče nju .jezika narodnosti usposabljajo za dvojezično sporazumevanje, spoznavajo kulturo in druge vrednote obeli narodov ter tako prispevajo k ix»glabljanju medsebojnega soži tja.
Zakon na podlagi sistemskih zako nov s področja vzgoje in izobraževanja ureja posebne pravice, ki se nanašajo na organizacijo in vsebino vzgoje na področju predšolske vzgoje, osnovnega in srednjega izo braževanja. obenem pa spodbuja tudi študij jezika narodnosti na visokošolskih organizacijah, saj so pe dagoški in drugi delavci, ki obvlada jo jezik narodnosti, eden izmed temeljnih pogojev za uveljavljanje dvojezičnosti in poglabljanje medsebojnega sožitja. Visokošolske organizacije so v svoje študijske programe že vključile študij italijanskega in madžarskega jezika, študij madžarskega jezika je organiziran na katedri za madžarski jezik pedagoške akademije v Mariboru, pouk te ga jezika je prek ' lektorata dostopen tudi vsem drugim študentom, ki v Mariboru študirajo na katerikoli od visokošolskih organizacij. Za študente ljubljanske univerze je na
voljo lektorat madžarskega .jezika ter študij romanistike in lektorat i-talijanskega jezika na filozofski fakulteti. Poleg tega imajo pripadniki narodnosti možnost, da na podlagi meddržavnih sporazumov študira jo materin jezik na Madžarskem in v Italiji.
Zakon omogoča tistim, ki so kon čali dvojezično osnovno šolo (tu gre le za Pomurje) in se vključijo v srednje izobraževanje zunaj narodnostno mešanega območja, da jim srednje šole same ali skupaj z drugimi vzgojno izobraževalnimi organizacijami omogočijo pouk materi nega jezika kot enakopravnega predmeta, če se zanj odloči najmanj pet učencev.
LIMA — Zemeljski Villavirger: v Peruju 24 oseb.
usad v kraju je terjal smrt
Oproščen in znova aretiran
Le nekaj lir zatem, ko ga je sodišče v s političnimi ocenami o stanju
Ankari oprostilo obtožbe, da je v Turčiji za neko norveško televizijo kršil izredno stanje v državi, so bivšega turškega premiera Bulenta Ecevita znova aretirali, tokrat zaradi izjav, ki jih je pismeno posredoval britanskemu radiu v turškem jeziku.. Na posnetku Ecevit zapušča vojaško sodišče v Ankari ob koncu včerajšnjega procesa (AP)
TISKOVNA KONFERENCA NA RK SZDL BOSNE IN HERCEGOVINE
V Sarajevu pričakujejo obisk SSG iz Trsta
Maja v Trstu in Gorici Narodno gledališče iz Sarajeva
(Posebej za Primorski dnevnik)
SARAJEVO — Ob najavljenem gostovanju Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta v Bosni in Hercegovini od 20. do 25. t.m., v mestih Sarajevo, Zenica, Banjaluka in Prijedor z De Filippovim delom «Dolgonoge lažh, je bila včeraj pri republiški konferenci SZDL Bosne in Hercegovine tiskovna konferenca, ki so se je udeležili številni predstavniki republiškega tiska, radia in televizije. Ko je govoiil o pomenu tega gostovanja, je predsednik sveta RK SZDL za informativno dejavnost 1 bro Hadžič poudaril, da se to sodelovanje odvija v okviru dogovora med SZDL Bosne in Hercegovine ter Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. To sodelovanje. ki se uspešno razvija tudi na drugih področjih, je bilo rečeno na tiskovni konferenci, je obojestranski doprinos k razvijanju
VELESILI OPRAVIČUJETA OBOROŽEVALNO TEKMO S PSIHOLOŠKO VOJNO
V Kremlju so razočarani odločno zavrnili zadnje Reaganove predloge za razorožitev
Republikansko administracijo obtožujejo, da ni zainteresirana za omejitev oboroževalne tekme in da namerno ustvarja ozračje ^sovjetske nevarnosti«
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MQSKVA — «Kaj je z Ameriko? Ali so oni tam, na drugi strani o-ceana, prišli povsem ob pamet?* se sprašuje Vitalij Kobjiš, visoki funkcionar v CK K P SZ, ki je posebej zadolžen za sovjetsko ameriške odnose. Resda so njegove besede malce karikirane, vendar pa v veliki meri odražajo razpoloženje, ki je že nekaj časa značilno za moskovske reakcije na politiko in dejanja Washingtona.
Kobiš sicer kasneje nekoliko o-blaži odgovor in pravi, da je goto vo samo eno: da je v tej deželi
«nekaj narobe* in da se v politiki zdajšnje ameriške administracije «konci ne spajajo s konci* tako na domačih tleh kot tudi v tujini. Vendar pa so njegove besede zelo zgovorna ilustracija moskovskih razmišljanj in dilem, ob katerih v Kremlju v zadnjem času niso več povsem prepričani, kaj naj storijo, da bi ameriško vlado »pripravili* do pogovorov in sporazumevanja. Ali naj še naprej vztrajajo na mirovnih predlogih, ki jih je dal v zadnjem letu Leonid Brežnjev, ali pa naj ne v odnosih z ameriško odministracijo zatečejo k novim grožnjam in pritiskom, tako kot je to storil sovjet-

BENEŠKI DNEVNIK
Delegacija beneških Slovencev gost gorske skupnosti za Tersko dolino
Profesor Viljem Cerno podrobno orisal zahteve Slovencev iz videmske pok regine po globalni zaščiti - Podpora predsednika gorske skupnosti Sinicca
'J
ČEDAD — številna delegacija slovenskih kulturnih organizacij iz videmske pokrajine se je v sredo, 7. aprila, v Čenti sestala z upravnim svetom gorske skupnosti za Tersko dolino. Prisotni so bili predsednik gorske skupnosti išergio Sinicco, čentski župan Giancarlo Cruder. župan iz Pavoletta Angelo Compa gnon, župan iz Ahtena Enzo Degano in geometer Carlo Ponchia ter tajnik skupnosti Ivo Degregorio.
V	imenu slovenske delegacije je spregovoril profesor Viljem Čemo, ki je opozoril na soodvisnost var stva narave z ohranjevanjem etničnih in kulturnih značilnosti določenega območja. Podrobno je nato nanizal etnične in jezikovne pravice beneških Slovencev, ki obvezujejo državo, da čimprej sprejme zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost, s katerim bo izpolnila tudi obvezo iz šestega člena italijanske ustave. Pri sprejemu tega zakona bo treba upoštevati gospodarske in socialne značilnosti območja videmske pokrajine, na katerem živijo Slovenci in odpraviti dosedanje pomanjkljivosti, ki so zavirale gospodarski razvoj teh krajev. Zato bo trebo še naprej vztrajati. da bo parlament sprejel tak zaščitni zakon, ki bo ustrezal zahtevam tudi beneških Slovencev.
V	razpravi so sodelovali še Mau-ri/.io Namor, Riccardo Rutar, Fa-bio Bonini, don Božo Zuanella. Ciampaolo Goriup in don Paskal Gujon, ki so potrdili to kar je povedal profesor černo in so se zavzeli, naj parlament zagotovi enake pravice vsem Slovencem v Furla n i ji - Julijski krajini. Obenem naj zagotovi tudi potrebne družbeno -gospodarske pogoje za ponovno o-živitev slovenske kulturne identitete in naj ustanovi dvojezične šole.
Predsednik gorske skupnosti Ser-gio Sinicco je v odgovoru dejal, da se bo zavzemal za popolno ovrednotenje kulturnih in gospodarskih značilnosti Terske doline. Podprl bo tudi kulturno sožitje, ki prispeva k demokratizaciji in humanizaciji družbe.
Pametna papiga
MOSKVA — V samih dveh letih se ie naučil več kot dvesto besed
in okrov štirideset »Uvkov. Težko
je zanikati, da Miroša, mlada sovjetska papiga, ni dovolj zgovoren. Pametna živalca je še zlasti ljubiteljica poezij in sovjetske ljudske glasbe, ne trpi pa jazza in pop glasbe. Ko ju sliši na ves glas zakriči: «Dovolj s takšno glasbo, po vzroča mi glavobol*.
Oficirsko lento noj bi odpravili
RIM — Tradicionalno modro len to iz svile, ki jo italijanski oficirji nosijo ob uradnih ceremonijah in na straži, naj bi odpravili. Tako vsaj zahteva socialistični poslanec
Accame, izvedenec za vojaške zadeve, ki pravi, da gre pravzaprav za kič stare savojske monarhije. Lenta, trdi Accame, ni nič drugega kot razpoznavni znak, ki razredno loč: oficirje od podoficirjev, preveč stane pa tudi državno blagajno, ker je pač svilena. Sicer pa, poudarja še Accame v vprašanju obrambnemu ministru, takšni okraski nimajo več nobenega smisla: primerni so samo še za izbrana dekleta ob natečajih za lepo tičke.
PEKING — Romunski predsednik Ceausescu je včeraj dopotoval na štiridnevni uradni obisk na Kitajsko. S tamkajšnjimi voditelji lx> najbrž govoril tudi o odnosih s SZ.
Uspel kulturni večer v Teru
V tem kraju, so priredili dobro
večer namenjen
v občini obiskan slovenski
TER Bardo, kulturni
govorici Terske doline. Po pozdravih predsednika kulturnega raziskovalnega centra inženirja Giuseppa Chera in občinskega odbornika za kulturne dejavnosti Stefana Jaco luttija je bila na -vrsti predstavitev brošure «Analiza narečja*, poročila etnografa in dialektologa ter posebnega poznavalca, slovenskega narečja v Terski dolini prof. Pavla Merkuja, ki je orisal temeljne značilnosti slovenščine v tem območju, kPje bogata s slovenskimi besednimi koreni, čeprav so se nekateri v različnih zgodovinskih obdobjih združili z romanskimi. Obenem je tudi nakazal rešitve za vključitev slovenskega narečja v življenjskost in sodobnost jezikovnega in kulturnega tkiva za ponovno združitev s knjiž-njim jezikom.
Na prireditvi so tudi poudarili po trebo. da država sprejme globalni zaščitni zakon in spodbudi nove dejavnosti na območju za kulturni in družbeno - gospodarski prepo rod Slovencev iz Terske doline.
Glasovali bomo (morda) 13. junija
Vlada je dolučila 13. junij za dan referendu ma o odpravninah, v isti sapi pa je ministrski predsednik Spadolini pred televizijskimi ekrani svaril pred posledicami referenduma in pozival vse stranke, naj v parlamentu izglasujejo zakon, ki bi spremenil sedanji način obračunavanja odpravnin in bi torej preprečil junijski, referendum.
Zakaj je Spadolini tako zaskrbljen nad možnost jo. da bi prišlo do referenduma? Zakaj so za s kr bije ni predstavniki političnih sil. sindikati, zve za industrijcev? Kaj predlaga Democrazia pro letaria, Ici je zbrala pol milijona podpisov in s tem sprožila zahtevo po referendumu? O čem bomo pravzaprav glasovali? Na ta vprašanja bo ma skušali odgovoriti in obrazložiti sedanji pošto pek izračunavanja odpravnin ter posamezne pred loge za spremembo načina obračunavanja in s tem preprečitev referenduma.
<Odškodnino za delovno dobo» predvideva ci vilni zakonik v členu 2.120, kjer določa, da mora bili ta odškodnina, ki jo bomo odslej poenostav Ijeno imenovali odpravnina, izračunana na osnovi zadnje plače in sorazmerna z dolžino delovne dobe. Naslednji, 2.121. člen pa določa, da morajo biti v osnovi, Iti jo predstavlja zadnja plača, vključeni vsi prejemki, ki jih je odvisni delavec resnično prejel, z izjemo družinske doklade.
Do 31. januarja 1977 je obračunavanje odprav vin potekalo nekako tako: delodajalec je seštel vse dohodke, ki jih je uslužbenec prejel v teku leta, vključno s 13. in morebitno 14. plačo, to
vsoto delil z 12 in tako dobil letno osnovo od pravnine. To osnovo je nato pomnožil s številom let. kolikor je bil pač uslužbenec zaposlen pri. podjetju in tako ugotovil, koliko odpravnine mu mora izplačali.
izredno visoka stopnja inflacije in torej veliko naraščanje življenjskih stroškov ter z njimi dra ginjska doklada pa je predstavljalo zelo visoko breme za delodajalce. Ni namreč zadostovalo, da so ob koncu teta vsotam, ki so bile že (na papirju) zamrznjene za izplačevanje odpravnin, dodali po eno plačo za vsakega uslužbenca: ker se je odpravnina izračunala na osnovi zadnje plače, je bilo treba torej odpravninski sklad mo čno revalvirati. ne samo zaradi rednih pogodbe nih poviškov plač, ampak in v veliki meri pred vsem zaradi naraščanja draginjske doklade.
Tako so se ob koncu leta 1976 dogovorili, da <zamrznejo» draginjsko doklado pri izračunavanju odpravnin in vlada je januarja 1977 izdala zadev ni odlok, ki ga je kasneje parlament potrdil. Na osnovi tega odloka se za izračunavanje odpravnin ne upošteva draginjska doklada od t. februarja 1977 dalje. Ta pa do sedaj znaša že skoraj 390 tisoč lir. Skratka, po sporazumu iz leta 1977 prejme uslužbenec za vsako leto delovne dobe slabih 400 tisoč lir manj odpravnine, kot bi je dobil po prvotnem načinu obračunavanja. Z referendumom naj bi odprdvili zakon iz leta 1977.
PRIHODNJIČ: vsakdo računa po svoj*.
ski voditelj na kongresu sovjetskih sindikatov.
Zadnji koraki Reaganove administracije, med katerimi se je ameriški predsednik zavzel po eni strani za »zmanjšanje jedrske nevarnosti*, po drugi strani pa izjavil, da je Sovjetska zveza v atomski obrožitvi močnejša od ZDA, so v Moskvi še povečali nemir. Za mnoge moskovske opazovalce je postalo negotovo, kaj kani v prihodnje storiti ameriška vlada na področju oboroževanja in sovjetsko-ameriških odnosov. Ni čudno, če so zaradi tega mnogi komentatorji zapisali, da sedanja fcik-cak* politika Reaganove administracije ne vodi nikamor in da je predvsem namenjena nadaljevanju «propagandnega maratona*, ki ga je republikanska vlada začela že takoj po prihodu na oblast.
Mnogi med njimi, tako kot Kobjiš. vidiio vzroke za «nervozna dejanja* Bele hiše tudi v političnih in gospodarskih gibanjih v sami A-meriki. Kobjiš pravi, da se Američani ne bojijo toliko »sovjetske ne-vamosti*. kot pa tistega, kar jim pripravljata lastna vlada in delodajalci. Po mnenju Kobjiša bi se letošnje poletje v Ameriki, zaradi «an-tinarodne* politike zdajšnje ameriške administracije, kaj lahko sprevrglo v leto velikih socialnih nemirov. demonstracij, protestov in direktnega obračunavanja med različnimi «kategorijami» ameriškega prebivalstva, tako — pravi kot v »strašnih* šestdesetih letih.
Kobjiš posebej poudarja, da bolj kot sovjetske grožnje «vlivajo strah* Američanom novi Vietnami, Irani in Salvador:, in na ta način tudi on opozarja na v zadnjem času sploh zelo široko sprejete ocene v Moskvi, češ da je Reaganova administracija spregovorila <-pomirijivejše* besede o vprašanjih oboroževanja zgolj pod pritiskom močnega mirovnega gibanja, hajprej v sami Ameriki, potem pa tudi v Zahodni Evropi, in nikakor ne zato, ker bi dejansko želela razorožitev.
V	MOvSkvi tako gledajo v celoti na «manevre» ameriške administracije skozi te, «notranje* perspektive in tako, kot na primer včerajšnja Izvcstija, poudarjajo, da je želel Reagan s svojimi predlogi, ki jih je dal 1. aprila, in ki danes bolj, kot v prvem trenutku, vznemirjajo moskovske opazovalce, samo zmanj Sati pomen sovjetskih mirovnih pobud, za katere — kot tukaj nenehno opozarjajo — vlada povsod veliko zanimanje, tudi, v samih ZDA. Včerajšnja Izvestija pri tem celo pišejo, da v zadnjem času ameriški časopisi prejemajo številna pisma, v katerih ameriški državljani pozdravljajo in podpirajo sovjetske predloge za zmanjšanje jedrske oborožitve v svetu in izražajo »globoko zaskrbljenost nad militaristično usmeritvijo \vashingtonske administracije*.
Sovjetski komentatorji nasploh želijo prikazati, da z Reaganovo administracijo in njegovo politiko nimajo težav samo v Sovjetski zvezi, ampak tudi sami Američani in njihovi zahodnoevropski zavezniki. V Moskvi poudarjajo, da popularnost j ameriškega predsednika nenehno u-pada in da v Ameriki vse manj j ljudi podpira politiko zdajšnjo ad-i ministracije. Kot pravijo Izvestija. i baje samo 17 odstotkov Američanov ! odobrava Reaganov petletni pro-igram »modernizacije* oborožitve, 70 odstotkov ljudi pa se zavzema za zmanjšanje izdatkov za orožje.
V	Moskvi poudarjajo, da ti po datki zgovorno potrjujejo, da večina Američanov zavrača »klevetniške in zlonamerne* trditve nasprotnikov SZ v ZDA in drugih zahodnoevropskih deželah (pri tem tudi samega ame- i
riškega predsednika), ki želijo na vsak način prikazati sovjetsko jedrsko premoč v svetu. Izvestija pravijo, da so to »demagoški poskusi neinformiranih in nekompetentnih ljudi*.
DANILO SLIVNIK
PALERMO — Petkovo železniško nesrečo pri Palermu, v kateri sta dve osebi umrli, 26 pa jih je bilo ranjenih, sta po vsej, .verjetnosti povzročila voznika ekspresnega vlaka Palermo Benetke - Brenner, ki nista spoštovala semafora, ki jima je veleval, naj ustavita vlak.
dobrososedskih odnosov med sosednima državama. Umetniki slaven ske narodnostne skupnosti v Italiji bodo občinstvu v štirih mestih Bosne in Hercegovine predstavili del svojega kulturnega bogastva, obenem pa mu tudi približali dramsko ustvarjalnost italijanskega a v torja. S svoje strani pa se bo sa rajevsko Narodno gledališče predstavilo slovenskemu in italijanske mu občinstvu v Trstu in Gorici z delom enega od bosansko-hercegov-skih avtorjev maja letos. Naša želja je, ta je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci, da s temi gostovanji poudarimo pomen manjšin kot mosta prijateljstva med državama in njunimi narodi.
Bosansko-hercegovski novinarji in dopisniki sredstev informiranja iz drugih republik in pokrajin Jugoslavije. so se na kratko seznanili tudi z bogato zgodovino slovenske ga gledališča v Trstu. Velik poudarek dajeta gostovanju slovenskih gledališčnikov iz Trsta že zdaj tako radio kot televizija, poročilo s tiskovne konference pa so s poudarkom objavili tudi tukajšnji listi.
SAŠA MLAC
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
AVTO LANCIA fulvia 1300 letnik 1971 prodam po ugodni ceni. Telefonirati na št. (0481) 78-040.
OSMICO je odprl Dušan Radovič v Nabrežini. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni.
IŠČEMO sposobnega in vestnega računovodjo za sodelovanje oziroma za družabnika. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Monteechi 6. pod šifro «Pisarna».
PRODAM zemljišče — 4.000 kv. m v bližini Zgonika. Za informacije telefonirati ob delavnikih na št. 820 197 od 8. do 12. ure in od 15. ure do 17.30.
PRODAM alfetto 1.8 v dobrem stanju. Telefon 040/229341.
PRODAM 3000-litrski rezervoar. Telefon 040,/755550.
PEPE ŠERVOTOV je v Doberdobu v Vrtni ulici odprl osrnico. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje.
Članice EGS lani porabile manj bencina
BRUSEU — Članice evropske gospodarske skupnosti so lani porabile manj bencina kot pred dvema letoma. Statistični urad EGS je objavil podatke, po katerih je bila poraba bencina lani za 2.2 odstotka manjša, poraba .plinskega olja na se je zmanjšala kar za 7,6 odstotka. Najmanj .je k temu uspehu pripomogla Italija, ki je porabila le 0,9 odstotka manj, v ZRN pa so po rabili kar za 5,5 odstotka manj bencina. Le v Luksemburgu se je poraba bencina povečala (kar za 8,4), vendar samo zato, ker je zaradi nižjih cen, polnilo rezervoarje svojih avtomobilov mnogo tujcev.
RIAD — Ministrski odbor za proizvodnjo članic OPEČ se bo pod vodstvom predsednika Otaibe sestal v sredo, 21. aprila.
KMEČKA POSESTVv, GRD-DINA. vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Ru-pi (na Štradalti) občina Sovod nje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ter ob sobo tali in nedeljah od 10. do 12. ure. ali po telefonu štev. (0481) 391 063.
35-LETN1, pošten, s trgovsko izobrazbo, z lastnim avtomobilom, redno zaposlen v dopoldanskih urah išče kakršnokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Monteechi 6. pod šifro »Popoldnevi*.
UPOKOJENEC z dobro urejenimi življenjskimi pogoji išče žensko staro približno 50 let za skupno življenje. Pismene ponudile poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Monteechi 6, pod šifro »Pomlad*.
Pris/tvnijte en
DIJAŠKO MATICO
AGROTECNICA
L) A It 1 (> MASULLI
•	SEMENA
•	GNOJILA
•	KMETIJSKI STROJI
•	VRTNARSTVO
Vse za čebelarstvo
Ul. Trieste št. 75 Tel. 0181/74155 3-1079 ŠTARANCAN (GO)
ZLATARNA-UR ARNA
«Svizzera»
dl A Soroce
DOXA
TRST
Ulico S. Spiridione Tel. 60-252
Včasih je potrebno zelo malo, da bi se počutili veliko bolje poligel - executive -življenjskih moči in dobrega razpoloženja
priporočamo ga trikrat dnevno dekletom in ženam z oslabljeno splošno kondicijo in nezadostnim spolnim poželjenjeni
Ijubljana, Jugoslavija