spo arsk f i in narodne 6 Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone jani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic* V Ljubljani 25. aprila 1902. rO Politični oddelek. ü m m* W X -j ** m * ^ v i * 9 + « .» • £ ■ j" , k jt* • « m. 9 * » • > lji i ji w^i-j * « 9 * > t . sJ^k * ot»..- \ • % ■■ i . Novo grupiranje strank? parlamentu so se pokazali pojavi, iz katerih se je začelo sklepati, da se seveda še prav na tihem pripravlja nekako novo grupiranje strank. Neki poljski član gospodske zbornice je tudi že preciziral svoje mnenje v tem oziru ali to mnenje se nam vsaj za sedaj zdi še jako fantastično in silno daleč od uresničenja. Istina pa je, da so se zgodile stvari, vsled katerih se je razmerje moči premenilo. Po glasovanju zastran celjskih razredov Je nemška ljudska stranka mobilizirala svoje čete za vojno zoper vlado. Ako je sploh računala, da jej bodo sledile vse druge nemške stranke po ti poti, potem je računala slabo. Nemško-liberalne veleposestnike, nemške naprednjake in takozvane krščanske socija- liste kar nič ne mika, ravnati se po zaporedih gra škega nemškonacijonalnega konventa in odklonili so pot na povabilo nemške ljudske stranke, slediti jej opozicije. Nemška ljudska stranka je iz tega izvajala posledice in izstopila je iz skupne nemške organizacije, v kateri so bile doslej, izvzemši samo Schönererjance m katoliško stranko, združene vse druge nemške stranke. tej konferenci klubovih načelnihov so imele nemške stranke organizacijo, ki je imela velik vpliv, saj je bila to največja parlamentarna organi- zacija. Potom te konference klubovih načelnikov se urejevalo skupno postopanje nemških strank in so te stranke kot kompatna celota se pogajale z vlado. tem, da je nemška ljudska stranka izstopila na parlamentarne odnošaje in da se nemške stranke že zopet najdejo pod jedno streho. Toda temu ni tako. Prav te dni se je na nekem shodu pokazalo, da organizacije, ki bi združevala vse nemške stranke ne bo možno tako hitro zopet ustvariti. Dunajski krščanski socijalci, ki so doslej zvesto stali na strani drugih nemških strank in se dali voditi po konferenci klubovih načelnikov, nečejo ničesar več slišati o obnovitvi te „Gemeinbürgschaft". Menda so se korenito naveličali, biti samo orodje za namene druzih strank in menda so se tudi naveličali prikrite vojne, ki so jo proti njim vodili njihovi zavezniki. Na omenjenem shodu je dr. Lueger brez ovinkov povedal, da so krščanski socijalci veseli, da se je razbila skupna organizacija in povedal je, da si hočejo krščanski so-cialci ohraniti proste roke ter da se v tako organizacijo ne dajo več upreči. Nemški „Gemeinbürgschaft", ki jo je reprezentirala konfenca klubovih načelnikov, je torej odzvo- nilo. Najbolj bo po njej žalovala vlada. Ministrski predsednik Körber je pač razbil prejšnjo desnico, ali konferenco nemških klubovih načelnikov je skrbno varoval, ne le ker je v njej imel najboljo zaslombo, nego tudi za to, ker je po njem mogel krotiti zlasti m nemške nacijonalce. Toda prccös drobljanja nemških strank s tem še ni dognan nemški ljudski stranki sta dve smeri; jedna, zmernejša frakcija, bi se rada čim bližje držala nemških veleposestnikov in krščanskih socijalistov, druga vse frakcija je radikalna in zastopa v tej stranki nemške ideje. Radikalna frakcija zadobiva v stranki čedalje več vpliva, to svedcči izvolitev dr. Lemischa v predsedstvo kluba, in čuje se prav pogostoma, da pride slej ali prej zanesljivo do ločitve. tem, ko se nemški ljudski stranki razpad iz te konference, je razbila to skupno organizacijo, še le prorokuje, se je pri Vsenemcih že tako razvil, Do zadnjih dni se je mislilo, da to ne bo dosti vplivalo da bo ta stranka kmalu zdrobljena. Stran 162. V očigled temu procesu v nemških strankah, je samo naravno, da se je pojavilo mnenje, da pride do novega grupiranja strank. Nekateri glavni pogoji za to so pač dani in ker si mora dr. Körber na vsak način zagotoviti zanesljivo večino za nagodbo itd. je jako verjetno, da bo skušal tako novo grupiranje tudi ustvariti. Na Dunaju, 22. aprila 1902. J. C. Umor ruskega ministra. Te dni je ruski bivši dijak Kijevskega vseučilišča Mališev, ki ga je povodom zadüjih nemirov zadela občutna kazen, petkrat ustrelil na ruskega notranjega ministra Sipjagina. Dve rani sta bili smrtni. Morilec je hotel ministru izročiti neko prošnjo in porabil to priliko za navidezno maščevanje. Morilec je bil v uniformi ruskega adjutanta. Ministrski svet je sklenil predlagati carju, naj se vsi dijaki odstranijo iz Petrograda. Dijaki imajo tajen odbor, kateremu so se razni dijaki prostovoljno ponudili, da izvrše atentate. V carjevi palači je posebna komisija pregledala vse prostore, celo kleti, a ni našla nič sumljivega. Napad na Sipjagina se je že dolgo pripravljal. Dobil je pred tedni brzojavko: „Na svidenje". Pod brzojavko je bilo podpisano ime nedavno umorjenega ministra Bogoljepowa. Vest o atentatu na ministra notranjih stvarij je povzročila velik strah. Napadalec je kaznovani dijak kiewske univerze. Car je zelo preplašen. Murawiew je bil pozvan, naj sprejme notranje ministrstvo, a je odklonil, ker se boji atentata. Sipjagin je bil rojen leta 1853. v moskovskem okraju, pravoslavne študije je dovršil v Petrogradu, ter potem takoj vstopil v notranje ministrstvo, ki mu je tedaj načeloval general Timašev. Sipjagin je pričel takoj z liberalnimi reformami. Pri vsem svojem delovanju je Sipjagin pokazal, da hoče biti pravičen in naklonjen kmetskemu prebivalstvu Po umoru carja Aleksandra II. je bil pozvan v komisijo, ki je obso dila politiške zločince, kjer se je pokazal odločnega nasprotnika nihilistiškega gibanja. Posebno priljubljen je bil Sipjagin carju Aleksandru III. Leta 1886. so ga poslali za podguvernerja v Sarkov, leta 1888 je pa postal guverner Kurlanda. Tedaj se je pokazal odločnega nasprotnika mnogim nemškim težnjam. Ravno vsled tega je bil Nemcem vedno na potu. Pozneje je prišel v Moskvo, a je ostal tam le dve leti; leta 1894. je bil namreč že zopet v notranjem ministrstvu kot ministrov namestnik. Nekaj časa je bil Sipjagin šef carjeve pisarne za reševanje raznih prošenj in si je kot tak pridobil naklonjenost vse Rusije. Po Aleksandrovi smrti je postal guverner Volhi-nije. Dne 1. novembra 1. 1899. je pa kot naslednik Goremykina postal notranji minister ter kmalu prišel v konflikt z dijaštvom. Pravijo, da je on vzrok vseh Letnik LX. grozovitosti, ki so se pojavljale lansko leto v raznih ruskih vseučiliških mestih. V koliko je mož prestopil pri teh nemirih mejo obzirnosti, se sicer ne da soditi, sme se pa trditi, da toliko gotovo ne, kolikor dijaštvo samo. Pač pa je nasprotno znano, da se je Sipjagin ravno vsled tega največkrat zameril carju, ker ni kazal take brezobzirnosti, kot so morda želeli gotovi elementi. Sodi se torej v vseh treznejših listih, da revolucijonarna roka ni zadela prave osebe. Pogreb umorjenega ministra se je vršil predzadnji četrtek. Pogreba so se udeležili car, veliki, knezovi in ministri. Car z velikimi knezovi je nosil ministrovo truplo do voza. Pokopali so ga na pokopališču Aleksandra Nevskega. Politični pregled. Notranji položaj. — Mej dunajsko in mej ogrsko vlado so se pri zadnjih konferencah v Budimpešti pojavile take diference glede nagodbe in glede skupnega carinskega tarifa, da se v obče sodi, da pride do dvoboja, seveda le političnega, mej Szellom in Körberjem. Slednji stoji na stališču, da se pri carinskem tarifu ne smejo upoštevati samo agrarične koristi Ogrske, ampak tudi industrijalne koristi Cislit-vanske. Vrh tega pa zahteva, da se naj razmerje mej Cislit-vansko in mej Ogrsko trajno uredi, da bo konec vednim krizam. Splošno mnenje je, da se ne bo dalo to nasprotje iz lepa poravnati in da nastane ali na Dunaju ali v Pešti ministrska kriza. Državni zbor. — Nasprotje mej vlado in nemškimi nacijonalci je že poravnano. Nacijonalci so se z vlado „zgli-hali" na ta način, da jim je vlada zagotovila izpolnitev raznih njihovih postulatov. Vsled tega so nacijonalci odnehali od svoje „opozicije" in se sedaj nadaljuje razprava o proračunu finančnega ministrstva Pri tem ie v zadevi potresnega posojila govoril tudi poslanec dr. Tavčar. Zanimiva je bila razprava o posojilu 16 milijonov kron mestu Praga. Ta postavka je bila vzlic odporu nemških strank sprejeta z veliko večino. Ogrska. — Ogrski trgovinski minister Horanszky je v soboto 19. t. m umrl. Bil je šele pred šestimi tedni imenovan ministrom. Kakor smo poročali, nastal je zaradi njegovega imenovanja razpor mej ministrskim predsednikom Szellom in domobranskim ministrom Fejerväryjem, ker se je poslednji izjavil, da s Horanszkem ne mara sedeti v kabinetu a je njegovo imenovanje Szell vender-le omogočil brez vednosti Fejervaryjeve, vsled česar je poslednji podal ostavko, a je cesar ni sprejel. Rusija. — Ruskega ministra notranjih del je te dni ustrelil neki dijak Malysev. Morilec se je udeležil velikih dijaških revolt, ki so se lansko leto primerile v Kijevu. Takrat je bil Malyšev radi fega iztiran iz vseučilišča in poslan v vojake, pozneje pa pomiloščen Ko je Malyšev ustrelil na ministra, je ta vskliknil: Zakaj me more ? Jaz se ne zavedam, da bi bil komu kaj zalega storil Ko so napadalca prijeli, je ranil še nekega slugo. Pred napadom je rekel ministru: „Tvoja ura je prišla" ! Na to je ustrelil petkrat na ministra in ga dvakrat smrtno ranil, ko so Malyševega aretirali je rekel: „Metode, katere ž tev je bil Mac Kinley. sem se z uspehom poslužil". 'Morilec je bil poročen s kneginjo Wjodecki. Pogreb umorjenega ministra se je vršil v četrtek 17. t m. Krsto z mrtvim ministrom je nesel do voza sam car z Velikimi knezi. Morilec se je baje jedno uro po napadu v ječi zastrupil. O umoru pravijo, da ima politično ozadje, ker morilec ni imel nobenega osebnega vzroka, da se maščuje nad NOVICE r 1 ——— Letnik LX. NOVICE Stran 163. ministrom, čegar delovanje ni bilo sovražno dijakom. Poroča se pa da bil velik nasprotnik Nemcev in njihove politike Namen zveze je, krepko varovati skupne napram Rusiji. Atentat je bil baje sad političnega komplota interese pripadajočih ji zadrug, oziroma v njej zasto- Belgija. Veliko gibanje za premembo ustave je vzelo panih obrtov. Sosebno je zvezi namen: a) podpirati čuden konec Delavci so najprej provzroČili generalni štrajk, zvezi pripadajoče zadruge glede izpolnjevanja njih ko je pa bila revizija ustave odklonjena, so generalni ustavili. Fiasko je torej popoln! < štrajk zakonitih nalog; b) pospeševati obrtno izobrazbo učencev ter tudi nadaljno izobrazbo pomočnikov in Vojna v južni Afriki. Zadnje dni ni bilo nikacih obrtnikov; c) pospeševati obrtni, zlasti strokovni pouk; posebnih poročil iz južne Afrike. Z nekaterih strani se poroča, da so mirovna pogajanja mej Buri in mej Angleži popolnoma pretrgana, dočim se čuje z druge strani, da se sicer nadaljujejo, a da ni mogoče priti do porazumljenja. d) pospeševati posredovanje dela in prenočilstvo glede na zadruge in obrte, pripadajoče zvezi; e) pospeševati gospodarsko nabavo surovin in tehnično izpolnjevanje vršbe glede na obrte, pripadajoče zveznim zadrugam; /) pospeševati prodajo izdelkov zveznim zadrugam pripadajočih obrtov; pospeševati naprave in na- ki redbe za preskrbi te v cenega kredita obrtnikom, pripadajo zveznim zadrugam, ter tudi pospeševati, da Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. Obrtni shod, ki se je vršil 8. decembra 1901. v „Mestnem domu" v Ljubljani, je, kakor smo svoj čas poročali, sklenil, da naj se ustanovi deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug, in izvolil v pripravijalni odbor načelnike ljubljanskih obrtnih zadrug in načelnika mizarske zadruge v Št. Vidu. Pripravljalni odbor je že sestavil načrt pravil in jih predložil vladi v odobritev, ter je upati, da se zveza kmalu ustanovi. Nedvomno bo zveza velikega pomena za organizacijo kranjskega obrtnega stanu. Pričakovati je od nje mnogih koristi za naše male obrtnike, ako se le-ti poprimejo dela pri zvezi z vstrajnostjo, primerno navdušenosti, s katero so na obrtnem shodu storili sklep, da je ustanoviti zvezo. Glede zveznega delo- kroga naj posebej poudarimo razširjenje strokovnih vednosti, pri čemer bi zveza koristno delovala v zvezi z obrtnim pospeševalnim uradom s prirejanjem strokovnih tečajev in z drugimi napravami, katere je v lanskem letniku izvrstno popisal posebne podpore vredni » Narodnogospodarski vestnik" v člankih „Ma lemu obrtniku v pomoč". Posebno važni bi bili poučni tečaji v knjigovodstvu in kalkulaciji. Brez pomena tudi ne bo vplivanje zveze na vzgojo učencev, saj ni vse jedno, kakšne si vzgoji obrtni stan svoje bodoče konkurente. Velike važnosti bodo razstave del obrtnih učencev, katerih prirejanje je v načrtu tudi navedeno med nameni zveze. se urede razmere glede plačevanja naročnikov; pospeševati bolniško zavarovanje mojstrov, pomoč- * j , i % nikov in učencev; i) pospeševati podpiranje mojstrov ali pomočnikov, ki so vsled starosti ali invalidnosti postali nezmožni, prislužiti si kaj; k) pospeševati, da se izvede zadružna, zlasti strokovnozadružna organizacija na Kranjskem; l) izrekati mnenje o obrtnih vprašanjih, stavljenih ji po obrtnih oblastvih ali tr- govskih in obrtniških zbornicah. . Sredstva. Svoj namen izkuša zveza doseči: z vlogami, predlogi in izjavami do oblastev in za-stopov, in sicer ali sama zase ali z drugimi zvezami ali tudi z zadrugami, ki ne pripadajo zvezi, glede na obrtno zakonodaj stvo v obče in na zakonito uravnavo razmer obrtnih zadrug posebej; 6) z rednim medsebojnim občevanjem zadrug; c) z vplivanjem na zadruge, ki pripadajo zvezi, zlasti glede njih skrbi za dobro ureditev stvari, ki se tičejo učencev, za ure- s jeno posredovanje dela in za obrtno izobrazbo; skupnim posvetovanjem o interesih obrtnega stanu kot takega ali obrtnih zadrug; e) s tem, da navaja enakomernemu postopanju zadrug v vseh zadružnih zadevah, zlasti glede učenstva, glede posredovanja dela, glede zadružnih bolniških blagajnic in glede naprave občnoobrtnih in strokovnih nadaljevalnih šol; /) z uvedbo enakomernega zadružnega uradovanja, z uporabo enakih pripomočkov, tiskovin itd.; g) s tem, da ustanavlja ali podpira obrtne strokovne in nadaljevalne šole, mojstrske tečaje in druga obrtna uči- lišča s tem, da prireja potovalna zborovanja s poučnimi predavanji obrtne in narodnogospodarske vsebine, kakor tudi v pospeševanje zadružne organi- Ijudomilem oziru pride v poštev zlasti usta- zacije na raznih krajih zveznega okoliša; i) s tem, novitev mojstrske bolniške blagajne, v narodnogospo- da vodi statistične izkaze o zadrugah in obrtnih darskem pa osnova surovinskih zadrug, delavnih in obratih, ki pripadajo zvezi, objavlja in razširja stro skladiških zadrug. kovne knjige in izdaja strokovne časopise, dalje da Dela bo torej dovolj; naj bi se naši obrtniki ne ustanavlja knjižnice za obrtno izobrazbo zadružnikov > strašili truda. naslednjem prijavljamo m s prirejanjem razstav maloobrtnih izdelkov, mo- načrta .pravil deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug torjev in delovnih pripomočkov za mali obrt ter iz- o namenu zveze in o sredstvih, s kate- delkov učencev in tudi s podeljevanjem premij za te; J) z napravo posebnih zavodov za posredovanje w v Ljubljani" rimi ga je izkušati doseči: t NOVICE Letnik lLX. dela ali z drugimi naredbami za urejeno izkazovanje drugih vzrokov prikladno mazanje drevja z apnenim dela; m) s sprožitvijo in ustanovitvijo gospodarskih beležem, vsled katerega ostane skorja gladka in ne zvez, zlasti pridobitnih in gospodarskih zadrug za nudi gosenicam nobenih skrivališč. Izpraznjene sadne nabavo surovin, za olajševanje kredita, za upeljavo shrambe in kleti moramo temeljito osnažiti in jih skupnega strojnega obrata, za vzdrževanje skupnih imeti zaprte, dokler metulji letajo. Dober pomoček podjetij, za dobavo zlasti državnih potrebščin in dr.; za pokončevanje tega škodljivca so tudi takozvane s tem, da ustanavlja ali podpira bolniške blagaj- goseničje pasti, ki se narejajo takole: Meseca julija nice za mojstre, starostne in invaliditetne blagajnice; se ovijejo rodna jablana in hruške, in sicer pri visoko- s tem, da daje zadrugam in njih udom, ki pripa- debelnem drevju približno 1 m nad zemljo, pri pritli- dajo zvezi, v obrtnih zadevah pravne svete. Jabolčni tončič. Kaka nevolja nas prešine, ako se nam vsuje iz prerezanega lepega jabolka ali iz namizne hruške grda črvojedina! Če Je med kupljenim namiznim sadjem mnogo takih uničenih in neslastnih komadov, odslovimo prekupca ali sadjarja, od katerega smo kavčih pa neposredno pod vejami, z rahlimi, navad nimi povresli, ali ravno tako debelimi kitami od mehkega sena, lesne volne itd., ki se pritrdijo z na vadnim motvozom na debla Čez nje se pritrdijo in sicer tudi z motvozom kakih 15 cm široke krpe debelega papirja, ki delajo nekako streho nad vso napravo. Mnogo škodljivčevih gosenic se poskrije v take pasti in se zabubi v njenih rahlih tvarinah. Te pasti se snamejo meseca januvarja, njih vsebina pa se sežge. Ako je papir dobro ohranjen, lahko ga porabimo še jedenkrat. jih dobili. Črvivost pri jabolkih m hruškah provzročuje WWW Poučni in zabavni m w gosenica majhnega sivorujavega metulja, kateri leta od konca meseca maja do prvih dni meseca julija in ki polaga svoja jajčeca posamezno na mlade plodove. Najrajši stori to ondi, kjer se plod dotika kakega listja ali kakega drugega plodu. Gosenčica, ki se je izmotala iz jajčeca, zavrta se v rastoči sad in žroč pomiče proti peškišču, kjer pokonča seme. Dorasli rudečkasti črviček zapusti časih sad že na drevesu in se spusti po tanki niti navzdol, da jo popiha v razpokline in špranje drevesne skorje, v mah ali druga skrivališča. Njegovi rovi v sadu in peškišču so napolnjeni z gnusno črvojedino goseničnim blatom. Mnogo plodov popada, ko jim je peškišče uničeno, z gosenico vred pred določenim časom z drevja Ko so izlezle iz ploda, poiščejo si na deblu kako varno zavetje. Nekaj sadja pa na videz vender dozori in se spravi s črviči vred v sadne shrambe in kleti. Gosenice, ki prilezejo tu iz sadja, poskrijejo se v slami, v špranjah, med deskami itd. Da se obvarujejo zimskega mraza, narede si nekako gnezdeče iz preje, v katerem se pa še spomladi zabubijo Po razmerno kratkem počitku se prikaže metulj, ki se takoj napoti v vrh, kjer se spari in odloži jajčica. Iz opisanega življenja tega mrčesa lahko razvidimo veliko škodo, ki nam jo more provzročiti; ob jednem pa posnamemo iz njega tudi način, kako ga zati- Glede na to moramo v prvi vrsti pobrati vsak rati. dan prerano odpadlo sadje in v Crni kirasirji. češki spisal V. BeneS-Trebizsky. (Dalje). Poslovenil D. Pr Starejši častnik je ležal poluslečen na mehkih kmetskih pernicah. Gromovito hropenje je javljalo, da dobro spi. » Ne pači se! Mari me več ne poznaš14? je sikal grof kmetu v uho. „Hitro si pozabil ono noč, vražje hitro1\ Kmet je trdno stiskal ustnice, da bi ne mogel niti jeden dih skozi nje, ki bi mogel izdati častniku mrzlico, katera je tresla vse njegovo telo. Tema je, kmet-župan, razsvetiva si, bodeva se » bolje videla". „Gospod, to bi moglo vzbujati pozornost „Zagrneva okna". „Nimava s čim". u » mojim plaščem a „Gospod „Kresilo sem, hitro, župan"! „Saj imate mojo besedo, da dobite mojo hčerko » dejal kmet ki je bil v vasi, o kateri govorim. župan, tako, kakor če uhaja umirajočemu sapa, a vender hoče narekovati svojo poslednjo voljo. „Ali ste slišali, gospod grof4? je rekel župan, ga pokrmiti svinjam, toda tako prosto, kakor bi ma bil ravnokar padel ako nimamo zanj boljšega pota. Tudi potrgati je težek kamen s srca. dobro črvivo sadje. Gnezda, v katerih prezimujejo Trobka je zapela drugič pred vasjo, razlegala gosenice, pokončamo s tem, ako ostrgamo skorjo z se dalje in dalje, na griču za vasjo so vsplamteli drevja, kakor smo to omenili že zastran jabolčnega ognji, kmalu so se tresla okna, kakor bi se gibala cvetodera. Razun tega pa bodi omenjeno tu tudi iz zemlja v vseh svojih delih. Letnik LX NOVICE Stran 165. Na sto plamenic je razsvetilo vas. županovi ponudil, iz ust, ker je bil kozak neprenehoma lačen. sobi je bilo kakor po dnevu, a lice županovo je bilo še vedno kakor mrtvaški prt. Francozi so bili še mladeniči, skoraj otroci, čali so grižljej z zlatom, toda zaman so plačali. Pla-Ko- Stari častnik, polkovnik, je stal takoj na nogah zaki so jim vzeli zlate in grižljej. Strašno so se in bil takoj opravljen » Zlo ritmojster". Doslej še ni Naši maščevali za požar v Moskvi in za carski Kremelj. Strašno, toda po pravici. Tudi Vandama so vedli. se najbrže umikajo izpred postopali so z njim slabejše nego s psom. A Vandame Draždan. Korsar je prispel še pravočasno « je preklinjal grozno Napoleona, ker ga je poslal v Ritmojster še ni dogovoril, ko stopi v sobo ordo- češko zemljo, da bi se ga rešil, a kozaki so se mu nančni častnik iz glavnega tabora. Priklonil se podal starejšemu listino. in smejali na vse grlo, njemu in njegovemu preklinjanju. Drug za drugim so mu pravili, da pojdejo na Rusko, » Posveti, glupec"! je zagrmel polkovnik, a sreča uprav v Moskvo, a v Moskvi na razvaline Kremlja. za župana, da je stopil v sobo drug častnik s plamenico v roki. * * » Ven, dečko"! je zakričal iz nova polkovnik na Bil hladen dan meseca oktobra. Nad vasjo župana, potem pa tiho prečital list. Glasil se je so se razprostirale megle kakor krila bajnega neto tako le: „Bonaparte je prispel s 60.000 možmi pred pirja — „Črni kirasirji" in z njimi grof-ritmojster se Draždane. Generalu Moreanu so odsekane obe nogi. niso vrnili. Najbrže so speli v Pariz. Kmet župan si Umikamo se nazaj na Češko. Vandame na naši zemlji, je mel v teh mislih roke, tudi kmetica se ni več Takoj na pohod. Udira"! Podpisan je bil Colloredo. In predno je minulo četrt ure, je jezdilo več nego 4000 konj proti Toplicam. Kmet župan si je stoprav sedaj oddahnil in njim vsa vas. — Toda ljudje niso legli. Smolnati venci, obešeni po višinah tja goreli do Toplic na zrdeh so plamenoma, a to ni bilo dobro znamenje. Nemara v presledkih 10 minut so se stresla okna, in kdor je priložil uho zemlji, je slišal neprestano donenje, kakor bi v daljavi grmelo. n Francozi beže"! so menili po vaseh in niso se motili. Rano so prispeli v vas novi polki konjice, pot je tekel raz konje in vojakom vsled prahu niti v lice ni bilo videti. Koncem je jezdila močna tolpa kozakov. koder so jezdili, povsodi so povpraševali, jeli In še daleč do Pariza, da že jezdijo 200 milj, a še vedno ni videti Pariza. vsakemu so prisegali pri spasu svoje duše, da gredo nad Napoleona. Nosili so na sebi volčje kožuhe, na glavah ovčje čepice, a okoli boka lanene pase, ob strani ostre, krive sablje, a v desnici seženj dolga kopja. * * želela, da bi postala njena hčerka grofica. Samo Marica je bila žalostna, ne radi tega, ker ni prišel ženin po njo, marveč zato, ker se vrne in jo odvede sam Bog ve kam in jo povzdigne v grofico. A njeni mladi glavi se je zdelo, da je to tako, kakor pripovedujejo pripovedovalci: da je prispel po nevesto neznan gospod in jo odvedel v neznan kraj, kjer je ni videl nihče več, ker je pre zapisal oče pred leti lastno svojo kri hudemu duhu. In takšne misli so ji polnile vedno odločneje glavo, in krušile so kavke golobičino srce. srce, kakor kij u vaj o so Ljudje so si pravili, da Marica od titih dob, kar bili v vasi „črni kirasirji", boleha, vzdihuje, in dodajali so tem besedam še huje. Že se je mračilo, ko je prispela še ena tolpa jetnikov v vas. Že tri so prispele danes, a ta je bila največja. Francozi vsled utrujenosti niso mogli naprej. Drug za drugim so cepali na cesti, toda vselej jih je zopet zravnala, če tudi samo za hip, kozaška žilavka. (Dalje sledi). Jfe Jfe . ~ WW V Oi Novice. Ne dolgo potem so prispeli vozi, ki so bili v pravem pomenu besede z Osebna vest. Zastopnikom Kranjske v letošnjem ranjenci prenapolnjeni, zasedanju delegacij je bil izvoljen poslanec dr. Šušteršič Vedno je stražilo nekoliko kozakov. In dosti so pre Učiteljske premembe. Vodstvo štirirazredne ljudske trpeli od njih siromaki, našinci in Francozi brez raz- šole v Senožečah je poverjeno gosp. Franu P unč uhu, učitelju ločka Gospđdje molojci niso delali posebnih izjem. Mnogokrat so vrgli z voza z mrtvecem i poluživega Vipavi; na njegovo mesto je prišel gosp. Henrik Mr avl j a k Suplentinja na rudniški šoli v Idriji gdč. Katarina Jeschenag in hiteli dalje. Jeli se kdo usmilil siromaka, je bilo je definitivno tavlj na šoli Uršulinskemu učiteljišču v Ljubljani je ministr dobro, in če ne, je poginil bedneje, nego nema živina, gtvo Dodelilo pravico javnosti Po ranjenih so prišli jetniki, cele tolpe Francozov. ki so bile zopet obdane s kozaki. Te niso Ljubljanska rudarska zadruga si je zopet izvolila za predsednika odvetnika in deželnega poslanca dr. viteza poznali milosrčja, kakor čredo so gnali reve pred Schoe pp Volili so ga tudi socijalni demokratje Mestna elektrarna ljubljanska. Uradovanje pri seboj, tolkli so jih z žilovkami, a ko so dospeli do mestni elektrarni je po preteku treh let pokazalo, da je za prenočišča, jemali so jim še grižljej, ki jim ga je kdo razne potreba jasnih določil. Zaradi tega se občinski Stran 166. Letnik LX. svet v zadnji seji posvetoval o določilih o dobivanju električ- Pokojna sesarica Elizabeta pa je ustanovitvijo takih ljudskih nega toka iz ljubljanske mestne elektrarne. Istodobno odobril kuhinj na Dunaju provzročila, da so se ustanovile jednake je občinski svet tudi nov cenik o prejemanju električnega toka. kuhinje po vsej državi in tudi v Ljubljani. Ljubljanska javna Priklopljenih je sedaj že čez 4000 žarnic, dočim električna kuhinja daje hrano predvsem revnim dijakom, pa tudi drugemu železnica porabi sama 180 do 220 amperov. Novi naročniki revnemu občinstvu. Gospića Pavla pl. Eadicseva je predavala rapidno naraščajo, ter se skoro vsak mesec instalira 80 do prolog prav lepo in je žela obilo priznanja. Slavnostni govornik, 120 novih žarnic. Ze v bližnji prihodnjosti se bode elektrarna zaslužni predsednik društva, gosp Avg. Drelse, ki je poleg najbrže morala razširiti. Po novem ceniku znaša cena za upo- gosp. dr. Jos. Stareta že 25 let. torej od početka, društven rabo 100 vatov in jedno uro (hektovatsko uro) V razsveiljavne član in odbornik, je podal zgodovinski namene 7 do 4 vinarje. Dokler se instalacija v letu ne rabi delovanja ter končno zaklical cesar]u n pregled Hoch" in društvenega „Slava!" več, kakor povprek 500 ur, znaša cena za hektovatsko uro Imenom dijaštva se je zahvalil društvu in vsem podpornikom vin, če presega čas porabe 500 ur, znaša cena 6 vin , v prav lepih besedah osmošolec gosp. R. Est Gospod vitez če pa presega čas porabe v letu 1000 ur, se cena za hekto- Zitterer se je zahvalil odboru in javnim zastopom za uspešno vatsko uro, kar jih je čez 1000, zniža na 4 vin Jedna ura podporo društva, ima najčlovekoljubnejši namen ter j a do- svetljenja stane torej (do 500 ur na leto) za 5 svečno žarnico seglo že najlepše sadove. Pevsko točko „Čast Bogu" Beethovna 154 vin., za 10 svečno žarnico 2 52 vin., za 16 svečno so izvajali dijaki pod vodstvom gosp. Frana Mediča. Potem žarnico 3 92 vin. in za 25 svečno žarnico 6'16 vin. Množina se je vršilo slavnostno pogoščenje vsakdanjih gostov, uporabljenega električnega toka se določuje mesečno po elektro- dobili tudi vino. Slavnost je bila lepo prirejena ter se števcih, katere mestna elektrarna posojuje konsumentu proti najlepše izvršila. Slavnostni so tudi 8plS Die Laibacher Studenten- neznatni najemnini. Pri malih konsumentih, pri katerih se da und Volksküche" (1877 — 1901.) je sestavil s strokovnjaško ceniti čas, ko se rabi luč, se cena električnega toka tudi natančnostjo in točnostjo gosp. Peter Radi cs Povodom lahko pavšalira. V prostorih, siužečih izključno le za stanova- 251etnice ustanovitve dne 20 aprila 1902 izvoljeni so bili za lišča se plačuje za vsako instalirano žarnico s norm. sveč na leto 10 kron za žarnico 14 kron, za žarnico 16 norm. sveč 20 kron 10 in svetljivostjo častne člane: Ekscelenca gosp. baron Viktor Hein, deželni norm sveč predsednik kronovine Kranjske; slavna kranjska hranilnica; za žarnico gosp dr. Josip Suppan; gosp. Kalan Andrej, kanonik; gospa 25 norm. sveč 30 kron na leto Za prodajalnice, pisarne, Eschstruth Natalija (baronica Knobeisdorff Brenkenhoff rojena stopnjišča, gostilne itd. določen je poseben Mestna elek- Eschstruth), soproga kr. pruskega stotnika; gospa Ahn Karo- trarna oddaja tok celo leto po dnevu in po noči. Inštalacije lina, vdova c. gimnazijskega profesorja; gospica Recher pri zasebnikih se izvršujejo izključno po organih mestne elek- Ženija veleposestnica trame na stroške naročnikove. Nemška šola pa Jesenicah ? Kakor poročajo 5, 26 in 27) se Letošnje orožne vaje deželnih brambovcev pri 22. diviziji (brambovski polki št. vrše v dveh turnusih, in sicer prvi od 15. maja do 11. junija, drugi pa od 17. junija do 14. julija. Zahteva delavcev pri tesarskih obrtih v Ljub- graški listi, so baje ustanovili jeseniški priseljenci podružnico „Südmarke", kateri je načelnik inžener Schneller v Bohinju. Snuje pa se neki tudi podružnica nemškega „Schulvereina ustanovi na Jesenicah nemško šolo in nemški otroški vrtec. Učiteljski dom v Celovcu. Vlada je odobrila ljani Tesarj tvrdk Kranjska stavbena družba Tönnies, Supančič, Iv. Zakotnik, Fr. Pust in Jos. Lehner vložili so pravila tega društva in nabiranjem prispevkov. r> Mir Isti n poroča, da se je že začelo z Mir" javja, da je kot prva da- pri mestnem magistratu pisane prošnj da mestni magistrat posredoval, da se delavcem pri tesarskem obrtu skrajša delavni čas za 1 uro na dan, tako da bi delali od ure zvečer mesto Prošnje utemeljuj da bi pričenjali že ob ure zjutraj do . uri zjutraj. s tem da stanujejo skoraj vsi po 1 do 2 uri zunaj mesta. Nadalje so prosili tudi da bi se na nji- rovala društvu neka neimenovana dekla v Celovcu 100 kron. Kdo postane nadškof v Gorici? Dunaiska „Information" trdi, da bo na mesto umrlega kardinala Missie imenovan nadškofom v Gorici sedanji kapitulami vikarij prošt Jordan; drug kandidat za to mesto je tridentski škof Va-lussi. Oba kandidata sta Italijana hove delodajalce vplivalo, da upeljejo pisan delavni red. Kakor čujemo, mislijo prosilci za slučaj, da se njih prošnje ne" usliši, Ravnopravnost pred sodiščem. Te dni se je s 1 majem delo ustaviti Na Selu pri Bledu se snuje bralno društvo Straža", kateremu je pristopilo že blizu 30 udov. Ob novem letu bila istotam ustanovlj kmetijska podružnica zdaj zida novo poslopje. Le tako naprej f vršila pred tržaškim porotnim sodiščem obravnava proti zloglasnemu lahonskemu agitatorju dr. Krstiču, kateri je bil obsojen na tri mesece v ječo Pri ti obravnavi je predsednik sodnemu dvoru, deželnosodni svetnik Pederzolli napram advokatu dr. Staniču razglasil, da je izključno samo italijanski jezik razpravni jezik tržaškega porotnega sodišča, a v dragem jeziku storjene izjave strank in prič, da se morajo po tolmaču 25letnica ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje prevesti na italijanski jezik. To stališče je absolutno nezako-se je vršila v nedeljo v svečanostno okrašenih in razsvetljenih nito in je gotovo, da se bo to tudi gosp Pederzolliju še prav prostorih starega strelišča. Udeležba je bila ogromna, in v jasno dalo dopovedati. vseh prostorih je vladala prava gnječa. Došel je deželni pred nazionale. Kakor nemški „Schulverein", hira sednik baron Hein z gospo, knezoškof. deželni glavar Detela, zadnji čas tudi njegova italijanska posestrina. Tržaška podruž Župan, zastopan je bil obč. svet, prišli so nadalje deželni niča „Lega nazionale" je prejela lani za 9000 kron manj šolski nadzornik Končnik, ravnatelji ljubljanskih srednjih šol, kak^r poprejšnje leto, nasprotno pa so izdatki ^narasli. Dohodki mnogo uradnikov, protesorjev, učiteljev in učiteljic, zastopniki so namreč znašali 33 211 kron, izdatki pa 34.292 kron. tukajšnje garnizije, več častnikov ter veliko število najodličnejše Kakor vsako krivico, mora zadeti tudi to nasilno napravo ljubljanske gospode. Na galeriji je svirala vojaška godba 27. zaslužena usoda, pešpolka, goreli so vsi lestenci in vse žarnice, tako da je bila — Umrli, z zelenjem okrašena dvorana z množico svečanostno oblečenega dotni župnik gosp. Janez Babnik. občinstva v istini praznična. Vspored se je vršil natančno po piče je umrl znani narodnjak gosp Toplicah pri Novem mestu je umrl on- V občini Šmihel-Sto- Franj Pint V tiskanem programu. Prolog nemške pisateljice Natalije Eschstruthove se spominja cesarice Eleonore, tretje Moravčah je umrl fotografski pomočnik gosp. Rado Rovšek, brat ljubljanskega fotografa. Ponarejalec denarja. Orožniki v Vačah so areti-turških navalov prva ustanovila na Dunaju ljudsko kuhinjo, rali in litijskemu sodišču izročili posestnikovega sina Ivana pi. soproge cesarja Leopolda je pred 200 leti ob času kuge in Letnik LX Stran 167. Brodarja iz Doberlevega, ker je na sumu, da je izdeloval po- tudi brijejo Dragonski polk kneza Montecuculija ima pra-narejene petkronske srebrnike, katerih je bilo v Zagorju in v vico, da sme, kadar je „v službi", prehajati celo skozi dvorni Moravčah več spravljenih v promet grad na Dunaju z godbo in razvitimi banderi in polkovnik lestve padel je v cerkvi na Črnem vrhu pri ima pravico, da sme, kadar je v polni oborožbi, koj naravnost Polhovem Gradcu podobarski pomočnik Fran Potočnik iz Stare brez napovedi stopiti pred cesarja. Loke in se tako pobil, da je dva dni pozneje umrl Cena živeža pred 55 leti. Kako se Napad polagoma pošta. Dne 20. t. m. ponoči je neznan draže najpotrebnejša živila, to je kruh in meso, to opažamo tolovaj napadel h Črnomlja v Kočevje vozečo pošto. Postiljon vsaki dan. Da so se pa v teku 55 let tako podražila, kakor Srbčič je trikrat ustrelil na napadalca in ga pregnal, vidimo iz nastopnega, ne bi skoro človek Jos. Kakor kaže krvavi sled, je bil napadovalec ranjen. verjel, ko ne bilo tiskano na neki vojaški okrožnici bivše „ General komande" v Požar. V Zgornjem Brniku pri Kranju je nastal v Zagrebu iz leta 1847 , po kateri se ustanovlja sledeči cenik šupi posestnika Antona Ropotarja ogenj, ki uničil šupo in skedenj ter kajžo soseda Jak. Hočevarja. Škode je 3000 kron. je Posestniku zgorela Matevžu Adamiču v Sajevčah pri Senožečah hiša z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Hudodelstvo. Na Bregu pri Celju so naleteli pri kopanju temelja za neko hišo 40 cm pod površjem okostje moškega trupla, ki je ležalo kakih 10 do 15 let tukaj. Lasje in zobje so bili namreč še dobro ohranjeni. Sodne poizvedbe se vrše. kruha in mesa: En funt dobre govedine 4 kr. in pol, teletine kr funt 1 funt sveže slanine 8 kr., 1 funt svinskega mesa 3 kr., 1 funt fine moke kr., slabejše kr. Hleb kruha v teži 1 funt in 28 lot 6 kr., a hleb črnega navad- nega kruha, je tehtal funte kr. Če bilo temu tako, bilo jedenkrat imajo prav naši stari ljudje, ki pravijo, da lepše na svetu, nego dandanes. Razvoj pošte v Avstro-Ogrski. V teku zadnjih treh let so se poštne in brzojavne naprave v naši monarhiji Roparski napad. Dne 11. t. m. je bila 631etna mnogo razširile. Osnovanih je 197 novih brzojavnih uradov in se vračala iz Prevoj v pre- 177 telefonskih postaj. Brzojavna mreža se je pomnožila za Marija Brec s Studenca, ko serski občini, na cesti napadena in oropana. Iz gozda je planil 5492 km, a telefonska za 43940 km. V prospeh trgovine raz- nanjo neznani človek, jej nastavil nož na prsi in velel: „Denar širjeno je od pristojbin prosto brzojavljanje o cenah blaga, žita sem, ali te pa zakoljem" Napadalec je ženico vrgel ob tla, peštanski in dunajski borzi na 543 mestih. Sedaj se vrše jej vzel ves denar, kar ga je imela, namreč 13 kron 40 vin. dogovarjanja med ogrsko in italijansko vlado za naravnostno in zbežal v gozd. združenje brzojavne in telefonične zveze med Rimom in Budim- Žganjarjev konec. 60letni samski delavec Fran pešto. Od Reke do Jakina namerava vlada napraviti podmorski Potočnik iz Nove Oselice se ga je 19 t m zopet pošteno kabel nalezel. Pijan je prišel do hiše cestarja V. Freliba v Zavodenj in se tam vlegel pred vstal. Drugo jutro so Naši predniki. Sleherni človek ima dva roditelja, dva stara očeta in stare matere (skupaj 4), štiri pradede in ga našli mrtvega. Ubilo ga je žganje, prababice (8), 16 praroditeljev v četrti generaciji, 42 v peti, hišna vrata. tega e žišča ni vec Dva samomora v Gradcu Te dni se je ustrelil na centralnem kolodvoru nadzornik meščanske bolnišnice Mihael Siegl, ker je bila pri reviziji blagajna v neredu. 64 v šesti, 125 v sedmi, 250 v osmi, 612 v deveti, 1024 v deseti generaciji. V šestnajsti generaciji ima že vsakdo 65.522 praroditeljev in ti so živeli v teku 500 let. pretečene dni velikanski most čez širok 10 m Bil je Porušil se Je Ob istem Tiso v Zenti. Most je bil dolg 250 m. ter času se ubila. je skočila iz II nadstropja zazebnica Ana Decrinis, ter lesen> najbrže je segnilo lesovje v njegovih podstavah. Po mostu je šel v tistem hipu voz s kamenjem, ko se je most vdrl na dol- Zagrebu Požar v kemični tvornici. V kemični tovarni pri gosti 60 m Ponesrečil se ni nihče, s porušenjem mosta je pazili so delavci, da v prostorih se nahaj za- loga bencina, gori več predmetov. Brzo so obvestili osobj pretrgana vsaka zveza z Banatom, čudno je, da se je ondotno Županstvo bavilo ravno te dni z vprašanjem poprave ob mostu, ter brzojavili v mesto po poža brambo, ki ie bila takoj samega pa ni nihč^ mislil na mestu s policaji vred. Toda požarna bramba ni mogl prve Pod kolesi strt. Na strašen način se je maščeval hipe storiti mnogo, ker se je v. zalogi nahajalo 1700 l bencina, v okraju Krasno Söreny na Ogrskem kmet Salamon Balika vže gorel in se je bilo bati da eksplod kar se Svojega sovražnika Jožefa Balana je privezal na kolo svojega po preteku jtdne ure tudi zgodilo. Ker je pa streha nad ben- voza, potem pa pognal konje. Dirjajoči Konji so vlekli Balana činom že zgorela in je torej mogel zrak do gorečfga bencina, za seboj in puščali na cesti krvav sled. Ko so ljudje konje ni bila eksplodicija huda in se je ni čulo v mesto. Potem še ustavili, je bil Balan že mrtev. le, ko je bila nevarnost odstranj zamogla je požarna bramba omejiti ogenj je upepelil le jeden del tovarne Občinski sodniki — konjski tatovi. Lepe razmere V Aradskem okiaju je orožništvo naletelo vladajo na Ogrskem so se nahajale mineraliČne zaloge. Škoda je velika, toda dobro na tolpo konjskih tatov, ki so gnali konje po cesti. Orožniki so pripeljali tatove v Arad, kjer se je pokazalo, da sta med tatovi tudi dva občinska sodnika iz okolice. zavarovana tovarna ne bode pri tem trpela. Predpravice nekaterih avstrijskih polkov. Polk kneza Cumberlandskega ima pravico radi posebnega junaštva, — Uporaba jajčnih lupin. Lupine od jajc se navadno jo je izpričal v bitki pri Wagramu 5 julija 1809, da sme mečejo proč, kakor da so brez posebne vrednosti. Toda one pri vsaki priliki igrati koračnico granadirjev. — Dragonski obstoje iz dosti apna in fosfora, ki je naravnost potreben vsem polk št. 14 se bo imenoval za vse čase „polk Windischgraetzov" živalim od kokoši do konja. Lupine naj se zelo drobno stol- in veled zmagoslavne bitke pri Kolinu se mor briti vsi Čene pomešajo med hrano za perjad ali posebno med hrano mozj od žjega do polkovnika Zakaj? V tem polku so mladi govedi, žrebetom itd. kjer jih žival s slastjo povžije in bili ob času sedemletne vojske sami golobradi novinci in voj- jej mnogo koristi. skovodj pričakoval od takih junakov vspeha A golobradci Trgovski odnošaji naše monarhije z Rusijo. so odločili bitko, v kateri je bil „velikanski Fric" premagan. Na željo grofa Goluchowskega odposlal je generalni konzulat Od tistega časa se polk brije. Pri novi organizaciji 1866 v Varšavi svojega uradnika Kazimira Pola na Dunaj, kjer je je nehala pred jravica Windischgraetzevih dragoncev, a 1. 1875. isti v mnogoštevilni skupščini avstro ruskega trgovskega društva je bila pet pono Častniki, kateri so od tega polka z izbornim predavanjem navduševal industrijalce za izvoz naše premeščeni k drugemu polku, imajo še nadalje pravico, da se industrije v Rusijo. Dosedaj je dejal imela je v Rusiji Stran 168. -4 NOVICE Letnik LX. nemška družba monopol. Vsled političnih dogodkov nastal je preobrat tako, da danes ruski veletržec le nerad kupuje od Nemca. Dalje pravi, treba osnovati novine v ruskem ieziku, katerih naloga bode, luškega trgovca opozarjati na avstrijsko robo. Neobhodno potrebno je dalje, da se znižajo železniški tarifi. V avstrijskem trgovinskem ministrstvu misli se na osnutek avstro-ogrske tigovinske agenture. Ob jednem izrazil je ruski zastopnik željo, da tudi industrija naše monarhije sodeluje na tej akciji prospeha trgovino z Rusijo. — Krvava obiteljska drama. V Eimu se je te dni mestni načelnik knez Colonna v Via Tritone živahno razgovarjal z državnim podtajnikom Miccolinijem. Nakrat sta začula dva poka iz revolverja in strašen krik. Na pragu hiše, pred katero sta stala gospoda, se je pojavila visoka bujna gospa, ki je zavpila mestnemu načelniku in podtajniku: „Umorila sem soproga, sedaj pa se javim redarstvu. Za gospo sta ili glasno jokaje nje hčerki v starosti 18 in 16 let. Morilka je povedala, da je bil njen mož velik pijanec in moralna propalica, ki je zahteval od žene in hčerk, naj bi se udale nemoralnemu življenju, da bi d prislužile sredstev za vzdrževanje obitelji, ker niso v to privolile, jih je strašno mučil. Ko se je onega večera vrnil soprog zopet pijan domov> je zgrabila nesrečna žena revolver in ga ustrelila. — V parlamentu kadil. V nemški zbornici se je pri razpravi železniškega zakona poslanec Rabe pl. Pappenheim prižgal smodko. Prezident Kröcher je zazvonil, ter dejal: Opozarjam gosp. posbnca Rabea, da v zbornici ne kadi. — Pri generalnem zborovanju francoskih bančnih delničarjev je zapazil prezident tudi nekega kadilca. „Ne kadite", je rekel, „ali ne vidite, da imamo tudi tukaj slamnate može" ? — Preveč gorečnosti je pokazal v Pariza neki časniški poročevalec. Šlo se je namreč zato, da se preskusi vzgajališČe psov, ki je bilo od policije napravljeno v namen, da se v njem navadijo psi na rešitev ljudi iz vode. Toda, da se prepriča o vspehu, treba je bilo. da kedo skoči v veliko reko,/ ki teče skozi Pariz in se pusti od psov izvleči iz vode. Nikdo ni rad skusil tega, naposled se je ponudil omenjeni poročevalec, hoteč si pridobiti s tem svojim junaštvom slavno ime v časopisju. Z rešilnim pasom okrog Života, obdan od svojih tovarišev in zastopnikov policije vrže se iz mosta v reko. Kmalu zagledajo poročevalca, ki se bori z valovi in sedaj je bila naloga izučenih psov, rešiti ga. Toda nikdo si ni upal v vodo, letali so semtertja, ter mahali z repi. Za moža v vodi pa je bila nevarnost vedno večja, ker k bregu prihajal je počasi in proti njemu drvil je parobrod, kakor jih rabijo v Parizu za trgovino Z danimi znamenji se je parobrod vstavil ter s čolnom rešil ubozega Časnikarja. Psi in njihovi služabniki pa so stali osramočeni in zasmehovani od občinstva, ob strani. Izgovarjali so se s tem, da so psi najbrže smatrali stvar za šalo, ter niso videli potrebe hoditi v vodo, kjer ni nevarnosti. No. tako „kunštni", da bi razločevali šalo od resnice v tem slučaju psi najbrže niso bili, pač pa tako neumni. — Igralke in leta. Znani francoski pisatelj Jules Martin je storil veliko neprevidnost s tem, da je pridejal v letnem gledališkem izkazu tudi slike vsih boljših igralk. Sicer proti temu bi ne imel gotovo nikdo ničesar toda pod vsako sliko je bilo zapisano rojstno leto dotične igralke. To videvši, razjezile so se iste seveda starejše tako na pisatelj*, da so ga tožile za odškodnino 10 — 20 tisoč, ker jim je baje s tem napravil veliko škodo, ker je povedal, koliko let imajo. Ako bode francoska sodnija upoštevala zahteve igralk, bode moral pisatelj dati veČino svojega premoženja in to jedino zato, ker igralke niso tako mlade, kakor bi bile rade. — Ljubiteljica psov. V Varšavi je praznovala vgledna dama svojo 601etnico. Da pa bolj proslavi svojo obletnico, dala je napraviti dvoje zavodov za pse. V jednem zavodu bi se oskrbovalo štirideset, v drugem dvajset psov, ki bi bili vsi najfinejše oskrbovani. Da se jim še po njenej smrti ne bode godilo slabo, naredila je ravno isti dan oporoko, v katerej za-pušča za vzdrževanje psov 25.000 rubljev. — Čudna bolezen. V Rusiji je bil nedavno iz neke mestne bolnišnice odpuščen železniški delavec, ki trpi na čudni bolezni, katere tudi v bolnišnici niso mogli ozdraviti ter so ga torej poklali domov. Ta bolezen je obstajala edino v tem, da je moral dotični nehote oponašati vse ljudi. Kar koli je delal kedo poleg njega, ali pel ali pisal, bolnik se je isti hip trudil in mučil storiti isto. In če je bilo več ljudi skup, posnemal je vse na enkrat, ter pri tem neizmerno trpel Toda ne samo ljudi temuč tudi vse živali, ki jih je slišal, je posnemal. V bolnico je odšel edino radi tega, da se ogne nagajanju in zasramovanju svojih tovarišev, ki so reveža mučili za svojo zabavo s tem, da je poleg njega vsak kaj druzega počel in se je bolnik zastonj tiudil vse posnemati. Dotični šteje 35 let in je drugače povsem zdrav. Taki slučaji bolezni so zelo redki, nahajajo se samo v severni Sibiriji in Sibiriji jakutskej in na Amuru v Rusiji. Zdravniška veda tolmači ta pojav bolezni kot posledico mrtve in puste sibirske prirode posebno po zimi, ki upliva na živce posameznih s tako silo, da zapadejo tej bolezni. — Lev ušel je v nekej menažeriji na Angleškem med predstavo. Ljudi slučajno ni bilo mnogo v menežariji, ter je bil lev brez kako ovire s par skoki na prostem, ko so ga nič hudega sluteči ljudje na ulici zagledali, nastal je nepopisen strah po mestu. Vse je drvilo v hiše in prodajalne, da se zavaruje pred kraljem puščave, ki je lepo mirno hodil po mestu. Naposled se je naveličal tega sprehoda, ter se vlegel na obrežje reke, ki je tekla skozi mesto. Na drugi strani reke pa se je kmalu nabralo mnogo ljudstva, ter posebno policajev, ki so vgibali, kaj bi bilo storiti. Hoteli so leva vstreliti toda njegovemu lastniku je bilo žal krasne živali, ter je prosil, naj mu dovolijo, da ga sam privabi v kletko. Hlapci meneŽarije so mu metali velike kose mesa, ter ga tako zvabili v nastavljeno past, kjer je bil zopet na varnem še bolj pa od strahu koprneči meščani. — Predsednik Roosevelt — borilec. Predsednik ameriških združenih drŽav Roosevelt se je pričel debeliti. To mu pa ni povolji. Naročil si je radi teda atleta O Briena iz Bostona, s katerim se bori in meče. O' Brien je manjši nego Roosevelt, vendar mu Roosevelt skoro ni kos. Predsednik ameriških združenih držav je kaj pogosto na tleh pred čokatim O' Brienom. — Izvanredni piruhi. Najdragoceneji piruh ima sv. oče Leon XIII. Darovala mu ga je neka Angležkinja Piruh je narejen iz najfinejše slonove kosti in znotraj oblečen s svilo. V njem je bil kot darilo dragocen rubin, obrobljen z briljanti. — Umrli francoski predsednik ie dobil nekoč zlato jajce, v katerem je bila izborno narejena kopija neke zgodovinske slike. — Ameriški umorjeni predsednik je prejel minulo leto velikonočni piruh, v katerem je bil z dijamanti obrobljen revolver. — Milijonarji si v tej igrači dovoljujejo nenavadno draga in originalna darila. Tako je nekdo podaril svoji zaročenki piruh, v katerem je bil kinč vreden 200.000 kron Drug j? zopet kupil svojej hčeri jajce, v katerem je bilo dvanajst najkrasnejše opravljenih zob za punčke. Da pri takih prilikah dotičm crgovci zaslužijo ogromne vsote, se pač razume. — Maščevanje neuslišanega snubača. Henrik Meyerer v Čikagi je postal žrtva zavrnjenega snubača. Meyerer je živel kot zasebnik skupaj s svojimi tremi hčerami: Rozo, Emo in Marijo. V najmlajšo, 201etno, se je zaljubil 221etni stenograf Geo, L. Charlerose in deklica mu tudi ni bila sovražna. Nikakor ga p* Dista mogli trpeti starejši dve sestri in sta tudi pregovorili oeeta, da je snubitev odklonil in prepovedal Charlero-seju vstop v hišo. To je mladeniča gnalo v obup. Sklenil se je nad celo rodbino krvavo maščevati. Šel je v stanovanje Letnik LX. Meyererja. Roza mu je odprla vrata v kuhinjo. Hipoma je Razpuščena ženska univerza. čikagi se potegnil revolver in ustrelil deklico v spodnji del života. Potem žensko vseučilišče razpustilo. Kurator zavoda izjavlja, da naglo vstopil v sobo in ustrelil starega Meyererja v prsi, zavod imel na leto 100.000 mark izgube. To vseučilišče e e e da se je mož zgrudil mrtev na tla. Ko je priskočila srednja bilo namenjeno onim ženskam, ki so se hotele posvetiti zdrav- sestra na pomoč očetu, je pomeril in ustrelil Emo. Prizanesel niškemu poklicu, a bilo jih malo, se za študije resno je edino le svoji ljubici. Ko so tri njegove žrtve ležale v krvi zanimale. na tleh, je stopil pred zrcalo in si pomeril v glavo. Bil takoj mrtev. Najmlajša Marija, njegova nevesta, je hotela iz strahu skočiti skozi okno, vender ni njej nič žalega storil. Draga zbirka. Nekej angleškej družbi se je posrečilo kupiti dragoceno zbirko kineškega porcelana za ceno 2,424.000 kron. Zbirka je bila last ameriškega milijonarja James Horland, Ameriški predsednik v zadregi. Nek londonski časopis donaša Črtico o zadregi, v katerej se nahaja baje ame- riški predsednik Roosevelt Pred kratkim je prišla namreč njemu deputacija ameriških dam ter zahtevala, da naj od pravi strogo nadzorstvo in carino v ameriških lukah rt Me tako pa je pred kratkim umrl, ter zapustil svoje dragocenosti govorila jedna v imenu vseh odločno protestiramo še tri svojemu nečaku. Tej podobne zbirke nahajajo se samo na celem svetu. Zbirka bode razstavljena to pomlad v Londonu. Angleški časopisi se jako veselijo, da se je vender enkrat zgo- občinstvu ter proti nastopanju carinskih uradnikov nasproti damam. Ako jedna ali druga pride iz Evrope, odpirajo se jej kovčegi kar tam na obrežju, razmetava se blago in se stavi na ogled vsemu v se ni dovol dilo nasprotno, namreč, da so Amerikanci zgubili tako dragocenost. ko navadno ravno oni vse enake stvari pokupijo tudi na Angleškem. V enem letu od delavca do milijonarja se je v Meksiki povspel Pedro Alvarado, ki je našel zlato žilo, ki letom bil bo ena najbogatejših v Meksiki. Pred jednim Pedro Alvarado še navaden delavec, danes pa ima na milijone denarja, katerega pa ni naložil v bankah, ampak ga shranjuje v svojem stanovanju, katerega ima zastraženega. Ko hodi po ulicah, spremlja ga 8 najetih oboroženih mož, ker nosi vedno velike vsote pri sebi. Denar razsipa. Zadnjič je od nekega agenta kupil vso agentovo zalogo za znesek 60.000 mark. Živi v Parrala. Za reveže- v tem kraju zida Pedro Alvarado bolnico in ubožnico. Pričel je graditi tudi cerkev. Iz zlate žile, katero je on našel, spravijo na dan toliko zlata, da znaša njegov čisti dohodek na dan okoli dva milijona mark. Orjaki. Iz Novega Jorka javljajo, da je v votlini v okolici Nesa Reso (Nova Meksika) najdena okostnica človeka, je bil štiri metre dolg. Prsi so mu bile široke dva metra in 10 cm. V tisti okolici je še do 1000 okostij takšnih orjakov. V indijskih pravljicah je še ohranjen spomin na ta starodavni narod orjakov. Najvišja gora v severni Ameriki je bila sma- trana do zadnjega časa gora sv. Elija, meri 5994 m viso- čine. Toda najnovejše preiskave so dokazale, da ima ta veli- kanska gora tekmovalko, katera 10 prekosi za celih 300 m t. j. da meri 6294 m njena visočina. Vrh te gore obiskalo je menda prvo človeško bitje 1. 1898. in sdcer-nek mlad profesor, ki je bil navdušen bribolazec, ter je pozneje tudi postal žrtva hribolastva. V zadnjem času pa so strokovnjaki zmerili to gorovje, ter našli zgoraj omenjeno visočino. umrlega ameriškega predsednika Mac Kinley. Dali so mu* ime Umor burskega generala Schneepersa. Div- jaštva in zverinstva Angležev v južni Afriki so že dovolj znana. Gnus je izzivalo posebno to, ker je surovi angleški glavni poveljnik Kitchener z blagoslovom angleške vlade v svoji srditi jezi nai tem, ker ne more nič opraviti, začel streljati vjete hrabre in plemenite burske vodje. Nek angleški vojak je opisal v pismu svojim starišem, kako je bil ustreljen burski vodja Scheepers. Ta vojak pravi: n Bil sem v soboto ob 3. uri navzoč pri streljanju na komandanta Scheepersa. Prinesli so ga na nosilih v spremstvu godbe, za katero je korakal vojaški oddelek. Ko smo prišli na mesto, kjer so ga imeli ustreliti, je že zeval izkopan grob. Scheepers je prosil, naj ga vzdignejo, da tako prejme smrt. Posadili so ga na stol in mu zavezali Petnajst vojakov je stopilo deset korakov od njega in bilo s streli razmesarjeno in m m M ustrelilo. Skoro vse telo mu prevotljeno, kakor rešeto, da ga je Scheepers je moral biti jako hraber bilo mož. groza pogledati. Ni vstrepetal in obledel tudi ni. Potem so ga vrgli v krsto, razbili stol, na katerem je sedel, kose pometli za njim v grob, in ga na to zagrebli. „Ves čas je svirala godba". nima kaj stika se ji po žepih in obleki carini podvrženega blag Vaše stvari, gospod predsednik so ostrejše, nego so naredbe v bile vašega prednika in to morate premeniti". Predsednika je ta zahteva odločnih Američank spravila nekoliko v zadrego, ter je obljubil, da hoče po možaosti vpoštevati njih želje. Toda pri prvem po- skusu predsednikovem olajšati carinske postave, zadel je na je z nepobitnimi števil-oziru. V zadnjih sedmih dobila \ država 555.948 dolarjev carine od ročne hud odpor pri finančnem ministru kami dokazal potrebnost strogosti v tem mesecih prtljage popotnikov so prišli iz Evrope, med tem ko pod umrlim prejšnjim predsednikom v istem času znašala vsota za carino pridoblj samo 152.455 dolarj Parnik je prišel z 600 popotniki v 1. 1900 prinesel je carine 400 do larjev, med tem ko sedaj ako pripelj 200 popotnikov znaša vsota 16 600 dolarj In za to vse se zahvaliti pomnoženi strogosti v nadzorovanju popotnikov. Ameriški pred sednik sedaj ne ve, komu naj ustreže, da bode najbolj prav •SKf i. Samo v teh zavojih se dobiva pristna iaKo splosna priljubljena •s. Con a ca' 60 vin«rj«r, 100 grtmov. vsebina 500 gramov. m VW re i ^ NT VsfSSStTiB v EalteffiajevB frone za sladno \sm Mon ^ovo > • _ v polnih trnih fetoerjeve tovarne za sladno kavo Mooakovo Kathreinerjeva Kneippova sladna Kava Stran 170. NOVICE Loterijske srečke. V Lincu dne 19. aprila t. L: 63, 23, 15, 71, 75. V Trstu dne 19. aprila t. 1.: 82, 70, 87, 14, 6. V Pragi dne 23. aprila t. 1.: 72, 85, 36, 19, 47. Tržne cene. V Ljubljani dne 25. aprila 1902. Pšenica K 9*50 hr rž K 7 40 b, ječmen K 7 50 h, oves K 8*— b, ajda K 6'50 hr proso K 6 — b, turšica K 610 h, leča K 9 - h fižol K 7* — h. Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Vissitn afc priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani. Doktorja pl. Trnköczyja preskušena zdravilna mnogo redilna sredstva, preskušena priporoča in razpošilja nepreklicno * Gledišcnih igralcev loterija. glavni dobitek v v v v 5? dobitek 10 20 60 100 ?? v ä 50000 kron a ä ä cl a a ä a a a 5000 3000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 ?? v Srečke po krono priporoča Mayer menjalnica v Ljubljani Sleherni dobitki se od pošiljateljev proti odbitku v denarju izplačajo. lekarna Trnkoczy Najceneje se dobivajo t podpisani lekarni Ljublj zdravila vsak strani sveta z obratno s poštnim natančnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl, Trnköczya TT Silz OA ttl^rfillT d^fll priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in H^ajiau najceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, i4 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnköczyja l/'pl Odpeli P kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-jJülUUütllü jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. Čistijo želodec, odvajajo _blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogljicah. katlja 42 h, šest škatljic 2 R 10 h. — Pocnkrenekrogljice. Škatlja Krogl]ice želodec cistune. 80 h, tri škatlje 2 K. O wjI I plućni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko 9 raztvarljivim apnenim železom, utišuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. TI 1*0*ti 11 \ i udov ctet (pr°tinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv ^lHllii je boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem m - i ^ ^ • TT* V I I j TT m* /\ delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura kurja očesa, •••• -V - m, preskušeno sredstvo proti bolestnim kuijim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80»h, šest steklenic 3 K 50 h. Varstvena znamka Ker vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnköczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnköczyja (12-6) Živirmlri prašek za no- MJ iTin^ai tranjov rabo pri kravah, volih in konjih. blizu »'^vv;' let z ^ - «s. i V r - . • - < najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom v <\ glede uporabe 1 samo 4 K. pet zavoj čekov Pr^^i^li krmilni prašek A J. VJ J. Varstveno in dijetetično znamka notranjo rabo, služi za tvorbo mesa tolšče samo Pozor! prašičji prašek Kakao-sladni tudi v vseh prodaj alnicah, pošti. ne, potem Odgovorni urednik Hajko Pirkovič. Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.