EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME xvn. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) NOVEMBER 22, 1934.___ ŠTEVILKA (NUMBER) 276 niTj ' ' The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium UMOR KRALJA AJ leksandra pred ligo narodov Jeftič trdi, da je Aleksander Postal Žrtev zarote, ki je ^la skovana na tuji zemlji. , je včeraj na zborovanju od™narodov Prišla da dan z Akt °btožbo- da je bil kralj eKsander umorjen kot posle- aa t2af0te' ki bila skovana Je v? i tleh' Lisina zbornica stala ter skozi osem minut Zlu,06 .posIušala čehoslovaškega ko anJega ministra dr. Beneša, cas^ imel sP°minski govor v bT f^vemu kralju. Ko je dr. mu .je sledil j'u- fioffftl - ? zunanji minister SoTJUt Jeftič> ki J'e v slojem So^ni dejal: zloži ntator.je bil inozemec in di2i Je bil inspiriran in orga-2 an v inozemstvu." da Jugoslavija dol- •'sein \fVOrn°Sti za zločin pred" tudi r^?rsko- sum Pa Pada vik ij0- če bo Jugosla- « Obtožbo proti Mad-pa Galiji tirala do kraja, dvomljivo, kajti Francija z Itaj.cas išče prijateljskih vezi žarg, lj0' ki je zaveznica Mad-storij6' Francija bo vsled tega ci, j a Vse> kar je v njeni mo- v Slov. Nar. Do-»ih Tj a St Clair Ave., v navadno ob fiSt°rih- Pričetek bo toč-fej je • Uri- Seja je važna, tola. ^ Navzočnost vseh potreb-^°uis Zorko, tajnik. MitTti*bolnice ^ala porocano, se jej Nvr x- Fr>ances Rupert % J težki operaciji. Operate SreČn° Prestala in sedaj na svojem domu št. e?joit awnee Ave- Prijatelji-I ahko obiščejo, mi ji pa že-' 0rajšnje okrevanje! Datl^eia demokratov V Turk 8 uri zvečer se vrši So? dvorani na 16011 Wa- ' seJa moškega in Vjidemokratskega kluba arde.—Tajnik. ,)utri Razprodaja ri -Se otvori velika razpro- V p- Svetek, 15218 Sara-°tjo|k Vsak°vrstno žensko in "•a ^ obleko ter potrebščine •>0 nij?.e se bo dobilo po skraj- . Cenah. čitajte oglas v, ^ številki. I , W^^®1 večerja t0 večerja se vrši v sobote nov. pri poznanem .aI°karju, 911 Addison Rd. f^tna godba. , V n ' Pismo jfy »«em uradu ima pismo ro-^tongmaic. Kakor znano, so vse avstrijske legitimične organizacije včlanjene v avstrijski patriotski fronti ter so njihovi člani njeni najbolj agilni propagatorji. Mnogi vodilni avstrijski politiki in državniki prav nič ne prikrivajo svojih simpatij do legiti-mičnega pokreta, cenzura tiska pa je posebno stroga, kadar gre za vesti, ki se zde kolikor toliko naperjene proti Italiji. Tako n. pr. niso smeli avstrijski listi svojčas prav nič poročati o procesu proti atentatorjema Orebi^ in Pogorelcu pred beograjskim državnim sodiščem za zaščito države in po marseilleskem a-tentatu o taboriščih teroristov v Italiji, pač pa so legitimistični listi objavili članke, polne mrž- ; nje proti Jugoslaviji, in vesti korespondence "Grič", ki je bila glasilo organizatorjev zločina v Marseilleu. i "Reiclispost" v službi teroristov V koliki meri so tudi drugi krogi vladnih pristašev istega duha, se je najbolje moglo videti iz pisanja vladnega tiska ob aretaciji Ivana Perčevica. Še preden so bile v javnosti objav- ; Ijene obdolžitve proti njemu na podlagi" preiskave marseilleskih oblasti, sta vladno oficielno glasilo "Wiener Zeitung" in še v j večji meri glavno glasilo kr-j ščansko - socialne stranke ! "Reichspost" skušala že v na- 1 prej opravičiti Perčevica kot ' "spoštovanega in častnega človeka". Da to mnenje ni osebno 1 mnenje uredništva "Reichspo-ste", dokazuje dejstvo, da je 1 njen glavni urednik dr. Funder i star nasprotnik Jugoslovenov še j izpred vojne in eden izmed naj- I bolj merodajnih zakulisnih po- i litičnih ljudi v Avstriji. Kot tak < je bil tudi imenovan za člana no- i vega zveznega državnega sveta i in je postal tudi predsednik Ka- i toliške akcije, ki ima pod pokro- I viteljstvom avstrijskih škofov in kardinalov izvesti reorganizacijo dosedanjih organizacij j socialne stranke na kulturno-politični podlagi. Dr. Funder je zaupnik naj-višjega avstrijskega klera, ki i-ma po njegovih intencijah zbrati ostanke avstrijskega klerikalnega pokreta ter jih imeti pripravljene za primer, če bi poizkus s patriotsko fronto doživel neuspeh. Druga merodajna osebnost avstrijskega političnega življenja, ki ni nikdar prikrivala svojih intimnih zvez z emigranti, je Walter Adam, prejšnji namestnik glavnega urednika "Reichs-posta", ki je nedavno postal generalni tajnik patriotske fronte. O njem trdijo, da ima zelo velike politične ambicije, ki se ne u-stavljajo niti pred najvišjimi mesti v Avstriji. Dokler je bil še v uredništvu "Reichsposta" je odkrito podpiral akcijo najbolj borbenih emigrantov ter je bil v prijateljskih zvezah s Perčevi-čem, ki se mu je v nekem pismu zahvalil za "sekundantske usluge" v akciji proti Jugoslaviji. To pismo je bilo objavljeno 1. 1931 v polemiki tedaj še svobodnega avstrijskega tiska o delu teroristov v Avstriji proti Jugoslaviji. Walter: Adam tega i pisma ni nikdar zanikali Kakor tedaj, je tudi 'sedaj "Reichspost" na strani -teroristov. Da Adamu njegove ^sekundantske usluge Pferčeviču niso ■ niti najmanj škodovale v avstrij i- skem političnem življenju, je najboljši dokaz dejstvo, ker je i bil te dni prav tako imenovan za člana državnega sveta. Vloga generala Sarkotiča Avstrija je prenehala biti središče teroristične emigracije 1. 1931, ko je morala njena vlada pod pritiskom jasnih dokazov jugoslovenskih preiskovalnih oblasti oficielno priznati, da so bile bombe, ki so eksplodirale v, jugoslovenskih vlakih, montirane na avstrijskem ozemlju. Tedaj je "Reichspost" ponatisnila tudi znano obrambo korespondence "Grič" o "humano tempi-ranih" peklenskih strojih, kar) je izzvalo v javnosti mnogo nezadovoljstva. Teroriste so tedaj; pregnali iz Avstrije v sosedne države. Avstrija je nato postala, zanje tranzitna država, v kateri niso nikdar dvomili nad njihovimi potvorjenimi potnimi listi. V Avstriji sta ostala še nadalje Ivan Perčevič na Dunaju in polkovnik Dujič v Gradcu^ Kot vrhovni protektor vseh teh legitimistično usmerjenih teroristov je vedno veljal general Sarkotič in s pomočjo raznih zvez so ti trije znali vedno potlačiti vse afere, ki so se kljub vsem ukrepom še vedno pojav-jljale v javnosti, in oblasti so ! smele intervenirati samo v primerih, kjer je bila njihova intervencija neizbežna. V tem pogledu je zanimiv primer z Vladimirjem Singerjem in Artukovicem, ki sta po več tednov neovirano bivala na Dunaju in je pri njih stfcnoval človek, o katerem menijo, da je bil Kva-ternik. Čeprav so vedno telefonirali na vse strani, jih avstrijska vlada ni mogla izslediti, in sta bila Singer ter Artukovic a-retirana šele na prijavo jugoslovenskih oblasti, dočim je tretji pobegnil. Artukovic je imel italijanski potni list na ime Davida Ar-naulta, oficirja v pokoju. Singer pa madžarski potni list na ime Vilmoša Hammerja. Artukovic je bil samo policijsko koznovan zaradi lažne prijave ter je bil takoj izgnan iz države. Vladimir Singer pa je bil obtožen le zaradi prekršitve zakona o razstre-livnih snoveh, ker so pri njem našli izborno sestavljeno bombo, ki po svoji zunanjosti spominja na bombo, kakršno so našli v žepu atentatorja Georgije-va. Po izjavi sodnega strokovnjaka je bila ta bomba povsem nove konstrukcije ter je mogla biti izdelana zgolj v vojaške namene. Čeprav je bil Singer z Orehovimi izpovedmi hudo kompromitiran kot organizator neuspelega atentata na kralja Aleksan-; dra v Zagrebu, avstrijske sodne ; oblasti sploh niso upoštevale te i obtožbe in tudi niso pristale na r zahtevo jugoslovanske vlade po ■ njegovi izročitvi. Singer je bil t kaznovan le zaradi prestopka ■ zakona o razstrelilnih snoveh - na šest mesecev zapora. • Na krsto podpolkovnika Duji- • ča, ki je izvršil v skrivnostnih i okoliščinah samomor tik pred • marseilleskim atentatom,- je ge- - neral Sarkotič položil v imenu habsburških pristašev Velik ve- j nec, kar: je smatrala; _'?Reichs-: - post" kot tako važno,' da je za* - beležila : dogodek med svojimi 3 vestmi. Zadržanje legitimistič- Boj za svobodo govora v Clevelandu Republikanec je moral protestirati proti reakcijonar- ni nameri župana Davisa. Neodvisni republikanski councilman Walter I. Krewson je predložil mestni zbornici resolucijo, ki odločno obsoja postopanje Davisa v zadevi svobodnega govora ter zahteva, da javni forum, kjer je vsakemu dana prilika, da izraža svoje mnenje, še nadalje ostane na Public Square, ne pa da se ga premesti na zapuščeno jezersko obalo, kar namerava storiti župan Davis spomladi. Resolucija opozarja, da je bil Public Square že leta 1796 posvečen kot javna lastnina, ki naj bo na razpolago vsem grupam brez vsake diskriminacije. Župan Davis je naznanil odstranitev javnega foruma iz Public Square pred nekaj tedni, ko je skupina brezposelnih delavcev prišla v mestno hišo ter zahtevala izdatnejšo pomoč. Potem ko so liberalni in delavski krogi dvignili protest, pa je izjavil, da bo počakal do spomladi, da vidi, kaj javnost misli o tem^--" /Splošen vtis je, da bo Krew-sonova resolucija sprejeta, ven- , dar pa je značilno, da se ni v mestni zbornici našlo niti enega demokrata, ki bi se bil potegnil ■ za svobodo govora proti županu-republikancu, temveč je moral to nalogo izvršiti pošten republikanec! Kje sta, naša sloven- 1 ska councilmana? Kennick je ' vsaj poslal protestno pismo na župana, Vehovec, ki je očividno 1 postal čisto navadna lutka v ro- 1 kah Gongwerove mašine, pa niti tega ni storil. To je sicer žalostno, • ampak resnično. __________—— Community fond Do sinoči je bilo podpisanega 1 za Community fond $1,290,450. ] Do cilja manjka še $2,209,559. Kampanja traja do prihodnjega torka. ; nega avstrijskega tiska in pri- 1 kritih somišljenikov okoli "Reichsposte" jasno kaže, kdo je stal za akcijo teroristov- Heimwehr in emigrantski zlo- ■ činci. Znano je tudi, da so se v kro- ; gih Heimwehra nahajali mnogi 1 prijatelji ter podporniki terori- : stičnih emigrantov. Sin gene- 1 rala Sarkotiča je v najožjem štabu kneza Starhemberga, pa 1 tudi drugače so bile- zveze med 1 legitimisti in heimwehrovci ze-1 lo tesne v poslednjem času. Ka- : kor se je sedaj zvedelo iz zanesljivega vira, je šlo sodelovanje nekaterih skupin heimweh-rovcev in emigrantov še mnogo dalje. Pred več kakor letom dni je postal deželni vodja Starhem-bergove skupine heimwehrovcev na Gradiščanskem neki Djuran, po poreklu Hrvat, ki pa se je takoj po vojni nastanil v Avstriji ter postal avstrijski državljan. Djuran je razvil posebno veliko aktivnost med Hrvati na Gradiščanskem, v pokrajini med jugoslovensko in madžarsko mejo in v bližini onega dela Madžarske, kjer so emigranti iz Jugoslavije uživali posebno gostoljubnost. Med svojimi prijatelji v Linzu se je hvalil, da so bili v njegovih formacijah tudi emigranti iz. Jugoslavije, ki jih je oborožil z revolverji in bombami. Služili, so mu kot a-gitatorji med hrvatskimi selja-ki ha Gradiščanskem^ da se ne bi pojavilo med njimi čustvo < (Dalje na S■ str) Cough lin napada pred. Roosevelta Pravi, da vse kaže, da je popolnoma kapituliral pred velebizniškimi interesi. Se boji diktature. DETROIT, 21. nov. — Rev. Coughlin je danes izjavil, da poglavitni vzrok, zakaj je začel z organiziranjem "Narodne zveze za socialno pravičnost," v kateri želi organizirati najmanj 5 milijonov državljanov, je ta, da novemberske volitve ogorožajo ljudsko vlado in da dežela stoji pred pričetkom velebizniške diktature. Coughlin je med drugim izjavil: "Predsednik Roosevelt ^Je za praktične svrhe priznal,'' da z NRA, AAA in drugimi agencijami ni bil v stanu zlomiti depresije in da je sedaj pri volji izročiti vladne vajeti Trgovski zbornici Zedinjenih držav in mednarodnim bankirjem, ki naj nas povedejo k okrevanju. Ironija vsega tega pa je, da so to ravno ljudje, ki so nas pahnili v depresijo." Coughlin se je te dni razgovar-jal s senatorjem E. Thomasom, ki je eden izmed glavnih zagovornikov denarne inflacije. Oba sta imela tudi daljše posvetovanje s Henry Fordom, ampak nista hotela reči, s kakšnim uspehom. "Pri zadnjih volitvah smo vi- : deli, da so bili izvoljeni kandi- : dati, ne da zastopajo ljudstvo, temveč da storijo kot jim bo na- ; ročeno iz Bele hiše," je dejal : Coughlin. "To je začetek konca demokracije in začetek dik- ! tature." "Narodna zveza za socijalno ' pravičnost" bo v januarju predložila kongresu definitiven gospodarski program, pravi Coughlin. "Stopili bomo pred kongresmane raznih distriktov . in jim rekli: To je, kar hočemo, ' in tu so imena ljudi, ki podpira- • jo naš program." " 1 < TRUPLA TREH OTROK NAJDENA V KOVČKU NEW YORK, 21. nov. — V • kovčku, katerega je oddala v ne- ^ ko privatno skladišče bivša učiteljica Miss Ruby Clark, stara 36 let, se je našlo trupla treh otrok, ki so tako razpadla, da ni mogoče dognati njih starosti ali : spola. Miss Clark pravi, da je 1 kovček izročila v skladišču pred dvema letoma, ko se je ločila od i svojega moža in da nima niti i najmanjšega pojma, kako so pri- : šla vanj otroška trupla. 1 4 MRTVI V KOLIZIJI PARNI-KOV. ALPENA, Mich., 21. nov. — Danes sta blizu Bay otoka v megli trčila en ameriški in en . kanadski tovorni parnik. Ka- . nadski parnik se je potopil štiri minute po koliziji ter pometel v vodo 25 članov moštva, štirje možje so utonili, predno so jih mogli doseči rešilni čolni. Prodajni davek Prodajni davek, ki ga sedaj kuhajo v Columbusu na priporočilo governerja White, določa 1 cent davka za vsak nakup v vrednosti 40c ali manj, 2 centa za nakupe do 50c ter 3 cente za nakupe do $1. Za. vse nakupe preko $1 še bo- računalo 3 efente prodajnega davka, za .vsak dolar. Na ta način se upa iztisniti;iz konžumentov letno 60 ;milijonov dolarjev. :, 1: ' ' -t s '•: Vlada bo še nadalje pod-pirala kapitaliste : Za male hišne posestnike ni denarja, toda kapitalisti bodo še vedno dobivali posojila. Življenje RFC bo podaljšano. t ** DIJAŠKA DEMONSTRACIJA PROTI FAŠIZMU i NEW YORK, 21. nov. — Včeraj je nad 500 stavkujočih dija-, kov City kolegija priredilo burne proti-fašistične demonstracije, tekom katerih je prišlo do spopadov s policijo. Dijaki so' tudi sežgali papirnato efigijo u-niverzitetnega predsednika dr. Robinsona, na kateri je bila pritrjena glava Mussolinija. Dijaški štrajk je izbruhnil kot protest proti akciji dr. Robinsona, ki je pred mesecem dni izključil 21 dijakov, ki so ob priliki o-biska fašističnih dijakov iz Italije vprizorili proti-fašistično demonstracijo. KRALJICA PRIPELJE PETRA V AMERIKO? BEOGRAD, 21. nov. — Romunska kraljica Marija, ki je mati jugoslovanske kraljice-vdove, je danes rekla ameriškim časnikarjem, da pričakuje v bližnji bodočnosti obiskati Zed. države ter da bo pripeljala s seboj tudi 11-letnega jugoslovanskega kralja Petra. Rekla je, da se bo podala na turo okrog sveta. Taka tura bi bila za mladoletnega kralja velike vzgojeval-ne vrednosti, je izjavila kraljica Marijal časnikarjem. V AVSTRIJI NI IZGLEDA ZA MIR INNSBRUCK, 20. avg,—Težko oborožena policija je danes patrolirala po ulicah Innsbruc-ka, da prepreči spopade med pristaši "privatnih armad," ki so se udarili sinoči. Napetost med heimwehrovskimi fašisti, katerih glavar je princ Stra-hemberg, in pa med katoliškimi fašisti koncelarja Schuschnigga, postapa čedalje večja. PRIZNAVA NAPAD NA DIJAKINJE BOULDER, Colo., 21. nov. — Neki 18 let star srednješolski dijak je danes priznal, da je pretekli mesec v temi napadel in pretepel devet dijakinj Colorado univerze. S tem so pojasnjeni misterijozni napadi na dekleta, ki so se vršili drug za drugem v preteklem mesecu. Fant pa trdi, da je to storil le "za šalo." 6000 glasov ukradenih Novo štetje glasov šerifskih kandidatov v vseh 33 wardah v mestu je pokazalo, da so demokrati in republikanci neodvisnemu kandidatu McMastru u-kradli 6000 glasov. To je jasen dokaz, koliko je politična demokracija vredna, če kandidat nima opore starih dveh strank. Če se je tako godilo McMastru, ki je imel za seboj oporo, vseh' časopisov in močnih civičnih organizacij ki so imele svoje ljudi, po vsejff kočah, si lahko predstavljamo, kaj se počne z glasovi kandidatov manjšinskih strani socijalistov in komunistov. Veselica v Lorainu V soboto večer,. 24. nov. priredi, društvo sv. Alojzija JSKJ plesno veselico v Slov. Nar, Domu v Lorqjn, O. dani in prija-t*Ki\so vablieni. da se udeležijo. * WASHINGTON, 21. nov. — Dočim je Rooseveltova administracija sklenila prenehati s posojili posestnikom malih domov ter bo poslovanje HOLC vladne, posojilnice ustavljeno, akorav-110 preko enega milijona že vloženih prošenj za posojila na domove vsled tega ne bo moglo biti uslišanih, pa bo vlada še nadalje nudila vso finančno pomoč bankam, železnicam in drugim velikim korporacijam. Rekonstrukcijska finančna korporacija, ki je bila ustanovljena še pod Hooverjevo administracijo, bi imela ustaviti poslovanje s 31. januarjem. Danes pa se je zvedelo, da bo administracija takoj, čim se snide kongres, zahtevala, da se življenj^ RFC podaljša še za eno leto. Kot se poroča, ima RFC na rokah še 2 milijardi in 123 milijonov dolarjev neporabljenega denarja in dobila je tudi vrnjenega nekaj denarja, ki ga je posodila od časa, ko je začela poslovati. Bankirji in industrijalcu mag-nati, ki neprestano poživljajo Roosevelta, da naj se vladno "vmešavanje" v privaten biznes takoj preneha, ter da se finančno polje prepusti privatnemu kapitalu, so čisto drugačnega mnenja glede RFC. Privatni1 kapitalisti so zelo prijateljsko razpoloženi napram RFC, kajti dobro se zavedajo, da jih je vlada baš potom RFC rešila popolnega poloma. Posebno darežljiva je bila R. F. C. napram železnicam, katerim je posodila že skoro pol milijarde dolarjev. Posojila bankam in trustnim kompanijam znašajo eno milijardo in 689 milijonov dolarjev. Svota, katero je RFC potrošila za nakup navadnih in prednostnih delnic ter; debentures v privatnih korpora« cijah znaša preko 906 milijonov dolarjev. Železnice so od ogromnih posojil vrnile še samo 70 milijonov dolarjev. Banke so storile malo boljše, toda so vladi še vedno dolžne preko pol milijarde dolarjev. . t- Zadnji čas je RFC začela dajati tudi direktna posojila raznim industrijam. Skupna industrijska posojila sedaj še ne znašajo več kot 20 milijonov dolarjev, ampak ker se v bodoče ravno v tem oziru pričakuje veliko prošenj, so velebizniški interesi pritisnili na vlado, da se RFC ohrani še za eno leto. Jesse Jones, predsednik RFC, je sam zelo navdušen za ta posojila, o katerih pravi, da so potrebna, če se hoče privatno industrijo postaviti na noge. Po enem letu in pol tekom ka-katerega je Rooseveltova administracija s frazami o new dealu; hipnotizirala ljudske mase je čisto jasno, da se vrača na ravno isto pot, po kateri je hodila dis-kreditirana Hooverjeva administracija. Roosevelt, ki je prišel na krmilo z obljubo, da bo pomagal "pozabljenemu človeku", je ustavil posojila na domove, pripravljen pa je še nadalje si-pati milijarde dolarjev javnega; denarja v žrela privatnih kapi* talističnih korporacij, J Avstrijski klero-fašisti v zvezi z atentatorji na kralja Aleksandra? "Reichspost," glasilo avstrijskih klerikalcev, ki delujejo za povratek Habsburžanov, je bilo vedno naklonjeno teroristom iz Jugoslavije STRAN 2.11 ENAKOPRAVNOST 22. novembra, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by m AMERICAN JUGOSLAV PTO. « run. CO. B231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 (Miwd Every Day Except Sunday* and Holldayi VATRO J. GRILL, Editor F« ramaSalcu v Clevelandu, za celo leto ........ »5.50 ta • mesecev ...... <3.00; za 3 mesece ........ $1.50 fo pošti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 ta 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 ta Zedinjene države to Kanado za :elo leto .... $4.50 ta t mesecev ....... $2.50; za 3 mesece ........ $1.60 ta Evropo, Južno Ameriko to druge inozemske držav« U 6 mesecev ....... $4.00 Ca. celo leto ........ $8.00; ARAEntered as Second Class Matter April 26th, 1918 at Ijyr the Post-Olfice at Cleveland, Ohio, Under the fSt Act of Congrese of March 3rd, 1878.. , Problemi nasledstvenih držav u, Oscar Jaszi ie bil minister za na- •V v rodnosti v ogrskem republikanskem režimu tik po svetovni vojni. Danes je izgnanec iz svoje lastne domovine. Zadnja leta je bil profesor politične ekonomije v Oberlin College, Ohio, ter je napisal za revijo "The Nation" serijo člankov glede političnih in er konomskih razmer v centralni Evropi. V prevodu prinašamo članek, v katerem se bavi z nasl^lstvenimi državami — čehoslovakijo, Romunijo in Jugoslavijo". ČEHOSLOVAKIJA Med vsemi nasledstvenimi državami je pozicija čehoslovašk^republike svojevrstna. Je edina, ki je bila v stanu upo-staviti demokracijo zapadnega tipa.Njena ustava, ki temelji na angleškem in francoskem vzorcu, ni samo za izložbo, temveč je resnična. Narod sestoji povečini iz malih kmetov in malomešČanstva, toda poseda močan zgornje-srednji razred, ki je brez dvoma najbolj sposoben in konstruktiven v celi podonavski kotlini. Vse te grupe iskreno verujejo v evangelij za-padne demokracije, d očim so fevdalni o-stanki v deželi tujega izvora. Akoravno je velika večina prebivalstva katoliška, pa ni nobene druge dežele, v kateri sta proti-klerikalizem in svobodomiselstvo tako močna. Husov duh še vedno živi, in ni^ zgolj naključje, da je nova država našla simboličen izraz v osebnosti častitljivega moža kot je Masaryk. Ne mislim s tem, da so bila načela Ma-saryka resnično uresničena in da je čeho-slovakija vzor demokracije. Toda demokratski in pacifistični ideali imajo močno zaslombo med vodilnimi češkimi intelektualci, ki uživajo oporo med večino prebivalstva. V sedanjem času nima fašizem nobenega izgleda, akoravno so mu gotovi elementi naklonjeni. Fašistična nevarnost bi utegnila postati nevarna le, če mednarodno nesoglasje postane še večje in razpadanje Evrope še resnejše. Na žalost pa sloni nova država na ne-trdni podlagi. Zgrajena je bila na dveh antagonist!čnih načelih —5 na etnologie-nem principu, v imenu katerega se je razkosalo Ogrsko, in pa na historičnem principu, s katerim se je nemški manjšini vzelo pravico do zed in jen ja z Nemčijo. Največji problem republike torej je, kako ze-diniti več manjšinskih narodnih grup te." dva krajevno-zavedna teritorija, SlOvaki-jo in Karpato-Rusijo, v skupni lojalnosti za državo in v skupni ljubezni za demokratske institucije. Najboljši voditelji republike se zavedajo važnosti te naloge, toda njene poteškoče so ogromne. Demokratična republika, obkoljena kakor je. od ogrskega revizijonizma, agresivnega nacizma, avstrijskega monarhizma, mogočne boljševiške propagande in skoro o-eitne antipatije njenih ponosnih poljskih bratov, se nahaja v nevarni poziciji. Vz-pričo dejstva, da se njeni sovražniki čedalje bolj poslužujejo diktatorskih metod, je bila prisiljena k rastoči omejitvi političnih svobodščin. Ne le, da so komunisti pod strogo pažnjo in da so nemški narodni socijalisti razpuščeni kot stranka, temveč pojavlja se tudi rastoča tendenca za kontrolo nad časopisjem in za ogledušt-vo vseh aktivnosti, ki se jih smatra za ne- : varnim. (Dalje prihodnjič) 20-letni jubilej zbora "Zvon" _ Newburgh, Ohio Ako bo šlo tako naprej celo j sezono kot gre v mesecu no- i vembru, bomo drugo jesen kr-1 stili v pevsko sezono. Vsako nedeljo ie na programu eden ali celo dva koncerta, opera ali opereta . Pri vseh slabih razmerah in toliko prireditvah je bil do-' slej uspeh povoljen. Tudi pevsko1 društvo "Zvon" je pripravljeno: proslaviti svojo dvajsetletnico s j koncertom in sicer v nedeljo, ( 25. novembra, ob 7:30 zvečer. Društvo "Zvon" je imelo veliko sprememb v dvajsetih letih, kar se tiče pevskega zbora ali članstva. Marsikaterikrat je bilo treba trdne volje, da se je društvo oziroma zbor obdržalo na površju. Dostikrat smo se dobro imeli, dostikrat smo tu pa tam malo pokritizirali, a vedno je jbrišlo spet do medsebojnega sporazuma, ker smo se že toliko privadili skupaj, da že teško prestanemo brez eden drugega. Da pa ne bi prišlo do ene ali druge rabuke, to je pa že teško. Je ni družine, da bi lahko rekla, pri nas se pa nismo še nikdar skregali, kako se more šele pri društvu pričakovati, da ne bi v dvajsetih letih nič navskriž prišlo. Ako se ne motim, je izmed 25 članov, ki so pristopili takoj ob ustanovitvi, še sedem pri zboru danes. Ti so: Blatnik, Zrim-šck, Martinšek, Zeleznik, Fab-jančič, Gorenc in Žagar. Prvo priznanje, da se je društvo ustanovilo gre Joe Blatniku. Rad je pel kot tudi še danes in tudi druge je rad poslušal. Šel je na koncert društva Edincst in porodila se je misel na pevski zbor. Po naključju smo se po zaključku programa razvitja zastave društva Slovenskih Sokolic zbrali pri rajnem J. Marinčiču (takratni zlatar), kjer smo bili dobro postrežem, brez dobre kapljice gotovo ni bilo in ni bilo dolgo, ko smo jih en par urezali. Zdelo se nam je, da nam gre precej dobro, zato smo se začeli pogovarjati, da bi tudi mi pevsko društvo ustanovili. Ideja ni osLala mrtva. Takoj smo šli na delo. Šli smo do Kogoja in smo ga povabili na ustanovno sejo. On se je rad odzval in nam razložil dobrote in težave pevskega zbora. Svetoval nam je tudi. da poleg pevskega zbora ustanovimo tudi podporno društvo, kar smo tudi storili in mu dali ime slovensko pevsko podporno društvo "Zvon.'' Na prvi ceji nas je bilo 16 regrutov. Sklenili smo, da se prične z vajami v januarju leta 1815, da do tistega časa dobimo še več pevcev, kar smo tudi dosegli. Na prvi vaji nas je bilo 24, vsi "ledih," razven enega. Prvo vajo je vodil Kogoj, drugo pa Albert Kolbezen, ki je prišel s Kogojem ter nas je potem poučeval dve leti. Za njim nas je poučeval dve- leti Peter Simčič. Ko je Simčič re-signiral, smo šli zopet do Kogoja, ki je poučeval do zadnjega februarja, to je 15 let. Ko je Kogoj resigniral, smo prosili Ivana Zormana, ki ima danes zbor v oskrbi, ki šteje 42 pevcev in pevk, ter bo nastopil v nedeljo, 25. novembra, ko bo društvo obhajajo 20-letnico ob-j stanka. Na programu so mešani moški in ženski zbor, duet in solisti. Več pesmi, katere bo pel mešani zbor, bo spremljal orkester. Koncert se prične točno ob 7:30 uri zvečer v S. N. Domu na 80. cesti, po koncertu se boste pa lahko zabavali s ple-j som, za katerega bo igral Frank Novak, v spodnji dvorani se i vam bo pa postreglo z različni-mi dobrotami. Torej, na svidenje v nedeljo v * S. N. Domu, na E. 80. cesti na i proslavi 20. letnice "Zvona." ( Andrew Žagar , --- , i Proqram dr. "V boi" 1 Na 11. novembra je poteklo 1 j 28 let, ko se je zbralo ducat i slovenskih delavcev in ustanovi- 1 1 lo društvo, ter ga priklopilo k SNPJ. Sedaj je še samo eden jteh ustanoviteljev pri društvu 1 ! in še ta na pasivi. V tistih časih ■ I ni bilo lahko organizirati na i I svobodomiselni podlagi, ampak i zgodilo se je, in v nedeljo 25. nov, se bo proslavljalo 28-letni-iCO ustanovitve, z sledečim programom : Govori Matt. Petrovich, in O-jtto Tekavc, dramatični prizor "Počakaj - jaz rastem" (Ivan Jontez) igralca E. Slejko, An-! ; ton Žigman, režiser Louis Ka-ferle. Ženski kvartet "Jadrana" 'Ann Vadnal, Ann Revere, Jose-' phine Debeljak, Ann Medic, — j "Dobro jutro Milka moja". Do-I rothy Ferra, harmonika solo j "Hochheidiy" koračnica in "Rož | ni" valček. Jos. Rodica, Matilda .'Črne, duet "Prašaš čemu, da | Slovenka." Antoinette Simčič, "Spomin" (Ivan Zorman) "Ptič-. ka" (Viktor Parma) spremlja Anthony Eppich s flavto. Mary j Ivanush, arija z "II Trovatore". . i Vadnal trio, violin - piano - banjo. Anthony Podobnik. "Srcu" (Vilhar) in "Mrzeča je zunaj trda noč". Jos. Turk in Vikto-_;ria Polšak, "Pred nočjo" in "Že-J lja Slovenca" Jadranov oktet i "Na zvezde sevajo" in "Če člo-. I vek smolo ima" i Vse točke spremlja na klavir ji Vera^Milavec iz 1158 Norwood, ,!Rd. tJ Članstvo društva "Vboj", kot . j tudi drugih društev SNPJ, ftil ,!splošno občinstvo v Clevelandu,' , je vabljeno na proslavo v obil-, | nem številu. Za postrežbo pre-i j skrbi odbor, godba Barbie's or-i kester, vstopnina pri blagajni , 40c v predprodaji 35c. Vse ; vstopnice, ki so med člani v i; predprodaji, morajo biti vrnjene -1 blagajniku veselice Albin Prim- - cu, (E. 161st in Trafalgar) do )| nedelje opoldne 25. nov. Priče-i tek ob 7.00 uri zvečer. In na svi- I denje! ' ■ . \ J i Prijazno vabilo Euclid, O.' | ) Drage sestre in rojakinje: - Zopet se bliža čas. ko bomo pro-; i slavile našo obletnico. Veliko je II dela in dosti skrbi, ako bi vse to i opravilo pet ali 10 članic, ako; ) pa se vse skupaj zberemo in J 3; vsaka nekaj naredi, je to zelo^ i lahko. Jaz mislim, da je to na-| - ša dolžnost, s tem učimo našo^ , mladino, da bo tudi ona tako 3 šla naprej, vsaj upam. Pripo-[ i ročam, da bi vsaka žena in mož| i pristopila k društvu, najsibo k j - temu ali onemu in da seveda' - tudi podpira ga na en ali drugi; i način. Nobena reč ni težka, a.ko' ; se človek zavzame. Tako smo j i članice podružnice št. 14 S. Ž. Z. s sklenile, da bomo v nedeljo, dne : - 25. novembra proslavile sedmo, r I obletnico, zato vas prosim, ka-j ) teremu je mogoče, da pridete,'* ■ da boste videli koliko je naše 1 društvo napredovalo v sedmih' ■letih. -1 •! Naj opišem nekoliko program( i ki bo podan. Žalibog, da se se- ] ■ stra predsednica, Mrs. Rupert i nahaja v bolnišnici, zatorej bo i vodila celi program tajnica Mrs. i . Punčoh. Najprvo bo pozdravi- < la navzoče, potem bo nastopilo,< sedem deklic v narodnih nešah, 1 : ki bodo predstavile 7 let društva ter bodo zapele par krasnih pesmic pod vodstvom Mrs. Mary Gerl Jančar. Potem prideta dva angela v spomin mrtvih sester, i nato pa sledi še več drugih zanimivih točk. V ponos si štejem, da kadarkoli smo kaj priredile, vedno je bila dvoran polna, sedežev premalo, zato upam, da bo tudi sedaj in da pripeljete seboj tudi brate, da bo lepši zbor.' Seja veseličnega odbora, katera se je vršila pri Mrs. Stu-pica, podpredsednici, nam zagotavlja najboljšo postrežbo, posebno ker imamo v odboru žene vsega priznanja vredne. Posebno ta dan se bo postavila naša sestra Mrs. Katarina Kogoj, ker J je ravno njen god, druga pa je; ; Mrs. Jennie Poklar. To so ti i kuharice, že en mesec si glave belijo, kaj in kako, da bi bilo najboljše, konečno so se spravile na pohane piške in še vse druge dobrote, ki spadajo zraven. Jaz sama ne vem, kaj vse: imajo na muhi. Torej, še enkrat vas prosim, da nas posetite. Ne bo vam žal. že sedaj vam kličemo—dobrodošli gostje v Euclidu, dne 25. novembra v Slov. Društvenem Domu, na Recher Ave., ob 7. uri zvečer! Sestri predsednici pa želim, da'bi kmalu okrevala in se vrnila med nas ker jo zelo pogrešamo. Pozdrav vsem čitate-ljem! Mrs. J. Hrvatin Taktika in značaj A, D. Cbllimcood, O. Kjer ima A. D. svoj nos zraven, tam je gotovo nekaj narobe in kamor ga pa ne more vtakniti ali da jih odklanjajo, tam se pa jezi in napada na naj-grše načine. To tam jasno pokaže preteklost in sedanjost. Za socijaliste in komuniste imajo vedno pripravljen grd prostaški domač materijal, istotako za S. N. P. J., za delavske liste in I njih urednike, za prosvetne in 'kulturne ustanove, za Adamiča in še celo za akcijo za nabavo Peruškove slike za v staro domovino. To je platforma teh aristokratskih gospodov pri A. ■ D. Če pa imajo oni prste vmes, je pa spet križ in večni prepiri. (Primer: slovenska banka, jugoslovanski režim, preteklost štrajkov, kultura, S. D. Z., posojilo na prazen meh, fiasko s Cankarjevim spomenikom, itd.) Ob volitvah nam pa priporočajo samo tiste kandidate, ki so za A. D. zlata majhna, za delavce j pa podaljšanje mizerije, kot so jnaprimer kaki KKK, Smithi, iDaveyi in Cullitani. Kjer je kaj zavednega, tam skušajo zanesti 'strankarski prepir. Po mojem 'mišljenju bi bilo najbolje, da bi ■ vse naše organizacije in posa- ■ mezniki skolektali fond, s ka-terim bi se ta listič odplačalo, da bi nehal izhajati, ali se pa preselili kam v Afriko in ves .'slovenski živel j v Clevelandu bi: bil dosti, dosti na boljšem, i j A. Suša. 1 Mladinski zbor šole S. D, D. _ j Collinivood, O. i I ! S kakim veseljem in zanosom se naši mali pevci in pevke pripravljajo za svoj prvi nastop 'pred javnostjo in veselje jih je opazovati. Dokaj teško delo in učenje jih še čaka do novega leta za njih prvi koncert. Da pa1 bodo kos svoii nalogi, o tem smo pa prepričani, ker prvi led je prebit ift znajo že štiri pesmi, še tri imajo za rešiti, potem pa še malo pilenja z vsako pesmijo in imeli bomo priliko slišati, raz odra Slov. Del. Doma ifaše mal-| čke prepevati slovenske pesmi.! Dan 1. januarja 1935, na Novega leta popoldne, bodo imeli UREDNIKOVA POŠTA ;|| ŠKRAT I iiinn»i»:i:i»lflnnT»»m«»n»iiii»t»»B ' Polž se je bahal, da si upa u-staviti brzovlak. Mogočno se je postavil sredi železniškega tira 'in hrabro pomolil rožičke prihajajočemu vlaku nasproti. l| Brzovlak je pridrvel, a se za polža in njegovo junaštvo ni nič i zmenil. Odropotal je čez njega | s polno paro dalje. Vrabci so se polžu in njego-vemu junaštvu smejali, polž pa i je ponosno dejal: 'j "Ustavil ga res nisem, pre-' i strašil sem ga pa le. Kar poglejte, kako beži pred menoj!" l - • "Kaj delaš?" "Nič." ' "In tvoj brat?" "Meni pomaga.'" j svoj koncert z obširnim progra-i mom. Mešan zbor sto sedemdeset po število nam bo zapel: "Biba leze, biba gre, da bi pri-^šla do gore", "Lisica je ena zvita zver, pod skalco ima svoj -.kvartir" "Činžara, činžara, zlob- - na zima je prišla", "Vigred se - povrne", "Narodna pozdravica", i "Slavljencu" in "Po jezeru, bliz . Triglava.'' Vse te pesmi bo po- - dal celi zbor in poleg pa še na- - stopi v solo, duetih in mladinski i orkester, (šestnajst muzikan-) tov). Kdor vidi potrebo prido-i bitve naše mladine za slovenski . jezik, pesem in godbo, ta goto-l vo ne bo zamudil biti priča pri i prvem javnem nastopu naših i. šolarjev, pevcev in muzikantov. >J Da bo pa ta prvi koncert -(vspešen, je zato izvoljeni pri-l pravljalni odbor za pobiranje o-.'glasov v programno knjigo že pridno na delu. Trgovci, kadar .'se ti nabiralci zglasijo pri vas, - gotovo jih ne boste zavrnili in ; jim s tem dali vedeti, češ, kaj - nam vse to koristi, kaj nas briga, s obstoj slovenskega naroda. Vedno so bili naši trgovci desna ro- - ka vsega našega uspeha, vedno i so radevolje dali v pomoč naše-' ga družabnega obstoja, vemo in, ) prepričani smo, da bodo dali tu-, di pomoči za nadaljni obstoj i slovenske šole in njenega mla-i dinskega pevskega zbora ter or-l kestra. 'l Slovenska javnost, slovenska mati in oče, ter stariši naših šolarjev, vaša je dolžnost, da posetite to prireditev, da ji daste ^pomoči, poguma in veselja za nadaljno delo. Ako bo uspeh i prve prireditve se bo z delom išole nadaljevalo, ako pa bo o-jbratno, potem bomo morali ž vsem končati. Slovenska šola SDD je samostojna ustanova s svojim odborom. Namen nje je priučiti našo mladino o našem (govorjenju in pisavi, je ustanova brez vsakega verskega ali I političnega smotra. Vsi učenci iin učenke so dobrodošli brez vsakih finančnih obveznosti, brez vsake šolnine i. t. d. Da pa zamore ustanova obstojati, se v ta namen prireja koncerte šole in s temi dohodki se šola v i celoti vzdržuje. Apeliramo na stariše naših učencev in učenk, pevcev in pevk mladinskega zbora, ter orkestra, da sodelujejo z odborom prireditve v tem, da poagitirajo pri svojem trgov-,cu za oglas programne knjige, da povabijo svoje sosede, znance in prijatelje na koncert Slo- C Dalje na S. str) Tihotapske zgodbe iz Švice Švica slovi kot draga dežela. Njeni sosedje so mnogo cenejši, vsled česar je na vseh s neh švicarske meje zelo razvito tihotapi Toda to tihotapstvo je na vsakem delu meJ drugačno. Na švicarsko - francoski meji so urejen® nekake svobodne carinske cone. Na vsaki s ni te cone stoje cariniki, na eni strani fra ^ siri, na drugi švicarski. Po tej svobodni coffl^ največjim navdušenjem tihotapijo sirovo ^ slo. Švica je dežela sirovega masla, ker je zelo razvita živinoreja. Toda dansko mas o^ mnogo cenejše ko švicarsko, baje štirikra neiše. Zato se ni čuditi, če cariniki PonOC1ro°L zijo skrivnostne tovorne avtomobile, ki v0 brez luči s silno naglico, da bi ušli v tja mimo švicarskih carinikov vtihotapil ^ sko maslo. Včasih švicarski cariniki te av mobile vendarle ujamejo, vendar le P0]-® Tihotapci, ki so zajeti, pač izgube svojo m • potem pa jih cariniki poženo nazaj na cosko mejo. Če so pa tihotapci Švicarji, Ji seveda čaka huda kazen. Tessi11' Na italijansko - švicarski meji, na ^ skem pa cvete politično tihotapstvo. Tu s o ^ mejni stražniki pred kratkim ugotovili, kdo v čisto določenih presledkih pošilja iz ^ ce v Italijo makarone. To se je carinikom ^ no zdelo, kajti vsak otrok tudi v. da je domovina makaronov Italija, ne pa ^ ^ Ugotovili so tudi, da te makarone pošiljaj^ ^ Jo iz Francije skozi Švico v Italijo. Zato s ^ ^ čeli te makarone preiskovati in našli. a nedolžnih palčicah makaronov spravljeni ^ ^ hni s vitki iz papirja, na katerih so bile ep ^ risane francoske utrdbe. Kaj so napravi carji? Zadevo so sporočili francoski m 1 j* Q]Jj ski vladi, nakar so nehali potovati ma v Italijo. in Fi'an' Pri Baslu meji Švica na Nemčijo cijo. Tu je torej dovolj možnosti za vsa ^ ^ no tihotapstvo. Tudi tu so odkrili P® ^ jeseH hotapstvo. švicarski cariniki so letošnjo ^ neke nedelje slučajno preiskali železnis ^ Ki se je pripeljal z "izletniki" iz AlzaC1'iečijj. V sel ter bil namenjen na Badensko v Nem ' vozu so našli več šolskih knjig z za-nemško - francoska slovnica '. Ko je caU ^ čel listati tako slovnico, je pa našel v nj^ tc munističen oklic. Ugotovili so, da so W kgjgtič-"šolske knjige" samo preobleka za ^jjn no propagando, katera naj bi se na aj. vtihotapila v Nemčijo. "Izletniki" Pa s° ?;aple-zaški in švicarski komunisti. Knjige s°^atere nili ter obvestili o tem nemške oblasti, sedaj budno pazijo na "šolske knjige- Na avstrijsko - švicarski meji pa s°' kratkim zasledili tole "politično" tih°F^darl-ki pa ni bilo politično: mali kmetic iz ^ gVOjc skega je na skrivaj prišel v Švico tei vasi, kjer je vse mnogo ceneje, v dveh P^ nastih škatljah prinesel v Švico nekaj. ni hotel izdati. Ko se je vračal, so ga fe-cariniki ter izročili avstrijskim 0 ,S^vStrije ga mož ni vzel za zlo, saj je vendar iz prišel. Toda avstrijski cariniki so pri ^tel šli obe prazni pločevinasti škatlji- Ker ■ povedati, čemu jih je potreboval, so g av Kmalu nato je priromalo v Švico P°r°c ^ j? strijskega državnega pravdnika, ceS'^vStH' kmetic prinesel prazni škatlji iz Švice v jo nato, da bi iz njih v Avstriji delal ro nate. Avstrijski državni pravdnik je V] <30-carske oblasti, naj poizvedujejo itd. 1 ^ pa pisu so se Švicarji prisrčno smejali. ujn ^ je v uradno obljubili, da bodo Vse storili. v p,«-njihovih močeh ter skušali dognati, kje ^ darlski kmetic dobil obe prazni škatlji- . v niči so pa Švicarji dobro vedeli, da je škatljah nekaj tihotapil v Švico. Anglija, dežela starce^ ^ Anglija ima sedaj kakih 43 niilij0j^ujej0 bivalcev. Kakor na podlagi številk^ do statistiki, se to število ne bo vzdržalo- ^ Jet» rojstev na Angleškem vedno bolj P . u(ji, 1941 bo na Angleškem precej manj ^oVai>r kor jih je bilo leta 1931. Če pojde naza^ ^ft tako naprej, bo leta 1941 na britanski^ zaživelo dva in pol milijona manj ljudi- . pac dovanje bi življensko krepak narod 111 premagati. Toda dokazano je, da bo n3' vanje od leta. 1941 naprej šlo mnogo pri' glo. Statistiki so izračunali, da 0^. tanija leta J 976 imela samo še 33 Angležev. Nevarnost za nadaljni razvoj Anglije pa ni samo v tem, da Je žev vedno manj, ampak t-udi v tem, da v pi'i' cev vedno več v nrirosri z mladino. ^ gt^' hodnjih 50 letih se bo število žensk, ^ re več kot 65 let, podvojilo. Zaradi tega merje za mladino vedno slabše. . ge K Prihodnjost bo seveda pokazala, ct ^ti' do vse te znanstvene ugotovitve res tu . ničile. Novembra, 1934. Svobodomiselna Podporna Zveza J^aaovljena 1908 Inkorporinuia, MO URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 T UPRAVNI ODBOR: John J" GrlU' Predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Hudnir^1 tich' L Podpredsednik, Bridgeville, Penna. wff? £lsch> n- podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, IU. 0 Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, HI. Mlk NADZORNI ODBOR: WUwh2.TOlk' Predsednik, Huston, Penna. fcan* r aQdon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Laur'ch, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. I ■ 4jjt POROTNI ODBOR: Štev« waltz' Predsednik, Box 924, Forest City, Penna. vtocent DU5ari 4439 Washington Street, Denver, Colo. ut PuBel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. Dr. j . GLAVNI ZDRAVNIK: ■ Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. "^AKopo URADNO GLASILO: ^ OPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. S dena?ilt?aJn stvarl. tlčoCe se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-r4 Upravi Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-5.1Mtožbe I® °dseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-i 86 uredn«?rne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-' "a«lov .IjSJr;!^ 111 upravnižtva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost v^^J^AKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Zanimive vesti iz stare domovine ')) povito razbojstvo v Virju. , >Cf 4- novembra se je' Wan - kŽi med Zgomjimi '1 I str ^ ln Smlednikom, izvr-j ^ ahovit zločin, katerega; ' Wvpostala 62 letna Ivana! a- znana sejmarica. "irje • • j: maJhna vasica, ki j K Slh.20 do 25 hiš in hi-' išica vVljlmi je tudi skromna r - fteri sta stanovali na-' S in njena' Par let ] 'n An Ana" Sestri Ivan H v ,a. sta živeli popolnoma \ j, 1Sl ln se ukvarjali de- ^ Pa T®podinJstvom, največ ' J4 sSh po sejmih'kjer • kga 111 Prodajali. Za- ; i**0 'judje splošno sodi-y mata denar. i: Sjfffc zJutraj .je mlajša! % , d k maši, Ivanka pa je! p ma in si skuhala zaj-j 'jest00.favUenih hišnih de-j1 Vežtia a 12 kuhinJe odpr- : Si l,V,rata z namenom, da J,fla vr^i zrn-ia- K« Je % v je stal pred njo s ? i Zl0Činec- ki Je ta' J je st'e dvignil sekiro. Star-i nJo" ' ' uazaj, zločinec pa mei ala je borba na W j111-smrt. Seveda je bil' V 6 Kafalove z iman. I ^jkrat ^ 2 "šesom sekire j \ oitrUdaril Po glavi, da se ; VavlJena zgrudila. Ko ;Vilt°JO žrtev na tleh, je 1)0 Hip-a njo in brutalno ho- 1 Nato j° teptal z n°ga-Pobi f ZVerinski zločinec I Pfeb ina mizi denar- 2000 **to r, ,skal tudi vse omare i 0 * Pošk Starka je klJub sil"; ibam še °staia pri ' te s t . 0 je Zločinec pobeg- \kereZaV° vstala in zaprla i S*,86 je bala- da se uteg-i S^ T1 Imela je še to-j 1 ^tiik ' Je Vzela papir in ] v° iti!1 nanj zaPisala zlo-1 N kfe!' Navlekla se je še j LNstn se je Pred posteljo m ^ trudila. Kmalu poj k^e« 2jutra-j se je vrnila Ko je pri-k '^i,- Je Presenečena vi-,'Sa VSe kakor bi moralo1, t^sla > Slutila je nesrečo in| l , bližnjega soseda, in j w- skupaJ st°i,ila v- Ao , sta vso vežo Okr-: °d so se videli sle~' Ntftn' Kuhinja je bila po-! okrvavljena, kot tU-; J v 60b lft orodje. Ko sta sto-sta našla šestro ne-i Spoa tleh- Ana je brž! , ^ 0 llajbližjega zdravni-i \\ «a. v št. Vidu. Ko je; V6 žrtaVnik' J'e videl obupno! iV^i Ve' in tak°j P°klical \Sttn avt0 iz Ljubljane, z p^tii se žrtev Prepelja iVa tel,''0'. ®Pravili so žrtev »a in sestra Ana ji je I ' ob^mesarjeni in okrvav-' nakar so ji ga za si- lo obvezali. Čez nekaj časa se ; je Ivana zopet zavedla. S komaj slišnim glasom je povedala, kdo jo je napadel in kaj je odnesel, nato je spet padla v nezavest. Ko je prispel reševalni avto iz Ljubljane, je bila že tako slaba, da ni mogla več govoriti. In ker se je sestra:' Ana vsak hip katastrofe, ni do- ; volila, da bi vzeli Ivano s seboj j v bolnišnico. Zgledalo je, da si- • rota ne bo preživela dneva. ; Na listku, ki ga je nesrečna Ivana Kafolova napisala, je bilo samo: Mavrin. S tem je bilo povedano zadosti. Josip Mavrin, 30 do 35 letni brezposelni delavec, oženjen in oče enega otroka, je bil eden bližnjih sosedov Kafolove in zločinec. Po krvavem zločimu je odšel pod Šmarno goro, kjer ga je dohitela roka pravice. Aretiran je bil v Vikerčah. Na prvo vprašanje, zakaj je postal morilec, je cinično, mrmra je odgovoril: "Samo, da sem hudiča ubil!" Orožniki so ga uklenjenega odpeljali v Medvode, od tam pa v ljubljanske zapore. Po izjavi dr. Arko, ima Kafolova zelo resne poškodbe, in je le malo upanja, da bi ostala pri življenju. Glavna poškodba je na prsih žrtev, kjer ima ženica velike otekline in najbrž tudi notranjo krvavitev. Na glavi je imela tri rane, ki pa niso bile videti smrtne. Mavrin ni kazal po aretaciji nobenega kesanja in se je celo prav cinično smehljal. Povedali so tudi, da je oropani denar— okrog 2000 Din—že prinesla nazaj njegova soproga, ki je siro-! ta z otrokom—druga žrtev brez-vestnega zločinca. i Raje v smr,t kot trpljenje. Pred malim senatom v Mariboru se je dne 5. novembra zagovarjala zakonska dvojica ra-j i di dejanja, ki je tudi v sedanjih I časih osamljeno. Drža vni prav-Idnik je obtožil 38 letnega vini-č-arja Franca Svenška z Majskega vrha in njegovo ženo Jo-žefo, da sta s slabim ravnanjem' | zakrivila smrt 8 letnega Štefana j 1 Jurgeca. V svoji obtožnici je državni pravdnik navajal: ! Mali, 8 letni Štefan Jurgec je; I bil nezakonski sin sestre Sven-j iškove žene. Mati otrokova je ! j neznanega bivališča, za otroka: ;pa je skrbela občina Sv. Bar-; bara. Občinski očetje so dolo-' čili Franca Svenška in njegovo' j ženo Jožefo kot najbližja sorod-! nika malemu Štefanu za oskrb-jnike. 1. januarja letošnjega leta; ' se je Štefan preselil k teti. j ! S tem dnem so se začeli za! | njega težki in bridki časi. Teta in njen mož sta mu nalagala' ;najtežja dela in ga za vsako! i malenkost pretepla. Včasih je j bil hrastov kol, potem zopet pa- 1 lica in pest, ki mu je padala po 'šibkem telesu. Štefan je mnogokrat na poti v šolo ali iz šole tožil svojim tovarišem, da ga doma tepejo, da se boji iti domov, ter jim v dokaz kazal modre podpludbe po celem telesu kot znake udarcev. Prosil pa je obenem otroke, naj tega ja nikomur ne izdajo, ker bi bil potem še huje tepen. Deca je res molčala in se je bala povedati odraslim o trpljenju malega Štefana. Tako je šlo do maja meseca. Štefan je začel o-trokom pripovedovati, da ne more več živeti pri stricu in teti, ker ga preveč pretepata. Dne 19. maja je otrokom zopet kazal modre lise na desni roki in na hrbtu, ki so izvirali od palice. Otroci so se šli po šoli kopat v Dravinjo. Mali Štefan je šel z njimi, pa je med slačenjem dejal tovarišu: "Danes me vidiš zadnjič. V Dravinji bo moj grob." Otroci so smatrali besedo za šalo, bile pa so resnica.. Štefan Jurgec se je pognal z brega v globok tolmun in se ni prikazal več na površje. Pre-istrašeni otroci so se razbežali na domove ter povedali žalostno zgodbo staršem. Ljudje.so šele čez dna dni našli truplo malega utopljenca, o njegovem trpljenju pa so obvestili oblasti. Oba; obtoženca sta pred sodiščem tajila vsako krivdo. Pripovedovala sta, da sta kaznovala Štefana samo trikrat, pa še takrat je zaslužil. Priče so njun zagovor ovrgle. Slikale so fanta kot mirnega in tihega otroka, ki je veliko pretrpel pri rednikih. Sodišče je obsodilo Franca Svenška in njegovo ženo Jožefo vsakega na 6 mesecev strogega zapora. AVSTRIJSKI KLERO - FAŠISTI V ZVEZI Z ATENTATORJI NA KRALJA ALEXANDRA? (Dalje is 1. str.) skupnosti z rojaki tostran meje. Ti emigranti so razen tega ] igrali posebno vlogo tudi v u-porih socialnih demokratov me-j seca februarja in narodnih socialistov julija letos, ko so oja-čeni s sličnimi elementi iz Madžarske sodelovali na strani državnih oblasti pri zadušenju revolucije. Tudi Djuran je legitimist ter zastopa tezo, da je treba pod habsburškim žezlom u-stvariti v srednji Evropi veliko katoliško državo. Užival je neomajno zaupanje kneza Star-hemberga ter šefa štaba Heim-wehra podpolkovnika Schedivy-ja. Zato je tem večje presenečenje izzvalo, ker je bil major Djuran odstavljen s svojega mesta ob koncu septembra, neposredno pred marseilleskim a-, tentatom. ■j (Dalje iz 2. str.) L j venske šole—mladinskega zbo-1 ^; ra in orkestra, katerega, bodo | podali šolarji 1. januarja 1935 I! popoldne. j Ako bomo storili vsak nekaj; za nadalnji procvit šole se bo z I delom nadaljevalo ne samo v: zimskih mesecih, pač pa se bo razvilo aktivnosti tudi na poletne mesece. Že je v teku ideja, da se priredi spomladi skupni koncert vseh mladinskih zborov, pri katerem naj bi nastopili vsi pevci. Ali bi ne bilo to res nekaj krasnega, da bi nastopilo do tisoč slovenskih otrok naenkrat in bi peli našo lepo pesem, do katere smo še svobodni. V. Coff Banket in zabava Pro- I gresivnih Slovenk j —— i Cleveland, O. l Dolgo smo organizirane P. S. i šivale pokrivalo, da odenemo ne-1 kega naprednega možaka, v tem j :zimskem času. Vsi tisti, ki so' zainteresirani, kaj se bo žrebalo na 16. decembra, si lahko ogledajo naš "kovter" pri agenciji parobrodnih listkov Mr. A. Ko-lander, v SND na St. Clair Ave. Namreč, v nedeljo 16. decembra ' se priredi banket, in zabava a- ; ranžirana po organizaciji '^Pro-gresivnih Slovenk." 11 I; Pred malo več kot pol letom' se je razmotrivalo, da bi se u-; i stanovilo eno napredno žensko! organizacijo po vzorcu naših j naprednih Jednot, ker lahko vse ženstvo pristopa, brez razlike ^ verskega ali političnega prepri-; ;čanja, ker naš cilj je: da delu-i !jemo v naprednem, narodnem/ duhu. Sedaj nas je že precej-1 šno število, ampak me nočemo! pri tem ostati, me gremo dalje 'in hočemo, da se naša organi-! 1 zacija pomnoži in število član-jstva raste, zato vabimo napred-1 PEVSKO PODPORNO DRUŠTVO ZVON Predsednik Andrew Režin, j podpredsednik Joseph Blatnik; | tajnik Andrew Žagar, 3569 E. ; 80th St.; blagajnik Joseph Plut!; zapisnikar Anton Meliaš. Nad-;, zorniki: Silvester Paulin, Domen Blatnik in Anton Erjavec; j; pevovodja Primož Kogoj; vra-1; tar John Cvet. Zdravnik: dr. : Per ko. Zastopnika za S. N. j; Dom: Anton Erjavec in Domen j Blatnik; za, S. N. Dom v Ma-j; pie Heights John Cvet. Seje sej, vršijo vsako četrto nedeljo vi mesecu ob 9:30 dopoldne v S. j; N. Domu na 80. cesti. t svetkova razprodaja se prične v petek, 23. novembra, 1934 Tu imate priliko, da prihranite denar. Nikoli poprej take prilike, da kupite tako poceni. Čitajte naše cene: ŽENSKE OBLEKE, vredne do $9.00, sedaj----------+------50C do $1.50 OTROŠKE OBLEKCE, od_______25C do 50C SPODNJE OTROŠKO PERILO po \ 0c in 15C MOŠKO SPODNJE PERILO, po_________25C SRAJCE ZA MOŠKE, po ------------25C LUMBER JACKETS, po ________________25C OVERALLS', po _________________-____ 25C OBLEKCE ZA DEČKE ______25C do 50C SUKNJE (COATS.) Z A DEČKE, vredne do $12.00, sedaj samo od $2.100 do S4.00 SUKNJE (COATS) ZA DEKLICE, vredne od $9 do $14 sedaj samo od 50c do S2.00 BLAGO NA JARDE, 10c yd. f. svetek 15218 Saranac Road KAKO MORETE PRIČAKOVATI ODJEMALCEV, CE JE VASA TRGOVINA NEZNANA? Oglašajte! ; ni element slovensk^a ženstva, Ida se nam pridruži. Radi tega se bo vršil banket, da se bolje spoznamo in pogovorimo, kako nadaljevati z našim delom. Pripravljava, od-, j bor poroča, da se bo pripravilo i I fino okusno večerjo, za samo 50' j centov, v nedeljo 16. decembra,' ob 6:00 uri zvečer v Slovenskem Narodnem Domu, spodnja dvorana. Tam se bo potem tudi žrebalo, kdo bo tisti srečen človek, ki se bo zavil v "kovter." Ne pozabite, da vas vabijo "Progresivne Slovenke!" A. B. Seja in ribja pečenka Cleveland, Ohio Članice društva št. 125 W. C. I "Friendship Grove" se opozarja, da se ta petek vrši seja, to je I en teden pozneje, iz razloga te-1 ga, da se po seji vrši mala zabava z ribjo pečenko. Prošehe ; ste vse članice, da se te seje go-^ tovo udeležite, ker po seji se; SEDMAK MOVING AND HAULING. 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom, da nas pokličete kadar se selite. Pripeljemo tudi premog. Zmerne cene, točna postrežba. (g)®®®®®®®®®®®® Vljudno vabim vse svoje prijatelje na ZAJČJO VEČERJO V SOBOTO, 24. NOVEMBRA Dobra zabava za vse. — Igrala bo izvrstna godba. JOE ZALOKAR 911 Addison Rd. r®®®@®®®®®®®®<§ SAMOSTOJNO DRUŠTVO "DOSLUŽENCEV" je na svoji letni seji, katera se je vršila v nedeljo, dne 26. j novembra izvolilo sledeči odbor ; za leto 1934: Frank Virant, pred-jsednik; Louis Zakrajšek, podpredsednik; John J. Kikoii, 19012 Mohawk Ave., tajnik; Joe Mar-Ikovic, blagajnik; Frank Kuhar, zapisnikar; nadzorni cdbar: Fr. j Kuhar, Martin z-ugel, Martin Kosltanjšek; Frank Viranl, za-Jstopnik za Klub društev s. I>1. D.; i John Ježek, zastopnik skupnih društev fare sv. Vida; Dr. Kern, I Dr. Perme in Dr. Oman, zdravniki. |'------ DEKORIRAMO vaše sobe po najnižjih ce-n^h. Scenerija, napisi itd ' A. PLUTH 21101 Recher Ave. KEnmore 3934 R. urednikova posta ENAKOPRAVNOST STRAN 3. [razvije prosta zabava in ples. Za po seji se enako priporočite j tudi svojim možičkom, da oni | pridejo in se z vami vred zaba-) vajo. To je nekaj novega za na-!še društvo in ako nam bo uga-ijalo, bomo v bližnji bodočnosti ; lahko še nekaj takega priredile. Ne pozabite, da se seja prič-j ne točno ob 7. uri in ste vse pro-jšene, da ste sto-odstotno ob času navzoče, da se seja preje konča. Seja se to pot vrši v spodnji dvorani SDD in vhod je pri stranskih vratih. Tudi drugo občinstvo je prijazno vabljeno, da nas poseti. Vstopnina je ja-ko mala, namreč le 10c za ose-bo. Pridite med prijazne "gozdar« ke" in videli boste, da smo dru« žabne žene in dekleta. Tajnica. Poceni se proda rabljene kombinacij-ske in plinske peči ter nekaj novih nekoliko poškodovanih ! Roper peči. 2053 E. 105 St., odprto ob večerih. »iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiliMiiiiiinininuaiuiun^miijmLiiii^^^^^^^^ 1 še je čas Trgovci in obrtniki, še imate čas, da si izberete lepe stenske koledarje, katere boste podarili za božične praznike vašim zvestim odjemalcem v znak hvaležnosti za naklonjenost. Mali dar v obliki koledarja ugodno vpliva na odjemalce, ki raje trgujejo pri trgovcih, ki se jih od časa do časa nekoliko spomnijo. Cene so zmerne. enakopravnost 6231 St. Clair Ave. HEnd.5811 i "1 Can Work Every Day Now" lil : jnSHB If you must be on the job EVERY Ifl™^ DAY, take Lydia E. Pinkham's Tab- lets. They relieve periodic pain and ||||| JH discomfort. If you take them regu- larly ... and if yours is not a surgical ; ^^^^ ^^ case .. . you should be able to avoid - £ periodic upsets, because this medi- j |||| cine helps to correct the CAUSE of | \J| < your trouble. "-Mm "I am a factory worker. I was weak and • *^ ^My^bad^ nervous and my stomach and back pained anPd j hiuJ crampinB me severely, but since I took Lydia E. ■ s This medicine re_ bjni Pinkham's Tablets the pains j;eved the pain immediately. ^CSiS^ don't appear anymore".— j am able to do my work Miss Helen Kolaski, 3906 N. now."—/Mrs. C. C. Woodard, Christiana Ave., Chicago, III. Route 5, Box 71, Moulton, Ala. WE DO OUR MIT LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS Ask Your Druggist Jot• the 50p size_- / Lu TLaJasuj TbwcleAs \ f 'BctJciruj J k ypwtle/L.. .CotvtAoUedbq £ for ECONOMY and SATISFACTION use Double Tested/Doub/eAction! vrti** BAKING HlV POWDER Same Price Today as 44 Years Ago 25 ounces for 25* Full Pack ••• No Slack Filling GAINS 25LBS. IN TWO MONTHS COD LIVER OIL-Once a Punishment—Now a Treat Stop trying to force your children to take nasty-tasting. iishy flavored cod liver oils. Give them Coco Cod - the cod liver oil with a delicious I chocolate taste—and watch their bodies Brow daily with vigorous, athletic strength! Mrs. Merdcr o£ Milwaukee says: t "Before v:y child took Coco Cod she only u;cighcJ mouths' time. she u-eiehs 105 ft lbs. and she has >iot been ill since." Ol her cod liver oils have only Vitamin« A and D. but Coco Cod is also rich in Vitamin B—the appetite and growth promoting vitamin. Start your children with Coco Cod today. At all COCO COD The Cod LiverOilThat Tastes Like Chocolate STR AN 4. - ENAKOPRAVNOST ' * •• : i n 22. .novcmbrM^, Rsairamati.! i Povest | SPISAL J. F. MALOGRAJSKI | k "Saj bom pridna, dedek! To-]i da, dedek, če so mamica v nebe- i sih, potem so angelci okrog ; nje. ..." £ "To se ve!" "In svetniki ..." i "Kajpada!" s "In Marija sedi tam na tronu, ] tako lepa in zlata, kakor v ol- | tarju, in mamica jo gledajo. . " "Tako je, ti moja dragica!" j Deklica je zastrmela tja nekam skozi okno. Zunaj je bilo megleno in sivi oblaki so zasti-rali nebo. A njej je pričarala domišljija pred oči prizor, kakor ga je videti včasih po leti na ob- | zorju ob jasnih dnevih pri soln- , enem zahodu. Kadar se je zlati-lo in zarilo tako nebo v vse mogočih barvah, si je vselej domi-šljevala, da vidi odprta nebesa. V tak prizor se je zamislila tudi zdaj ... A domišljija jo je j ponesla to pot še dalje. Zamaknila se je in vse njene misli so o- . živele . . . Pred njene oči so sto- i pila vsa ona rajna, bitja, o ka- ■ terih je kdaj slišala, s katerimi ( so se bavile tolikrat njene misli. . Videla je v blestečem soju ne- ( beške angele in svetnike, videla zlat prestol, na katerem je sedela Mati božja, čisto tako ka- J "kor tam v oltarju. A tedaj je , pristopila h Kraljici nebes bleda žena, tako žalostna in potrta, kakor bi hotela prositi milosti ( njena mamica. Kraljica nebes 1 pa se ji je nasmehnila, stegnila , roko proti nji ter ji namignila, da naj sede poleg nje . . . Deklica je planila po koncu j m vzkliknila: "Ali vidite, dedek?" Dedek pa, ki ni vedel, kako ; delujejo njeni razgreti možgani ' in kaj se vrši pred njenimi oč- ' mi, jo je potegnil k sebi nazaj, ! rekoč: "Usedi se, Anica, in lepo pri miru bodi! Saj ni nič!" Mislil je, ; da je vzrla kje v kakem kotu mater, kajti bil je uverjen, da se bo duh rajnice vračal zaradi otroka. Rad je imel svojo sina-ho, a vendar ga je bilo groza oh tej misli in ker je menil, da je groza tudi deklice, jo je tolažil. Ko pa ji je bil rekel: "Saj ni nič, deklica res ni ničesar več videla. Omahnila je nazaj in zopet so se je lotevala trpka čustva in neprijetne misli ao ji prihajale. . . Prejšnji dan, ko je ležala njena mamica še na mrtvaškem o-dru in so jo hodili še ljudje kropit, je bila pristopila k nji ženica in ji rekla: "Ti revišče, ti, zdaj boš imelo pa pisano mater!" Ni vedela, kaj ji je hotela reči, a zazeblo jo je. Teh besed se je spomnila zdaj in groza jo je bilo. Dvignila je obrazek proti dedku in mu rekla: "Strah me je!" Dedek jo je tolažil: "Pred kom naj te bo strah? Pridnega otroka ni treba biti strah! Le pomisli, da si vedno v božjem varstvu in da je zvesti angeljček varuh poleg tebe!" "Ali mene je vseeno strah! Dedek, slišite, kaj pa je to: —1 "pisana mati"? i Starček se strese pri tem vprašanju nevednega otroka. Sapa mu poide, da jo mora loviti nekaj časa, tako iznenaden in začuden je bil vsled tega vprašanja. Ganilo ga je v srce to vprašanje in milo se mu je storilo. "Ubogi otrok!" si je mislil, a na glas je rekel: "Kaj pa ti hodijo take mislij na um? Kdo ti je pravil o pisani materi?" "Polegova teta so rekli, da bom imela zdaj .pisano mater, zato bi rada vedela, kaj je to!" "E pusti to, Anica, in ne meni se za take stvari!" ji prigovarja starček. "Upajva, da ne dobiš pisane matere. In če bi jo tudi dobila, se ti ni treba prav nič bati. Jaz sem tudi še tukaj in jaz bom že gledal, da ti nikdar nič hudega ne bo storila!" Cel dan sta bila skoro Anica in dedek skupaj. Če je šla deklica od časa do časa malo ven, že ni bilo dedku strpeti. A tudi ona se je kmalu naveličala zunaj in prihitela je zopet v sobo. Semtertja se jo je lotila a-botna misel, da je mamica morda kje zunaj in stekla je ven ter pretaknila vse kote. Kar nenadoma se ji je porodila misel in se ji oživilo upanje, toda ko se je prepričala, da so bile njene nade ničeve, se je vrnila potrta zopet k dedku. Tako sta posedala do večera. Nastala je bila že tema in za-i čeli so prihajati sosedje, prijatelji in znanci, da bi molili rožni venec za rajnico. Zunaj v veži je glasno govoril nekdo. Stari Mlakar vleče na u-ho in spozna navzlic šepetanju, ki se je slišalo po sobi, glas svojega sina. Govoril je tako, da bi se bile skozi napol odprta vrata skoro besede kmalu razumele, žalosti ali vsaj zatajevanja ni bilo zaznati v njegovih besedah. Staremu Mlakarju se je celo zdelo, kakor bi se šalil in semtertja zasmejal. "S kom govori tako?" Starček je mislil in mislil, s kom bi se tako mudil njegov sin, pa sq ni mogel izpametovati. Kar zazveni vesel ženski smeh in stari. Mlakar se je spomnil, kdo je. "Ah, Vrtačka!" Kri mu šine v vela lica in nevoljen vzklikne sam zase: "Nesramnica! Da si upa priti!" Njemu se je zdelo to, da je prestopila zapeljivka njegovega sina prag hiše, v kateri je še vse i tako živo spominjalo na ono, ki je zaradi nje toliko pretrpela, > ravno tako, kakor če bi bil storil kdo v svetišču kaj nespodobnega. Kmalu nato se odpro vrata in : v hišo stopi Vrtačka s svojo j hčerko, ki je bila kakega dobrega pol leta mla jša od Anice. Staremu Mlakarju je bilo, kakor bi ga bil kdo preko glave ' udaril, ko jo je zagledal. Šume-l lo mu je po ušesih in pri srcu ' se mu je pojavila čudna bol. i Spomnil se je tega, kar mu je govorilo malo prej dekletce oi pisani materi in če bi bil mogel, - vstal bi bil in odšel ven, tako ne-! prijetna vročina mu je izprele-t tavala život . . . . * "Nesramnica!" ie nonavlial J- U-.,.. WJ.I,. ^U H Jtl^U. - U.... sam zase Ur se zasukal tako, da je ni mogel videti. Nepopisno zo-pern mu je bil njen pogled. Ona pa, akoravno je zapazila vse to in akoravno je vedela, da jo stari Mlakar nikoli ni maral, se mu je približala in ga vprašala s priliznjenim glasom: "No, kako pa se imate vi kaj, oče? Že dolga vas nisem videla? Pa ste zdravi vsaj? Izgledate prav dobro!" "Še dovolj sem zdrav, hvala Bogu!" odgovori starček na kratko in dokaj osorno. Trgalo ga je po udih, da bi bil najraje ječal. Toda njej ne bi bil potožil za ves svet. Če ga je že v ne-voljo spravilo to, da je bila prišla, ga je še bolj jezilo, da je bila tako predrzna in ga je nagovorila, ko si vendar nikdar nista bila dobra. In s kakim, glasom je izgovorila besedo oče!1 Prav, kakor bi jo morala, če bi bila že njegova sinaha! "Pa saj potem bi je ne tako!" si je mislil stari Mlakar. "Potem bi prišli drugi priimki! Hinavka, poznam te dobro!" In obrnil se je zopet vstran od nje. Kajti stari Mlakar ni imel navade, da bi bil prikrival svoje misli in čustva. Iz spoštovanja do rajnice se je premagoval. Drugače bi ji bil pokazal še na vse bolj jasen način gnev, ki ga je občutil do nje. Nje pa vse to vedenje starčkovo ni prav nič motilo. Dasi je videla njegovo nevoljo in je prav dobro poznala njegove misli o sebi, je vendar še silila vanj. Vzdignila je svojo hčer s tal ter jo posadila po- leg Anice, ki je sedela ob njego- i vi strani, in rekja: ! "Glejte no, skoro obedve sta enako veliki. No pa saj sta tudi [ po starosti precej enaki. Vaša je t bila okoli Velike noči, če se ne i motim, naša pa o sv. Mihelu!" ! Nato se nagne k Anici in jo vpraša: i "Zakaj pa ne prideš nič k ; nam, Anica? Z našo bi se lahko večkrat skupaj igrali!" 1 Anica ni odgovorila nič. Boje- j če se je stisnila k dedku, kakor bi jo bilo groza te ženske. Vrtačka je zardela. Ljudje so se spogledovali in njej je bilo to j še mnogo neprijetne je, da se je1 deklica vedla, kakor bi slutila njeno neodkritosrčnost, nego da je stari Mlakar tako malo zakrival svojo neprijaznost do nje. Ni se mogla premagati in vzkliknila je: "To ste. čudni ljudje tukaj! O ti dekletce, ti! Glejte, glejte, kaka ošabnost! Prav taka je, kakor je bila njena mati, ki me tudi nikoli ni marala, akoravno sem imela jaz več vzroka, da bi jo bila sovražila, nego je imela ona, biti meni zoprna. Jaz ne vem, da bi ji bila prizadela kdaj kaj žalega in vendar ni imela zame nikdar lepega pogleda! Zdaj pa še ta otrok! Pa seveda, beseda se izgovori, otrok jo pre-striže in :. . " Po starem Mlakarju je vse kipelo. Predrzno se mu je zdelo že, da je sploh v misel jemala ta ženska drago mu sittano. Preveč «nu je bilo tega besedovanja in odvrnil je z odločnim poudarkom: "Krivico delaš rajnici! Ona ni poznala sovraštva in jeze ne do tebe, ne do koga drugega! Še manj pa je imela navado opravljati ali govoriti črez koga!" Starčku se je poznala nevolja in Vrtačka ga je skušala potolažiti, rekoč: "No, no, le ne jezite se, oče! Kdo pa je mislil tako hudo! Saj ne rečem, da se nisem morda motila, človeku se zdi marsikaj, kar ni res, in marsikaj je drugače, nego si domišlja. Morda je mislila ona ravno tako o meni, I kakor jaz o nji, pa sva se obe :! motili. No, jaz sem jo vseeno ra-da imela! Ne morem povedati, kako težko mi je po nji!" In pritisnila je predpasnik na oči, kakor bi si hotela obrisati solzo. Staremu Mlakarju se je gabilo v dno duše toliko hinavstvo. • že je imel ostro besedo na jeziku, ko stopi njegov sin v izbo. Precej nato pokleknejo zbrani ter začno moliti rožni venec za dušo one, ki so jo bili pokopali predpoldnem. Po končani molitvi so se prijatelji rajnice še malo pomudili. Dekla prinese iz stranske sobe Prodam zamenjam ali oddam v najem dve prodajalni v zidani hiši. Tu se tudi kupi vso opremo, ki se > jo potrebuje v restavraciji. — Vprašajte pri JOS. GORNIK, 15625 Holmes Ave., EDdy 0897 . W. polno rešeto narezanega kruha, gospodar pa poseže po steklenico pijače, ki je stala že na polici pripravljena. Nato se začneta pomikati po sobi od enega do drugega. Vsakdo je dobil kos kruha in kozarček pijače. V tem ko sta gospodar in dekla delila in ponujala kruh in pijačo, se je vnel živahen razgovor. Večinoma so se ljudje spominjali rajnice in ta in oni je vedel povedati kaj dobrega o nji. Semtertja je izrekel kdo gospodarju tudi svoje obžalovanje radi izgube, ki ga je bila zadela. Storil je to, ker je navada taka, dasi je vedel, da se Mlakar ne čuti nesrečnega. Ta pa je na ta- Sobo za enega ali dva fanta se odda v najem. Na željo lahko dobita tudi hrano. Zglasite se na 5238 St. Clair Ave. — BLUE DANUBE — Radio program WJAY Cleveland 6:15 PM , ke; besede zgibal 2 ram»ma P°"Kajaiočemo? Božja l bila tako! če bi še tako d njo, ne bi nič pomagalp. » s mrtvo, je mrtvo!" (Dalje prihodnji) 1 URADNIKI SLOVENSKEGA^ " MOSTOJNEGA PODPO^ e DRUŠTVA "LOŠKA e 1102®. 64 s"1 0 so: Frank Baraga, * ^ , predsednik; Frank Neto P ^ ~ sednik; John Zni £n, , Schaefer Ave., J. ; der, • blagajnik in ^ e Stene, Alojz Koren, ** * !«. nadzornlifci; Lniki za sprejem novih vsi slovenski. ^ Društvo zboritevsa* a soboto v mesecu v S. »■ # a 4, staro poslopje. Spr/ 8 člane od 16. do 45. prosto pristopnino in J ' preiskavo. Plačuje JT^* nine in $7.00 na Mj® za podpore za $1.0° l^gj* nadaljna pojasnila se k odboru. irtii4**^ ž porabite j vašo hranilno vlogo na INTERNATIONAL posojilnici na | način:- Vi dobite veliko več za Vs I dolar kot kje drugje v mestu j 3 komadi za 2 komada za j SPALNICO družabnosobP POSTELJA, OMARA, SKRINJA, DAVENPORT ^UL* Plačajte za cel set z vlogo na Fino blago, dobro vj0go ** i International banki. čajte za t« pohištvo Cena V gotovini $51.75 International banki- ^ $68.50 i cena. na hranilno vlogo 3 | Uv« ■ ~,oeo —-----cena na hranilno | 8 komadov za ------— OBEDNICO ROPER 1 OMARA, MIZA in 6 STOLOV ^ novc Koper P«*^ j Plačajte za cel set z vlogo na ^ 2 vlogo na 9 International bank,. bankl ^ vašo staro V* Cena za gotovino $108.75 me v zameno. , _ . . _ za v«? SI49.50 »*« - cena na. hranilno vlogo 15 $79.w _ 20 99-16 I** APEX PRALNI STROJI GRELCI NA Vam se ne izplača prati na roko, ko dobite pralni stroj po tako qq rVA^jQy nizkih cenah. rKCIViN/ Apex „ ch _ Z» Model Cash — Za vlogo Model 7 $39.50 $ 67.50 W 914 $36.7& 9 69.50 99.75 W 916 64 79.50 118.50 W 918 ^ 38 99.50 148.90 W 920 Kupite božična darila sedaj in sl prihranite denar ^ Plačajte z vlogo na International P°s0j|1 ^ Cedar Chests SMOKERS LiviMT ^Ch**** Floor Lamps Magazine Racks jjreakfast c^es5fS j Table Lamps END TABLES Sprin^^i^-^' ELEKTRIČNE LEDENICE ^ j 1935 Model Cash—Za vlogo I Model $3^ i Apex SSLL $160.00 $259.751 SSL 7 VELIKA POSEBNOST 100 radio aparatov dokler so v zal°£l . Sim Plačajte z vlogo na International po«°J $27-75 j (Cena v gotovini $18.95) ^^^ The Krichman & Pcrusck Furniture Co. 15428-32 WATERLOO ROAD Odprto vsak večer KEnm Naznanilo in zahvala Potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš lju,bljeni soprog in oče VINCENT PESKAR Pokojnik je umrl dne 30. oktobra ob 4:15 zjutraj. Pogreb se je vršil dne 2. novembra iz hiše žalosti v cerkev sv. Kristine ter na sv. Pavla pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku. Rojen je bil leta 1876 in sicer 20. januarja v „vasi Ponikve, fara Trebnje na Dolenjskem. V dolžnost si štejemo, da se najlepše zahvalimo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so bili položeni h krsti dragega pokojnika in sicer: Mr. in Mrs. Cecelic, Mrs. Ferjutz in družini, Frank Gabriel in družini, Mr. L. Erste in družini, Mr. Jim Černe in družini, Mr. Anton Tomšič in družini, Mr. John Ladiha in družini, Mrs. L. Zivoder, Mr. in Mrs. H. E. Hammond, Mr. Urban Praznik in družini, Mr. Leo Ladiha, Mrs. Primožič in družini, Mr. hi Mrs. J. Novak, Mr. Jim Jerele in družini, Mr. in Mrs. J. Donat, dekletom iz Richman tovarne, Euclid Police Dept., Mr. L. Wess, in Mr. Klemen in družini. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in sicer: Dekletom iz Richman tovarne, dekletom iz Steel and Tubes tovarne, Mrs. L. Zivoder, Mr. John Ladiha, Mr. in Mrs. Louis Izanc, Mr. Janezic, Mr. in Mrs. Kermavner, Mr. Louis Wess, Mrs. Primožič, Mr. in Mrs. Ed Kovač, pevcem sv. Kristine, družini Struna, Mr. in Mrs. Cecelic, Mrs. Mary Gabriel, Frances Tekavetz, Mr. Perne, Mrs. E. Glynn, Mrs. Frances Gorše. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo, kot tudi vsem onim, ki so prišli pokropit pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala pogrebcem, ki s6 ga nosili pri pogrebu. Hvala pogrebnem^ zavodu August F. Svetek za vzorno u-rejen pogreb in vsestransko najboljšo postrežbo. Posebna zahvala Rev. Bombaehu za obiske in molitve, ter tolažbo za časa bolezni in smrti, kakor tudi za ganljive pogrebne obrede. Hvala tudi Young Ladies' Sodality za molitve. Hvala tudi Mr. L. Wess in Mr. J. Novak za vso pomoč in tolažbo v dneh žalosti. Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, se mu isto najlepše zahvalimo. Ti, dragi nepozabni soprog in oče, počivaj mirno v naročju matere zemlje! Bil si nam skrben in dober ter se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali za vedno. Žalujoči ostali: ANNA, soproga; Vincent, sin Ana, poročena Zimperman, Mary, poročena Lavrencic, Julia, poročena Krajšek, Molile Peskar, Pauline, poročena Sajovic, hčere; Mary, sinaha, Edward Zimperman, John Lavrenčič, Alfonzo Sajovic, zetje; Mrs. Johana Cecelic, sestra. V Euclid, Ohio 22. novembra, 1934. FT"! ^ OB PRILIKI .................................. iFaHAAMI W% ■ .a - ■ pevskega društva DNE 25. NOVEMBRA, 1934 i KMMH Dvajsetletnice "zvon"