AMERIŠ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MAY 20, 1943 fegislatura je S? sodnikom »bu; 1 'ei s, O. — Obe zbornici # j Id ; . ^'slature sta sprejeli Dok 3 ^ dobivali sodniki bK°jnm0 v vsoti $3,600. J ° dt>bre volje in gu-^cker je že obljubil, • podpisal. t so se pa poslanci , * predlog ponovno v 111 Sa z 67 proti 51 Položili na polico. , se izgovarjajo, da glasovali za pred-0 mislili, da bi pokoj-0V ne zadela države Sn pa zvedeli, da bi r 'erikanci razbijajo Nemčijo ^Če ljudi je poginilo in na sto tisoče jih jej irez strehe v Porurski dolini, kjer so angleški °jtibniki razdrli jezove, da se je voda razlila naokrog. °n> 18. maja.—Ameriške zračne trdnjave so danes nemško izdelovalnico podmornic v Kielu ter na tur-^nsburg, 40 milj proč. Silni požari so naznanjali delo ^ bomb. Šest ameriških bombnikov je bilo pri tem napadu izgubljenih. Iz Porurja prihajajo poročila o silni poplavi, ki je nastala vsled razdejanja jezov pri Moehne in Eder po angleških bombnikih zadnjo nedeljo. Po-vodenj je že dosegla mesto Kassel, 50 milj proč, kjer so municijske tovarne. (DNB, nemška uradna časnikarska agencija poroča, da je V tej povodnji utonilo 711 oseb in 36 jih še pogrešajo). Med temi, katere je povoden j dosegla radi podrtih jezov, so Bergheim, Fritzlar, Wa-bern in Gesungen. Vodovje je doseglo že tudi Fuldo. Angleška letala, ki so letela po razdejanju jezov nad pokrajino, so jemala slike, ki kažejo ceste, mostove, železniške proge, hiše in tovarne pod vodo. Iz Berna, Švica, prihajajo nepotrjena poročila, da je po- VfA* • ----J~ v poplavi na tisoče oseb j^raj V Moskvo in na sto tisoče jih je pa brez strehe. Ta poročila tudi trdijo, da so turbine ob teh jezovih dovajale 70 odstotkov elektrike v vse tovarne v Porurju. Ker se ni nihče zanesel, da bodo Angleži bombardirali jezove, je prišla poplava nad Po-rursko dolino tako nenadoma, da je bila vsaka pomoč zaman. Vsa ta nemška provinca, ki je najbolj gosto naseljena v Nemčiji in ki ima najgostejše železniško omrežje, je razdejana. Poročila zatrjujejo, da je 54,-000 družin brez strehe. Nemci trdijo, da so razdejanje jezov svetovali židovski begunci iz Nemčije, zato se sliši, da Nemci že groze, da se bodo maščevali nad Židi. -o- H \ ^trebuje kositer. Na-£ deklici tekmujejo j S v'^do jih ho več nabral ot- Ni't- Clair 'pokopališče. ISlO^ V te;i kamPan'ii? V Vr.^atelj dobi en sve-.V, * toliko za te novce, °larji zaslužili, am- 4k, t li As 0 0 /a Jjava plačati že prvo odposlanec je j v Moskvo ' inaja, — Joseph W je danes najbolj d^ 11 Pismonoša na sve-Hor' dan^s v Moskvo. S 'tu Pismo predsednika i J na Stalina. Iz Kujbi-Vr8?el z letalom v Mos- 3i i Sl J'e ogledal razva ki Je bil svoje čase i^Hasador v Moskv, je ° v bližini bodočno-k ftooseveltovo pismo LETO XLVI. - VOL. XLVI. To ni morq! — Gorila Toto, ki nastopa v cirkusu Ringling Bros. s svojim kubanskim krotilcem Jone Thoma- som. -o— naj zbira iskati* »je 7 zbirajo kositrane industrijo. Ar- ei 1 bo, ,Ce tudi naši mladi 'cz za vojni napor. S konvencije Je Slovenske ženske Sl^rghu pošiljajo po-^ Clevelandčanke: V |ko> Helen Tomažič, n' Mns. Otoničar, J C F/ances Susel, Fi-X, J. Mary Urbas, Ma-^ Mary Janc. Osišče je izgubilo do 324,000 mož v Afriki Od časa, ko je angleška armada predrla Mareth linijo pa do zavzetja vse Tunizije, je osišče izgubilo 324,000 mož. In sicer jih je bilo okrog 30,000 ubitih, 27,000 težko ranjenih in 267,000 ujetih. To je uradno poročilo zavezniškega glavnega stana v Afriki. Zadušnica Sinko je! V soboto so prinesle vile rojenice družini Mr. in Mrs. Jerry Bohinc, 94 E. 209. St. krepkega sinkota, ki je iprvi fant v družini. Luč tega sveta je zagledal ravno na rojstni dan svoje mamice, 'katere dekliško ime je ibilo Genevieve Zulich iz 18115 Neff Rd. Vse je zdravo. Naše čestitke! Zopet je dospel krompir Včeraj je dospelo v Cleveland 21 železniških voz krompirja. Trgovci, ki niso imeli krompirja že tedne, so ga včeraj zopet dobili. Jutri ob 8:30 bo darovaina črna maiša z libero v cerkvi sv. Vida za pokojna Alois in Louis Strnad. Ženske naj bi pri delu v tovarni sedele Washington. — Delavski oddelek vlade priporoča, naj bi ženske pri delu v tovarnah sedele. Priporoča tovarnam, naj preskrbe za ženske delavke, kjer je to le mogoče, stole. V tovarnah, kjer so dali ženskam stole, se je zvišala produkcija za 32 odstotkov, trdi delavski oddelek vlade. K molitvi Članice dekliške Marijine družbe fare sv. Vida naj se zbero jutri večer ob sedmih v Zakraj-škovem ipogrebnem zavodu, da ibodo molile oib krsti 'pokojne Ivane Merkun, tete Jean Jerse. ie vojske na Balkanu bodo v veliko pomoč zavezniški armadi ,,/^P). — Londonske atvstvu poročajo, da e v Jugoslaviji, , ... Bolgarski in sNik e načrt za po-6 % "m se bodo nji-\ brcale na balkan- S krogi trdijo, da Iv lllajlovič prepričan, m Ki Ka Naši ■ vojaki . -li i 0 moštvo, oskrbova- V'^pinmo z zračni-H ioi8tanu zadobiti kon- v Jugoslaviji Zavezniškim zra-a 3ih zasedejo. Glasom teh krogov trdi Mihaj Iovič, da too njegovo moštvo v teku 48 ur očistilo vse kraje med rekama Savo in Donavo na severu, Drino na vzhodu, Moravo na zapadu in do zapadne Morave na jugu. Edina direktna in dobra zveza med Nemčijo in Balkanom je železniška proga iz Beograda preko Niša db Aten. Nekateri opazovalci so mnenja, da bodo mogli četniki brez posebnih tež-koč pretrgati to progo, na kateri so že v preteklosti prekinili promet za več mesecev. Pfc. Rudolph Klemenčič iz 5806 Prosser Ave. je bil zadnji teden doma na dopustu iz taborišča Howze, Texas. Na večer pred odhodom nazaj v garnizijo je pa doživel veselo presenečenje. Njegov brat, korporal Michael, je prišel iz daljnega taborišča Livingston, Louisianna, da ga vidi. Brata ise nista videla skoro eno leto. Zdaj sicer nista 'bila dolgo skupaj, vendar je bilo1 to kratko snidenje toliko bolj ^ prisrčno. Korporal Michael osta-ine doma za 15 dni. m m m Mr. in Mrs. Albert Semich iz Beech Grove, Indiana, sta prejela od svojega sina Petra najnovejši naslov, na katerega mu prijatelji lahko pišejo. Pvt. Peter P. Semiclh, 35308812, 3rd Field j Hospital, APO No. 3773,' c/oj Postmaster San Francisco, California, c/o Amabor. m M m Korporal Frank Jerin, sin Mr. Churchill se zavezuje nabiti Japonce in Mrs. Frank Jerin, 1001 E. 66. Place je prišel domov na dopust. Nazaj v garnizijo se bo vrnil 26. maja. m sa Ban Mrs. Jennie Stefanič iz 18615 Chapman Ave. je bila veselo iz-nenadena na Materinski dan. Prejela je namreč ducat vrtnic od sina Martina, ki služi pri ameriški mornarici nekje na Pacifiku. Rt isa Pa ■ Joe J. Peternel siin Mrs. M. Pe-ternel iz 9322 Dunlap Ave. je bil povišan v korporala. čestitamo! Njegov naslov je: Cpl. Joe J. Peternel, T. D., A. A. F. T. T. C. Boeing Aircraft, 6600 Ellis Ave., Seattle, Washington. ta Pa »a Zadnji teden je iprišel domov na dopust za 20 dni iz Orlando, Florida, Pfc. Edvard Gliha ml., sin družine Gliha iz 5605 Bonna Ave. Nazaj odide na 31. maja. NOVI GROBOVI John Krečič Kot smo že poročali, je umrl v Charity bolnišnici John Krečič, star 36 let, stanujoč na 5002 Harlem Ct. Tukaj zapušča žalujočo mater Frances, rojena Adam, štiri brate: Maksa, Louisa, Lawrenca in Franka, sestro Sophie in več drugih sorodnikov. Oče je umrl pred petimi dnevi. Rojen je bil v Go-čah pri Kranju, kjer zapušča več sorodnikov. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev Brezma-dež. Spočetja in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Valentin Gorjup Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu, 14612 Westropp Ave. Valentin Gorjup, star 65 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, roj. Zadnikar, doma iz Dobrave pri Ljubljani in štiri otroke: Charles, Jean omož. Slattery, Edith omož. Fleming in Donald, brata Franka in veliko drugih sorodnikov. Rojen je bil na Viču-Glince pri Ljubljani, kjer zapušča sestri Johpno Plazar in Josipino Aleš ter veliko drugih sorodhikov. Tukaj je bival 81 let. Bil je izuoen v tesarskem delu. Bil je član društva Mir št. 142 SNPJ, delničar Zadruge in član tesarske unije 182. Pogreb bo v soboto popoldne ob eni iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. na Highland Park pokopališče. Dorothy Kalmar Včeraj je umrla v Mestni bolnišnici Dorothy Kalmar, stara 11 let, stanujoča na 1099 E. 64. St. Rojena je bila v Cleve-landu. Poleg staršev Josepha in Anna zapušča sestro Joan, stara 7 let. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. v cerkev sv. Filipa. Čas pogreba še ni določen. Johana Merkun Glede pokojne Johane Merkun moramo popraviti sledeče: da je umrla po kratki bolezni in da zapušča nečaka Franka Seručarja in ne "Seničarja." Stanovala je na 6220 Carl Ave. K molitvi v Zakrajškovem pogrebnem zavodu naj se zbero nocoj ob 7:30 članice društva Carniola Hive 493 T. M., ob osmih pa društva Srca Marije. —.——o- V N. H. dobi vsaka oseba 2 kvorta na dan Concord, N. H.—V državi New Hempshire je začela vlada z racioniranjem žganja v pondeljek. Državni direktor je določil, da ne more dobiti nobena oseba več kot dva kvorta žganja na dan in eno galono vino. Dospel na počitnice Naš radijiski ekspert Mr. Joseph Zelle iz 1171 E. 58. St. je dospel za tri tedne na oddih k svojim staršem. Uslužben je pri Columbia Broadcasting Co. v New Yorku, kjer ima jako važno pozicijo. Počitnic ni imel že eno leto in pol. K molitvi članice društva, sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ naj se zbe ro jutri popoldne ob dveh na domu pokojne sestre Rozi Vidmar, 1213 E. 60. Št. Po .možnosti naj se udeleže tudi pogreba. Obljublja vzajemno angleško in ameriško zračno silo proti sovražniku na Pacifiku ter pomoč Kitajski. Roosevelt se namerava sestati s Stalinom. Washington, 19. maja,—Angleški premier Churchill je danes govoril pred ameriškim kongresom ter se zavezal, da se bo Anglija borila ramo ob rami z Ameriko, dokler ne bo "ležala Japonska na tleh v prahu in pepelu." Dalje je izjavil, da imata s predsednikom Rooseveltom v načrtu, da se bosta sestala s Stalinom in generalisimom Kajšekom. Churchill ni omenil, kdaj bodo pričeli ofenzivo proti Japon ski, dasi je zatrdil, da se bodo japonska mesta tresla v temeljih "pod našimi skupnimi bom bami v najzgodnejšem momen tu." Ko je Churchill omenil, da bo "korporal Hitler" še v tretje poskusil ugonobiti Rusijo, je stisnil zobe in slovesno izjavil: "Toda ne bo uspel!" Kongres-niki in navzoči diplomati so burno ploskali tem besedam. "Možganski mojstri v Berlinu in Rimu so izgubili 950,000 vojakov, 2,000,000 tonaže ladij in nad 8,000 letal v naporu obdržati Afriko," je rekel Churchill in dostavil, da bi bila velika nevarnost za Združene narode, ako bi nepremišljeno podaljšali vojno. Churchill je govoril pred kongresom 50 minut. Njegovo prerokovanje o popolnem uničenju sovražnika na Pacifiku Ameriška delavska fed? je bilo ponešeno po radiju na raciJa prošnjo' da bi t!l feder:i- BOJNA FRONTA ALEUTI — Ameriške čete so 'pognale Japonce na otoku At-tu v kot zaliva Chichagof. So-. • vražnik je zapustil močne pozicije, ki jih je imel v zalivu Holtz. RUSIJA — Rusi so štrli dva nemška izpada na fronti pri Novorossisku. Nemcem so razbili 14 bark, na katerih so se hoteli Nemci prepeljati čez reko Kuban. AFRIKA — Francozi so zasedli otok La Galite, ki leži 25 milj od afriškega obrežja v Sredozemskem morju. -o-- John Lewis vodi unijo zopet nazaj v A. F. of L. Washington. — John L. Lewis, predsednik unijskih premolar j ev, je napravil pri orga- vse strani sveta, tako v sovražne, kot v prijateljske dežele. "Angleži," je poudarjal Churchill glede vojne na Pacifiku, "se bodo borili cvb vaši strani, dokler bo gibalo naše telo in dokler se bo pretakala kri po naših žilah." Burno odobravanje je sledilo tem besedam. Churchill je tudi izjavil, da angleška zračna ofenziva sili Hitlerja, da jemlje več in več letal s front in jih uporablja samo za obrambo, s čemer izgublja napadalnost in iniciativo. To bo glavni faktor, ki bo prinesel zmago, je zatrdil. Kar se tiče japonskih mest in vojne industrije, je Churchill slovesno izjavil: "V p e p e 1 y morajo poginiti, predno bo za-dobil svet mir." Kar se tiče sestanka predsednika Roosevelta, Churchilla, Stalina in Kajšeka, je izjavil Churchill, da ob tem času ne more povedati nič gotovega. Churchill je poudarjal, da ameriška zračna sila mnogo pomaga pri bombardiranju Nemčije ter izjavil, da je ameriško orožje mnogo pomagalo zmagi Afriki, kjer je dobil sovražnik prav tak udarec, kot ga je dobil pri Stalingradu. cija sprejela premogarsko unijo zopet nazaj v svoje naročje. Kot se je izjavil Wm. Green, predsednik A. ,F .of L., bo odbor zadevo "rešil ugodno." John Lewis je bil s svojo premogarsko unijo že prej član A. F. of L. Pa se je spri, organizacijo zapustil in organiziral znano CIO. Lansko leto se je skregal tudi z CIO, jo zapustil in zdaj gre zopet nazaj v A. F. of L. % Vojnih knjig še ni Poštne oblasti javljajo, da ne bodo danes raznašale 1 j u d e m prošenj za vojno knjigo št. 3, kot je bilo prej naznanjeno. Listine niso bile pravočasno doposlane iz Washingtona. Morda jih bodo raznašali jutri. Pošta svetuje, naj ljudje teh prošenj ne pošiljajo nazaj pred 1. junijem. Nepregledano meso Mestni inšpektorji so včeraj zapleuiili 5,000 funtov mesa pri velemetsnici Brandt Co., ker meso ni imelo žiga, da je bilo pregledano od zdravstvenih oblasti. Sumijo, da je ibilo meso kupljeno na črni borzi. Seja čričkov Jutri večer po šmarnicah naj pridejo v šolo sv. Lovrenca k važni seji starši čričkov. E. KRISTAN NA DELU V NEW YORKU Chicago, 111, (SANS). — združenjem in svobodo za vse Predsednik Slovenskega ameri- Slovence. škega narodnega sveta, Etbin1 -o- Kristan, se že od 14. maja mudi; Vesela vest v New Yorku. po važnih opravkih j prj družini Mr. in Mrs. John za organizacijo SANS. Imel je1 Skrajnar; 1168 Norw0od Rd. se važen sestanek s zastopniki hrvaških in srbskh skupin, ki se strinjajo z načrti in cilji sveto- i je zadnjo nedeljo ustavila teta štorklja in jim pustila za spomin sinčka prvorojenca, ki je tehtal 7 funtov in 15 unč. Materino dekliško ime je bilo Molly Urbančič, hči Mrs. Rose Urban-čič iz 1172 Norwood Rd. Mlada vnega gibanja. Dne 16. maja je g. Kristan pisal važno pismo W i n s t o n u Churchillu, ki je gost Bele hiše v Washingtonu. V pismu ga prosi, naj pove Slovencem, da se ne j mamica in dete se dobro bojujejo zaman in da bodo nji-j ta v Womans bolnišnici na 102. hove žrtve naposled nagrajene z cesti. Čestitamo! "AMERIŠKA DOMOVINA" AtMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER J AMIS DEBEVEC. Editor •117 St. Clair Ave. HEndereon 0628 Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays____ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po posti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po požti, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaSalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 __Poaamema itevllka 3c____ SUBSCRIPTION RATES: Dni ted States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year tJ. S. and Canada $3.50 for 0 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for fl months. $2.00 for S months ___Single copies 3c_____ Entered as second-class matter January 6th. 1800. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.__ «*3H>83 No. 119 Thur., May 20, 1943 Kdaj bo imel narod besedo? Videti je, da je narod še vedno samo masa ljudi, s katerimi se igrajo državniki kot s žogo. V deželah, kjer vladajo diktatorji, to ni nič čudnega, toda čudno pa je to za tako deželo kot je Amerika, kjer pravimo, da smo tako demokratični in svobodni, kot nikjer drugje na svetu. Tukaj, pravimo, lahko govorimo kar hočemo, lahko pišemo kar hočemo, lahko volimo kar hočemo, lahko verjamemo kar hočemo, ker tukaj si vlada narod in ne kak diktator. Pa je ta naša demokracija dobila te dni veliko klofuto in v narodu se je dvignil dvom, če ima tudi v tej deželi narod kaj več besede, kot jo imajo narodi v deželah, kjer jim vladajo samosilniki. Te dni se vrši namreč v Hot Springs, Virginija, konferenca za prehrano sveta. Zastopniki iz 43 držav so se zbrali, da bodo našli pota in sredstva, kako bi po tej vojni pre-hranili in oblekli 2,000,000,000 svetovnega prebivalstva, da ne bo nikjer več pomanjkanja, da ne bo nikjer revščine. To ni kaka konferenca diplomatov, kjer bi šlo za kake državne meje. Tukaj ne bo predloženih v podpis nobenih paktov, nobenih mirovnih pogodb, ampak šlo bo za nekaj takega, kar ni nobena skrivnost, ampak nekaj, kžfr mora imeti vsak človek vsak dan — prehrano in obleko. In kadar gre za kaj splošnega, za nekaj vsakdanjega, za korist vsakega človeka na tem svetu, potem bi pač pričakovali, da bo ta konferenca javna in ne za zaprtimi vrati. V tem, mislimo, je dobila naiša demokracija veliko klofuto, ko vidimo, da celo takrat, ko se razne države posvetujejo, kako bi odpravili revščino s tega sveta, celo takrat ne morejo zborovati javno, da bi ves svet slišal to razpravo. Ne samo, da ne puste na konferenco časnikarskih poročevalcev, ampak imajo tam okrog zborovalne dvorane močno vojaško stražo, da ne pride kdo blizu, ki ni delegat. Navadnemu človeku je to neumljivo. Ne more zapopasti, zakaj taka tajnost, če pa pravimo, da je ta vojna za boljšo bodočnost vsega človeštva, za boljše in udobnejše življenje vseh ljudi na svetu. Kiako bomo pa narode osišča prepričali, ca smo šli v to vojno zanje prav tako, kot zase, da jih bomo rešili diktatorjev in valptov, če pa razpravljamo celo o tem, kako bomo pridelali več krompirja in več pšenice, za zaprtimi vrati? Nekateri mislijo, da je važnost posvetovanj in konferenc v tem, če se zboruje tajno. Potem šele, menda, postanejo ljudje radovedni na vso zadevo. Kadar se sklepa državniške zadeve ali vojaške tajnosti, naj se jih sklepa za zaprtimi vrati. Kadar se pa sklepa o splošni blaginji vsega sveta, na i bi pa tudi ves svet vedel, o č'em se razpravlja. Zlasti še, kadar so take konference v taki demokratski državi, kot so Zedinjene države. Fašist je fašist Tisti, ki krade, je po mnenju sodišč prav toliko kriv kot oni, ki vrečo drži. To velja tudi za italijanski fašij in italijansko kraljevsko hišo Savojcev. Italijanski kralj je bil, ki je posadil fašij odnosno Mussolinija na vlado. Italijanski kralj je bil, ki je z obema rokama podpisal vse korake, ki jih je storil in delal Mussolini od leta 1922 pa do danes, napad na Etijopijo, vstop Italije v sedanjo vojno. Govorilo se je, da je prestolonaslednik Umberto kolikor toliko proti fašju. Ta je bosa! Mussolini je kot ministrski predsednik obsipal prestolonaslednika z raznimi vojaškimi in drugimi častmi, katere je Umberto prav hveležno sprejemal iz rok dučeja. Ako je bila italijanska kraljevska hiša proti fašju in proti vsemu, kar je fašij zakrivil nad Italijo, bi se ga bila z lahkoto odkrižala, zlasti še, ker je Savojska hiša priljubljena, ali vsaj bila je, pri narodu. Toda Savojci so držali vrečo, v katero je hotel Mussolini pobasati razne plene. No, oba sta vlekla kratko, ker vreča je še vedno prazna in zadnje čase celo tako raztrgana, da ne morejo spraviti vanjo absolutno nobenih plenov. Prav lahko je mogoče, morda je celo prav gotovo, da bodo hoteli^ zdaj Savojci, ko se jim rušijo tla-pod nogami, prepričati svet, da je bil vsega kriv samo Mussolini. S tem bodo hoteli rešiti svoj polomljeni prestol in najti pri zaveznikih milost, Mussolinija pa naj pocitra vrag. Naj ga, pa ž njim tudi vse one, ki so se ga tako zvesto držali v časih, ko je osišče zmagovalo in ko je izgledalo, da bo tudi za Italijo odpadlo res nekaj plena. Predsednik Roosevelt si je dosti prizadeval, da bi pregovoril Italijo, naj ne gre v vojno. Ko je predsednik Roosevelt javno obsodil Italijo, da je zasadila Franciji nož v hrbet, ni kraljevska Savojska hiša trenila niti z očesom. Kralju je bilo čisto prav, ko je Mussoljni prepovedal vatikanskemu glasilu, Osservatore Romano, prihajati v hiše italijanskega naroda. Prav mu je bilo, ko je italijanska armada vpaclla v Etijopijo, v Albanijo, v Grčijo, v Jugoslavijo. Prav mu je bilo, ko je laška soldateska morila nedolžne ljudi po okupiranih deželah, ali jih vlačila v tisočih v koncentracijo, kjer umirajo v masah. Vse to mu je bilo prav, zato naj zdaj prejme tudi plačilo obenem s svojim mojstrom Mussolinijem. Italijanska vlada, fašistična in kraljevska, naj dobi isto plačilo, kot ga bo dobila Htilerjeva in Tojeva vlada. BESEDA IZ NARODA Trnjeva krona Igralska družina "Krka" župnije sv. Lovrenca je pred Veliko nočjo uprizorilo pasi-jonsko dramo Trnjeva krona, kakor jo je priredil Rev. M. Slaje, dvakrat. Na tiho nedeljo, 11. aprila, v Slov. narodnem domu v Lorainu ter na Cvetno nedeljo, 18. aprila, 'v cerkveni dvorani v Newburghu. Igrali so pod vodstvom Father Slapšaka in g. Matt Grdine. Ob obeh prilikah je bil odziv občinstva nad vse zadovoljiv in newburški igralci so lahko prepričani, da jim je bil narod iz srca hvaležen za nepričakovano krasno in poglobljeno uprivo-ritev "Trn j eve krone." Pasi jonska drama Trnjeva krona ni lahka drama. Večini naših ljudi je tudi nekaj novega, ker ni pisana v tradicij onel-nem načinu sličnih dram. Kadar zaslišimo besedo "pasijon," se takoj spomnimo na svoječas-no veličastno vprizarjanje istega v Oberammergau-u na Bavarskem in tudi na mnogih naših velikih odrih, s stotinami oseb, z Oljsko goro, in Kalvari-jo, s sanhedrinom (najvišjim judovskim sodnim zborom) in PJilatovim sodnjim dvorom, z vsemi zgodovinskimi svetopisemskimi osebami—vse vestno in natančno posneto po evangelijih. Vsega tega v "Trnjevi kroni" ni. Tu je samo eno prizorišče—Pilatova delovna soba; le dve zgodovinski osebi, ki sta omenjeni v evangelijskem pa-sijonu—rimski oblastnik Pilat in žena njegova. Vsega skupaj le sedem oseb in je s tem najmanjšim odrom omogočeno, da vprizorijo omenjeni pasijon. Dejanje se torej vseskozi vrši v PilatCVi hiši. Lahko p$ bi se tudi vršilo kje drugje, recimo, na skromnem domu kakega Jezusovega učenca. Kristus ne •nastopi v niti enkrat in vendar čutimo njegovo navzočnost skozi vsa tri dejanja. Ozračje v igri je ves čas napeto, polno nestrpnega pričakovanja, zmedenosti, strahu in upa, ko da se je nekaj dogodilo, na kar ljudje niso bili prav nič pripravljeni, ko da je neko mogočno bitje poseglo v zadeve Zemljanov ter jih pustilo v popolni nemoči in nejasnosti . . . Strast in čednost, zloba in dobrota, odkritosrčno iskanje resnice in *jživ-ljenski cinizem so v medsebojnem konfliktu, dokler se končno vsa ta brezupnost in tavanje v temi ne izlijeta v veliko upanje in sončno jasnost. To je pasijon, ki se konča z vstajenjem. Pilatova žena Klavdija Prokula, njen sin Gaj in služabnica v Pilatovi hiši so doumeli veliko skrivnost Kalvari-je ter so vstali k novi veri v trpečega Odrešenika, res, da po težkih notranjih bojih in ne malo vsled prizadevanja zvestega Jezusovega učenca Štefana. Tudi Pilatu, njegovemu svetovalcu Korneliju in rimskemu vojščaku Klasiju ni Kal-varija nikakšna uganka; le da vidijo v Kalvariji samo kraj, kjer je umrl na križu neki Jezus, katerega sta obsodila na smrt zavist in zloba judovskih starešin. Da se je ta Jezus imenoval Sina božjega in delal čudovita dela, vse to jih ne more prepričati in tako ostanejo ti trije v ozadju kot tragične žrtve svoje lastne zaslepljenosti :n zakrknjenosti. Vse vloge v tej igri so bile v izvrstnih rokah. G. Frank Ko-f;ak v vlogi Pilata, je bil vseskozi rimski poglavar, kakor ga nam slikajo evangeliji. Ponosen Rimljan, ki je sovražil Jude iz srca, tudi v Jezusu iz Nazareta ni videl drugega kot Juda Vendar ga je Jezusov mili in pohlevni nastop, ki je bil v tolikem nasprotju tz običajno judovsko prevzetnostjo in aro-gantnostjo, toliko prevzel, da si je takoj ustvaril sodbo da sta tako milino' in ponižnost mogla obsoditi le zloba in zavist. Cut pravičnosti mu je govoril, da ga mora oprostiti, lastna korist in varnost pa sta mu šepetali, fla ga naj preda Judom. Ta boj med dobrim in slabim v Pilatovem srcu je kaj dobro predstavil g. Košak, za kar mu na tem mestu izrekam vse priznanje. — Ga. Agnes Žagar je bila v vsem svojem nastopu dovršeno dostojanstvena žena rimskega oblastnika. Srce Klavdije Prokule je bilo mehko in prirosto, ki je bilo lačno in žejno resnice. V njenem srcu tudi ni bilo one ošabnosti, ki je obvladovala njenega moža Pilata. Zato je bila skoroda v prijateljskih odnošajih s svojo judovsko služabnico Maro. In tisto iskanje resnice in hrepenenje p« nji, dvom in obup, ki sta ji razjedala dušo, in slednjič ona velika radost, ki jo je prevzela, ko je s pomočjo Štefanovo razrešila težko uganko svojih sanj —vse to je podala ga. Žagar z resničnim občutjem in dovršeno lepo. Pilatov sin Gaj, katerega je predstavljal Franky Hrovat, je s svojim otroško lepim in preprostim nastopom, obenem pa s svojo lepo izgovarjavo delal čast svoji vlogi. Upajmo, da ga bomo še pogosto videli na odru. Gdč. Vickie Hočevar je predstavljala Maro, judovsko služabnico v Pilatovi hiši. Tudi ona je rešila svojo vlogo prav dobro. Mara je bila v bistvu odkritega značaja, vendar pa zelo trmasta v svojih predsodkih —. Slika, kakoršno so si predstavljali njeni rojaki o bodočem Mesiji, je tudi njej neprestano lebdela pred očmi. Mogočen kralj bo Mesija; imenovati Jezusa iz Nazareta Mesijo, to se ji je zdelo bogokletstvo. Vendar so jo dogodki zadnjih dni navdajali z negotovostjo Še bolj zmedena pa je postala, ko so njeni rojaki oprostili Barabo, morilca njenega očeta, pohlevnega Jezusa pa obsodili na smrt. In slednjič ji dogodki na Kalvariji odpro oči; tudi ona izpregleda, mnogo po zaslugi svojega bivšega zaročenca Štefana, in se v vsej ponižnosti uklone veri v Jezusa Križane-ga. Ta prehod iz zagrizenega judovskega dekleta, polnega mržnje in odpora do Jezusa iz Nazareta, v pohle/vno učenko Njegovo, je gdč. Hočevar zelo prepričevalno podala. G. Frank Gliha je predstavljal Kornelija, dvornega svetovalca Pilata. Kornelij je bil uglajen in zvit dvoran, do gotove meje zvest in uslužen svojemu gospodu. Ko je uvidel, da hoče Pilat rešiti Jezusa, posebno vsled rotenja svoje žene, mu je svetoval, naj da Judom izbirati med Jezusom in Barabo. Misel ni bila slaba. Ko pa uvidi, da niti to ne pomaga, po-šepeče Pilatu, da žrtvuje Jezusa v korist rimske države in svojo lastno korist, pred vsem pa da pomiri Jude. Tako sta tudi v njem, kakor v Piiatu, sebičnost in osebna korist zmagala nad pravičnostjo. G. Gliha je v splošnem izvedel svojo vlogo prav povoljno. Ves čas je igral svojo vlogo s ciničnim posmehom Rimljana, kateremu je osebno ugodje nad vse. G. Frank Šusteršič, v vlogi Jezusovega učenca Štefana, je bil posebno prepričevalen. Niti enkrat ni padel iz svoje vloge. Videlo se mu je, da jo je razumeval in se v njo tudi poglobil. S pravim užitkom smo ga poslušali, kako prepričevalno je govoril Pilatovi ženi Klavdiji in svoji zaročenki Mari. G, John Kaplan, v vlogi rimskega vojaka Klasija pa je bil prav kakor si predstavljamo rimskega vojaka. Domišljav, aroganten, sirov in lahkomise-len. Brez vsakih višjih teženj, mu je glavni cilj njegovega življenja bil, da doseže čim večjo stopnjo v svojem sirovem poklicu. Bil je blizu resnice, vendar mu njegova rimska ošab-nost ne da, da bi globlje razmišljal o Jezusu, ki je bil križan kot največji zločinec. G. Kaplan je bil pravi vzor rimskega vojščaka in bi si boljega ne mogli želeti. Gdč. Mamie Strekal je recitirala prolog precizno in z zanosom. Castitamo nevvburškim igralcem. Da bi še večkrat nastopili ter nam nudili slične užitke kot omenjena dva večera. Castitamo pa pred vsem Father Slapšaku in g. Matt Grdini za vseskozi dovršeno vodstvo. Kakor igra prav tako je bila dovršena scenerija, kar je v glavnem zasluga g. M. Grdine, ki je v teh rečeh strokovnjak. Čisti iznos igre v Newburgu, nad 200 dolarjev, je bil izročen Pomožni akciji slov. župnij. Najlepša hvala in daj Bog veliko posnemovalcev. Prisrčna hvala vodstvu in igralcem Krke za vprizoritev "Trnjeve krone" v Lorainu. Storili so to popolnoma brezplačno, ne da bi nas stalo najmanj. (Rev.) Milan Slaje, predsednik Zveze Slov. Župnij v Ameriki. P.S.: Kot mi poročajo, so oder in razsvetljavo pripravili igravci sami, pod spretnim vodstvom g. M. Grdine. Ter s tem seveda zmanjšali stroške pri prireditvi igre. Vso pohvalo zasluži John Kaplan in njegovi pomočniki (Košak, Šusteršič), ki je brezplačno napravil vse ogrodje in mizarska dela. Stroški so bili pa zmanjšani tudi s tem, ker so ženske igravke same napravile krasne kostume. (V. Hočevar, Mrs. Žagar, Mrs. Štrekal in pomočnici Mrs. Ke-glovič in Miss D. Štrekal.) Priznanje vsem. Slovenska mladinska šola V nedeljo 23. maja ob 3:30 popoldne se bo v Slovenskem narodnem domu na St. Claii Ave. vršila predstava Slovenske mladinske šole. Po predstavi bo pa zabava s plesom. Otroci slovenske šole bodo vprizorili dve enodejanki in sicer "Sestrin varuh" in "Materin god." Tudi par deklamacij bo. Daniella Lokar bo igrala na klavir, Daniel Hrovatin in Johnny Glavič pa bosta igrala na harmoniko. Vsi trije bodo igrali slovenske pesmi. Na programu bo tudi nekaj priproste-ga petja. Vse občinstvo je prav vljudno vabljeno. Pridite in veselite se z našo slovensko mladino! Dajte jim poguma in veselja, da se bodo še rajši učili slovenščine. Pomagajte tem otrokom k čim večjemu moralnemu uspehu. Pridite očetje, matere in prijatelji slovenske mladine in prepričajte se osebno, koliko slovenščine so zmožni vaši otroci! Na svidenje! Mrs. Wm. Kennick, učiteljica. Koncert pevskega zbora "Planina" slovenske pesmi ste prav prijazno vabljeni, da posetite ta koncert in daste s tčm pevcem veselja do nadaljnega gojenja naše slovenske pesmi. Saj v starem kraju itak ne sme več odmevati petje naših slovenskih fantov in deklet, zato pa zapoj-mo mi toliko glasneje, da nas bo slišal ves svet. Saj smo pa tudi srečni, da živimo v deželi, kjer nam je dovoljeno, da se brez skrbi izražamo v svoji materinščini tako v razgovorih kot v petju. S svojo udeležbo na koncertih naših pevskih zborov, pa bomo zasigurali, da bo še nekaj let donela naša lepa pesem, če že ne sme doma, pa bo na tujih tleh. Naši petvski zbori zaslužijo vso podporo. To pa jim moramo dati moralno in gmotno, če jim želimo še kaj življenja. Od mnogih zborov je odšlo že precej fantov v službo Strica Sama, da taki zbori komaj še obstojajo. Pri našem zboru do sedaj še nismo zgubili nobenega pevca, vendar pa ne vemo, kako bo za drugi koncert, ali bomo še vsi skupaj ali ne. Upajmo pa, da bo že skoro te krvave morije konec. V nedeljo pa bo mogočno za-donela naša stara pesem "Buči, buči morje Adrijansko . . . " To je sicer že stara pesem, a za naše društvo pa bo nova. Upajmo, da bo po tej vojni še vse bolj mogočno zadonela v svet, da jo bo slišati tudi onstran morja. Torej, pridite v nedeljo 23 maja ob osmih zvečer v Slovenski narodni dom v Maple Hts., kjer se boste razveselili ob lepem petju in potem pa ob zvokih J. Šulenovega orkestra. Za dobro postrežbo pa vain jamči odbor. Na veselo svidenje, V. Zimšek. Maple Hts., O. — Pomladni čas je tukaj, čeprav smo imeli in tudi še sedaj imamo največ dežja, pa so dnevi kljub temu postali toplejši, da se je že prebudila narava iz zimskega spanja ui vesele ptičke že prirejajo svoje koncerte v kronah ze-lenečega drevja. Zato pa se je tudi naš pevski zbor "Planina" pripravil, da priredi svoj pomladanski koncert in sicer v nedeljo 23. maja v Slovenskem narodnem domu v Maple Hts. Pričetek ob osmih zvečer. Vsi ljubitelji naše prelepe Zveza Najsv. Imena Clevelandski Slovenci in sploh rojaki širom države Ohio vsi ste prav prijazno vabljeni na Slovenski katoliški shod, ki se letos vrši pri sv. Lovrencu v Newburghu. Pridite rojaki in pokažite svojo živo in pravo vero in da ste še vedno tistega prepričanja, kot nas je učila naša dobra slovenska mati, ko 3mo bili še otroci in tudi še potem, ko smo odrasli in odšli za kruhom čez široko morje. Zadnji dan, ko smo se poslovili od dobre matere in ljubljenega očeta, smo jim še obljubljali, da tudi v tujini ne bomo pozabili naukov, katere smo prejeli od svojih dobrih in vernih staršev. Da lepe so bile te besede naših staršev in do srca smo bili ganjeni, ko smo jim solznih oči obljubljali, da ne bomo pozabili Boga in ne Matere božje. Da, ohranili bomo v svojem srcu tvoj nauk, dobra mamica- Tudi v tujini so cerkve in tudi tukaj prebiva Bog. Da, vse to in še več smo obljubili in s solznimi očmi potrdili, 'da ne bomo pozabili staršev, ne bratov in sestra. Obljubljali smo, da jim bomo pisali, da jim bomo vračali milo za drago. Zdaj se pa vprašajmo, če nismo mogoče na te obljube pozabili? Žalibog, veliko je naših rojakov, ki so na vse to pozabili; pozabili drago mater in njene dobre nauke zavrgli in dobremu očetu pa nikdar niti krajcarja ne povrnili. Imamo pa tukaj v Ameriki, hvala Bogu, še doei dobrih katoliških mož, ki so ohranili v svojem srcu vse dobre lastnosti svojih dobrih roditeljev. Zvesti so ostali ti možje svojim staršem in biser vere tudi ohranili v svojem srcu. Dokaz temu so številne hiše božje v skoro vseh slovenskih naselbinah v tej deželi. V teh lepih slovenskih cerkvicah se verni Slovenci in Slovenke zbirajo k službi božji, kjer molijo svojega, Stvarnika, kakor so to delali njihovi predniki v naši rojstni domovini. ' hO 1 Pravi katoliški mož si v iskal dobre družbe, kjer se rajo sami dobri in verni Zato pa so si pričeli že ^ onirji v tej deželi us'ta društva Najsvetejšega Sprva je šlo sicer bolj P^ kajti v tistih časih so se selili iz enega kraja v ^ kjer je bil pač večji # S bolj Danes pa smo se vsi novili v enem kraju, smo se tudi privadili; ^ je danes mnogo bolJse iniamo tudi (irušifij oziru in bolj trdna. Dan6S *gS» štva Najsvetejšega 11 skoro po vseh slovens^ ^ binah, kjer so slovens*^; Kar je tudi vse časti v .j V veliki slovenski na Clevelandu smo se ort in združili vsa ta vseh štirih slovenskih ^ sedaj imamo društva^ starejši oddelek, vensko in pa mlajši , posluje v angleškeI° Torej imamo vsega^ osem društev NfJ Imena. Tako je ljena Zveza slovensK1 Najsvetejšega Imjjj mnliP r>a 3 im iiuie ■M m-- pc Ta-le ima dolenjski ^ ima 20 letno garanjI ' ^ & vseh strani zanesU1 . fcil ^ Živel je siromak ^ lo pobožen, kot so\ , • dokler so v revšči"1'^ p( krat opomorejo, P* j jo: pol svetnikov P jje , Torej ta siromak ^ veliko družino, bi ^ ^ ^ njivico od bogatega • ^r* i je hotel zanjo l°u * fc^ L Kje pa naj jih J Pa gre s polnim f^j božji martri zunaj ^ poklekne in proS>^ pt božja Previdnost 11 skomandirala 100 J Večkrat je šel > d prosit, trdno P*eP j]( ^ uslišan. In je res videli. . biiJilfl Vaški štacnar J« vid je siromaka Pa trj, P*'j čati pri božji m*1 ^ j rad zvedel, kaj taKrjj«? kega dne se Jud 8■ ^V> vo v bližini in vse ^ i romak prosi naP0^ 100 goldinarjev- misli, da bi sirom tegnil. K J« Drugi dan de«^ _ narjev na tla Pre^ iP tro, se skrije iiak Res pride sirom-^;; svojo vsakdanjo 1 ^ $ krat zagleda na čičo, v njej Pa p r9il goldinarjev. čne preštevati našteje samo ^ * ljen ozre na krlZ sem vedel, da Hvala Ti za teh J ^ Sicer sem Te 1 ^ ^ 1 goldinarjev, no P Kaj c( bom že počakal v) Siromak se 0 ^ ikoči W -a % J K 8 ji M i Jud pa vpije: "Hej! jem? Tisti denf K**,' kar brž mi ga /t Siromak P» ^ „ ti blede, ali kaH-dal sam ljubi J .. pen s, P , d!« 3 J ' JO,' zanj prosil. h dal en goldina* v ^ tisto se ne boVa . da * Judek mu f tožit, toda ®u Jggel d ostrašiti in iev mov. Jud je s* piK J, na sodnijo. .etfliS in po dolgem odloči takole: ^ "Vi, siromak-od j^' ki ste ga gospod setetjepod^ J« (i ker slišali ste. jfl»rJ -prosil za 100 f §te 100 goldina«e potegniti." P N \ i yc 0t>, iorj h iibo? r se2b j«? uia1 ivl)» & liTf°tavAtem. ioc^ * sem V Carigrad! (Spisal Ljudevil Stiasny.) ZVEZA NAJSV. IMENA Cati si želel ogledati - o katerem sem Iff J tul in toiiko čital. Ko-!aS ! ? si vendar priboril "Iftrebuješ za daljna v prvi vrsti po-^ čas. Razen tega • S >Prej dn®>- Kdor »jo 20 V ■HB _ e v,naprej seznanil s tu-namreč potu- ^ kraje in hoče imeti te iii J1 $ ker je popotova- S(®°kai je morje prijetnejše ka- k, °m- Razen tega ^ »gledati na tem J tudi Grško. . ; se torej z vlakom r e v Trst, kamor sem - ena.ist uri dne 31. 1899. 1. Ker od- j^'obrod iz Trsta v >o vsak torek ob Jat not *sT'LUri» sem imel le sil; • Preskrbeti sem si J* se raje, da sem si priboril desko, ki naj bi bila do Carigrada moje ležišče. Položim na njo svojo prtljago ter se vsedem na svoj kovčeg. Sedaj še le se umirim, osobito ker je bila vožnja začetkoma prav prijetna, zakaj morje je bilo večinoma mirno. Opazovali smo istrsko obrežje. Zidovi pa se za vse to niso zmenili, ampak pričeli so takoj po odhodu obedovati. Prišle so na dan razne čebulice in češnji, a veter je nosil njih luščine po krovu. Pač prijetna vonjava; da ni bila prehuda, poskrbel je rahel veter. Ko je že malo jenjalo dišati po raznih čebulinih vonjavah, oglašati se je začel tudi moj želodec, saj tisti dan razen kave še nisem bil ničesar zavžil. Ker gostilnice ali tako imenovanega "bufeta," kakor je navadno na ruskih parobrodih, na Lloydo-vem "Vorwaerts-u" ni bilo", podam se' v kuhinjo, kjer dobim po dolgem trudu nekoliko riče-ta. Krožnik je bil sicer, tako vroč, da sem se opekel, toda oprezno sem ga postavil na neki stroj ter povžil ričet na pol stoje na pol kleče z veliko slastjo. Vprašam, koliko stane juha, in odgovorijo mi, da jedno "fliko." "Šment vendar," si mislim, "veliko rečij imam seboj, a na flike sem popolnoma pozabil. Zdaj naj pa plačam!" i,0 Parobrodom ter M ihi ai'' V menjalnici * V?Sko in rusko zla- m, i0seli5' fe^ro ter grški pa- C* a c pozabil na laški ,siC01;) neroden je bil j "fliki," t. j. torej pet vrst rja> a pri tem sem di"1 aH'1 V vi-16 ' 5* Vi]Jl1 denai"ia pa ni-jj. dobre kupčije in bilo, da nisem d fi f 0 M if r. S* K Sebl šteti te/..atm 2 krzoparobrodom :2f](jU> Trsta v Cari- fSi % (Nadaljevanje z 2 strani) člani omenjenih društev uvideli potrebo za to. Pa tudi zato, ker se člani zavedajo, da le v skupnosti je moč in napredek. Danes so ti člani v eni organizaciji združeni in močni po članstvu pa tudi ponosni, da so člani Zveze slovenskih društev Najsvetejšega Imena. To je edina organizacija slovenskih katoličanovv Ameriki, ki prireja vsako leto in to že več let zaporedoma svoj katoliški dan. Prejšnja leta se je vršil tak katoliški shod navadno zunaj na prostem in je bila tudi udeležba velikanska. Pa tudi za letos se pričakuje velike udeležbe. Saj so nam obljubile poset naše sosednje naselbine kakor: Lorain, Barberton in še celo iz Pittsburgha, Pa., so nam obljubili, da pridejo k nam v goste omenjeni dan. Mr. John Dečman, ki je glavni odbornik KSKJ pride s svojo soprogo in bo tudi govornik na tem shodu. Glavni govornik pa bo Rev. Franc Gabrovšek, ki je pred par meseci prišel iz stare domovine. Ta gospod nam bo gotovo povedal marsikaj novega, česar mi še nismo slišali. Na programu pa ne tiodo samo govori, kajti imeli bomo tudi več drugih nastopov kakor petje in več naših domačih umetnikov. Zanimivo je to, da so v tej naši Zvezi zastopane vse štiri slovenske fare in zato bo pa tudi iz vsake fare po en ali več nastopov na odru. Tisti dan bo med nami vsa častita duhovščina iz države Ohio. Zato pa pričakujemo, da se bodo odzvali tudi vsi naši člani in se udeležili velikega katoliškega dne pri sv. Lovrencu v Newburghu. Dragi rojaki, vojaki Kristusovi, šega vas vse iskreno pozdravljam, Anton Meljač. DELO DOBIJO HRVATOV MIHA Črtica. Spisal /. Mohorov. "Miha, ali si tukaj?" "Sem; kaj hočete, mati?" Mati je prijela njegovo roko, držala jo dolgo v svoji in šepetala : 'Z Bogom, sin moj. Srečen bodi, p"a priden in moli ter ne pozabi mojih naukov!" "Bom, bom!" Starka je omahnila na vzgla-vje in se borila s smrtjo. Mihu se je izvilo z divjo silo vsa silna bolest iz duše. "Mati," je viknil in planil iz hiše v noč. In je begal skozi noč in je mislil eno samo misel, temno kot noč, da nima več matere. Proti jutru se je vrnil. Starka je bila umrla, preoblekli so jo in zdaj je ležala-mirna, pokojna ob svitu ugašajoče sveče. "Saj je živa!" Cilka se je vzdramila in pogledala Miho. "Nine. Pa kod hodiš, Miha? Ves si moker! — Nič ne bodi žalosten po njej, saj ona je v nebesih!" ' On je zaplakal; "Je, je; ali jaz sem sam, sam, sam!" Dekletu je priigrala drobna solza v oko. Miha je videl to solzo, pristopil k deklici in s hropečim glasom je rekel: "Tako lepo poješ, in dobra si mi, in še za mojo materjo ti je žal — Cilka ..." Dalje ni mogel, ker zabolelo ga je vse razburjenja, hrepenenja in ne-utešene ljubezni in bežal je iz-nova na zrak, da da duška svoji ranjeni in koprneči duši. In potem so bili pokopali nje-to je naš dan in zato pa gOVo mater in vse njegovo vese- W'C^00'vzel siem vo" j -\w2reda, pričakujoč, fUL, iJa v m. razredu , . na ruskih pa-v t,8ent Lloydovega lil n.lstu> do katerega \ Dlsmeno obrnil, mi >ittl°(Wl, da je III. krovu, a da se 'X ležiš Df isce. «voj" Prostore III. raz-SoPotnike, posta-■ir \ pri srcu. So-ij^lH) Poznal takoj po ,v> .4 \ |*ah> še bolj pa po !:'e\v: V so nm Lm J k df k KM* H SIJ iP V> ni na parobrod vsi na plan.'Vsi se moramo od-! zvati klicu.n^še. Z,veze,.to je naša čast in naša moč. Vsak bi moral biti Vesel takih prireditev ali shodov, kajti s takimi javnimi shodi se naša vera poživi, tista vera in tisto prepričanje, ki so nam ga dali naši starši ob času slovesa, ko smo odhajali na tuje. Tiste besede naj zopet oži.ve sedaj v naših srcih. Zato pa ste vabljeni vsi katoliški Slovenci in Slovenke, da gotovo pridete na ta katoliški shod, ki se vrši 30. maja v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca. Pričetek programa bo ob treh popoldne. Trajal bo le par ur in nato pa se bomo lahko veselo pogovorili s svojimi znanci in prijatelji. Lačne nasititi in žejnč napojiti, to je naš namen. Zapomnite si tudi, da Union Ave. cestna železnica ima zvezo z vsemi drugimi progami poulične. Samo skrbite, da se pripeljete z poulično po Union MOŠKI 38 do 60 let stari ŽENSKE 18 do 50 leta Predznanje ni potrebno Se jih potrebuje v 100% vojnem delu. 55 ur dela na teden Plača od ure in overtime Prinesite potrdilo, da lahko premenite delo, če ste bili zaposleni pri vojnem delu ter dokaz o državljanstvu. THE LOCKE MACHINE CO. 971 E. 63. St. (123) Išče se 2 ženski Potrebuje se dve ženski, da bi pomagale čistiti urade in dvorane po dva ali trikrat na teden Ako katera želi dobiti delo za nekoliko dni v tednu, naj se zgla, si za pojasnilo v uradu tajnika SND, 6409 St. Clair Ave. (119) MALI OGLASI Stanovanje išče Želim dobiti stanovanje, obstoječe iz 5 sob, za 4 odrasle osebe. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče EX 1794. (118) Lepa prilika Naprodaj je hiša za eno družino, 8 sob, garaža, vse v najboljšem stanju, v bližini cestne železnice in dveh cerkva. Zgla-site se na 7,612 Myron Ave., po 6. uri zvečer. (118) 1 je je šlo ž njo v grob. Postal je mrtev in še bolj se je ogibali ljudi kot prej. Ko se je ob.veče-rih zleknil v seno> gledal je one! z vezde. Nobena več se ni utrni-j pete la, in da bi se tudi bila, on ne bi bil trepetal več, zvezda njegove matere je bila zašla . . . Kakor je globoko čutil, tako se je oklepal z vseni srcem zadnjih spominov. Videl je v duhu ležečo mater na postelji, ob nji stoji — Cilka. Ob misli na to preletelo ga je čudno veselje; začutil je, da ljubi edino Cilko tako kot je mater. Dekle je bilo postalo nasproti njemu prijazna in dobra, zakaj smilil se ji je. (Dalje prihodnjič) jim viseli pri cGr • pristne ži-H Sališke, ki so iz- 0 ,.®vetu najbolj zo- 1 11 je vse polno in se oziral za-V^il za-se kak ugo- ve< ^a tega nisem bil Nič manj pa tu-"iVj nie vzela na piko v Policista. Moja 'H G8tu, osobito pri V^ja," zdela se ji-D]e U sumljiva. Radi H^sledovala. Ko ji- •«d»?%,Vv8V0j P°tni list' ®%,®niia. i! ^ dvanajst uri je •;irrobrod m pri- 0f.; ^nevno. popotova- cih. Spominjali so se menda Ave. do 80. ceste in takoj boste pri tem, da jim je bil razrušen na mestu. V imenu Najsvetej-tempel ter da so bili razkropljeni po vsem svetu. Njih glas je bil jendostaven, naravnost1 zopern, včasih se je začul vmes obupen klic. Kakor me je začetkoma zanimala njihova molitev, tako me je pozneje motila. Zvečer sem si postlal na svojo desko ter se vlegel. Dolgo nisem mogfel zaspati, že zaradi glasne molitve Židov. Da sem se tudi po noči parkrat vzbudil, ni čuda, ker trda deska pač ni bogve kako prijetno ležišče. Ka-dar pa nisem mogel spati, opazoval sem zvezde in proti jutru ; luno, saj sem spal popolnoma na prostem. Dalje prihodnjič BB 100% WITH YOUR V hltig Spomin obletnice smrti naše ljubljene in nikdar pozabljene soproge in mamice Katherine Rejc ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 20. maja, 1938 SHOOT STRAIGHT With Our Boysl UUY WAR I0KDS Pet dolgih let je že minilo, odkar Te več med nami ni! Grenka je naša bolest, ker smo Te zgubili, Tolaži nas zavest, da se snidemo enkrat na kraju večnega miru Žalujoči ostali: Gregor Rejc, soprog; Ann Rejc, Sophie Zupon, in Katherine Polewski, hčere. Cleveland, O., 20. maja, 1943. NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostni in globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je Bog poklical k .sebi in izgubili smo našo ljubljeno in nikdar pozabljeno mater Anna Sajovic rojena SETINA ki so v božjo voljo vdani zatishili svoje mile oči in zaspali večno spanje dne 17. aprila, 1943 v visoki starosti 95 let. v Ameriki bo se nahajali nad 30 let. » Fd opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo jih položili k večnem počitku dne 21. aprila, 1943 na Calvary pokopališče. Prisrčno se želimo zahvaliti Rev. Max Sodji za obiske in tolažbo v bolezni in za podeljene svete zakramente, za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in za opravljene ganljive cerkvene pogrebne obrede. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih dnevih ter vsem, ki so jih prišli pokropit in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci ali pa darovali za svete maše za mrni pokoj blage duše. Enako tudi prisrčna hvala nosilcem krste, ki so jih premili do greba in položili k večnmu počitku. Našo prisrčno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi za vso izkazano nam prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Preljubljena in nikdar pozabljena draga mati, žalostna so naša srca, ker Vas ni več med nami. Bor- Vas je poklical k tJebi in naj Vam bo sedaj dober plačnik in Vam podeli večni mir v zasluženem počitku in nebeška luč naj Vam sveti. Žalujoči ostali: JOSEPHINE, poročena Hrovat in MARY Sajovic, hčeri. JOSEPH in FRANK, vnuka; JOSEPHINE, vnukinja. Cleveland, O., 20. maja, 1943. V NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da nas je za vedno zapustila naša preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati Mary Kapla rojena Mežnaršič ki je previdena s svetimi zakramenti izdihnila svojo blago dušo in za vedno v Bogu zaspala dne 28. marca, 1943. Doma je bila, iz vasi Drska pri Novem mestu. V Ameriki se je nahajala 40 let. Po cpiavljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida je bila položena k večnem počitku dne 1. aprila, 1943 na Calvary pokopa-liSče. . *•. iitlil Tem potom se prav prisrčno zahvaljujemo Rev. Max Sodji za podeljene svete zakramente in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Prav iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo ter nam na en način aH drugi kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so jo prišli pokropit in molili ob krsti ter se udležili svete maše in pogreba. Prav prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so v zadnji pozdrav pokojni okrasili krsto s krasnimi venci in vsi, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojne. Nadalje želimo izreči prisrčno zahvalo članicam podružnice št. 25 SŽZ, ki so se udeležile skupne molitve ob krsti in za udeležbo pri pogrebu. Posebna prisrčna zahvala pa članicam, ki so .nosile krsto ter jo spremile do groba ln jo položile k večnem počitku. Prisrčna zahvala naj velja tudi pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Tebi, preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati, ki si se morala že ločiti od nas pa želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku. Tolaži nas le misel, da je bila božja volja, da se je končalo Tvoje mučno trpljenje. Lahka naj Ti bo ameriška zemlja in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: VINCENT KAPLA, soprog, in osem odrastlih otrok iz prvega zakona. Zapušča tukaj tudi žalujoča brata Frank in August Mežnaršič. Cleveland, O, 20. maja, 1943. Nič kaj lahko S>cu ti in niti opa-je parobrod v Je 0 pristanišče in 4/flo vedno manj sta- Potrudil sem .................mirnim........................................................ m sss 1 Jo8. Zele i o Sinovi i •M JJJJJ = POGREBNI ZAVOD S rt ~ s Avtomobili ln bolniški vo? redno m ob vsaki url na razpolago. ~ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo I «502 ST. CLAIE AVENUE TeL: ENdlcott 058S 5 § COILIS WOOD SKI DEAD: ~š «32 E. 1521) STUEET Tel.: KEnmore Sil« E "t i 1111 itmmtHiii tmmuiHH i iiHMmim»iimimmmmmm«iimiimmmmHimmi>~ Lot naprodaj 40x138, velik hlev, zemlja že napol obdelana. Nahaja se na E. 162. cesti, blizu Holmes Ave. na tej strani mostu. Poizve se na 706 E. 162. St. (119) Ameriški vojaki oboroženi s posebnimi strojnicami tirajo skupino italijanskih vojakov v ujetništvo. Italijani so bili zajeti pri Gafsa v Tuniziji. Mussotovi fantje s0 prav zadovoljni z internacijo za časa vojne. Hiša v Euclidu Naprodaj je hiša 6 sob, gorka voda, furnez, garaža. Nahaja se v slovenski naselbini blizu slovenske šole in cerkve. Nobenega popravila ni treba. Hiša je stara komaj 12 let. Kogar zanima naj pokliče HEnderson 6061. (120) ZELO POCENI se proda 4-stanovanjska hiša v bližini St. Clair j a na 64. cesti. Za naslov in ceno vprašajte pri August Kollander 6419 St. Clair Ave. (May 18, 20, 22) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. IIEenderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo toto« in dobro Kraška kamnoseška^® 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-VICA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AUTO BODY CO. 082 East i52nd St. popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fender]«. Welding I J. POZNIH — M. ŽELODEC GLenvtlle 3830 FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9359 pivo, vino, žganje ln dober prigrizek. Se priporočamo za obtst Odprto do 2:30 zjutraj Zopet je rekel cesar: lica sv. Nikolaja je najmanjša v Štajru. Kaj seVam zdi?" Hendel je trdovratno odgovoril : "Veličanstvo, zahtevajte od mene*mošejo za turške odposlance, pa jo bom sezidal. Toda prokletim rimskim papežni-kom ne dam nobene cerkve, ne dam niti kamena,za cerkev tako gotovo, kakor gotovo tu stojim pred rimskim cesarjem kakor gotovo sem sodnik v Štajni! Tedaj pa je mladi stotnik odločno stopil korak naprej, tako da je stal pred cesarjem na levici svojega očeta. Vsa dvorana je odmevala njegovega glasu, ko je govoril: "Prosim, da mi odpustita Veličanstvo in moj oče, ako vmes nekaj izpregovorim. Sem, stotnik v Štajru in kot tak sedaj govorim. Moj oče govori o 28 katoličanih v Štajru. To je res, Toda moj oče je na nekaj pozabil. Štajer ima tudi mnogo vojakov in med temi je mnogo katoličanov. Tukaj na Dunaju imam 48 katoliških vojakov, v Štajru jih je najmanj še trikrat toliko. In to so, kar moram kot njihov stotnik — četudi luteran — priznati, prav dobri vojaki. Tudi ti naj imajo in morajo imeti v Štajru svojo cerkev in svojega duhovnika. Za trdno sem sklenil, da jim dam oboje, to naj ve moj oče in naj mi tega ne zameri." "Kaj Dvesto papeških vojakov? Ne!" se je zadri štajerski mogotec na svojega sina, ki ga je mirno in neustrašeno meril z očmi. "Kje je tistih 200 katoliških vojakov? Le imenuj mi jih. Ti —! Še 20 jih ni. Kar jih je, so pa strahopetni psi. Zapodi jih proč!" "Gospod," je vzkliknil Henrik, ki mu je iz oči svetil tako čist ogenj resnice, da je pred njim moral oče povesiti svoje oči, "Vi govorite zoper svoje srce in zoper svojo vest in moško poštenost, toda to je le na videz. Vi me samo poizkušate! Li ne poznate teh vrlih štajerskih fantov? In vendar so4 se tako hrabro bili in so za svoja junaštva želi že toliko hvale in slave!" Cesar si je počasi gladil svojo brado in se je smehljal. Nevidna roka je držala tehtnico nad glavama očeta in sina, in ena tehtnična skledica je padala, v nji je ležalo sinovo srce. Cesarica -je sklenila svoje nežne roke, ustnice so ji trepetale v molitvi za vrlega mladeniča, ki se je postavil v bran za njeno vero in za one, ki jo v Štajru stpoznavajo, pa morajo trpeti preganjanje do smrti. "Strelci!" je zapovedujoče vzkliknil. "Kdor izmed vas je katoličan, naj udari ob meč!" In zažvenketalo je po cesarskih dvoranah, cesar se je na glas zasmejal od samega veselja, bilo je okoli 50 mož. "Glejte, oče," je rekel Henrik, "ti so vsi katoličani. Še tri-. krat toliko jih je v Štajru. Za vsakega izmed njih položim svojo roko v ogenj. Li naj bodo ti ljudje, ki nam žrtvujejo svoje najboljše moči in nam zvesto služijo noč in dan, brez cerkve in naj stradajo božje besede?" Sedaj je stopil cesar s svojega prestola in je raztegnil svojo roko. Jeziček na tehtnici se je nagnil, in skledica z zlatom, železom in orožjem sodnika Hendelna je zletela v zrak, globoko pa se je sklonila druga s priprošnjo luteranskega stotni- e slovesno rekel ce-a. "Vsled oblasti, ki o imamo kot vladar teh dežel, sklenemo in določimo, da naj bo prihodnji binkoštni praznik grajska cerkev v Štajru posvečena za katoliško službo božjo. Ker nas je luteran poprosil za to milost, že vnaprej zavračamo vsak očitek, češ da smo lu-teranom v Štajru storili krivico." Henrik je rekel: "Hvala Vam, veličanstvo!" Cesar je mislil, da še nikdar ni videl lepšega, kakor je bila ta resna in žareča radost, ki je bila razlita na tem mladem obrazu. Katoliških strelcev eden je stopil iz vrste, ves se je tresel orjaški fant in modre oči so se mu svetile kakor dve svetli kolesi, ko je rekel: "Gospod stotnik, tisočkrat hvala Vam za Vašo priprošnjo. . . . Vaše veličanstvo, na j vdane je se Vam zahvaljujemo, sedaj je konec naše stiske, Bog naj Vam poplača, gospod Henrik, prvi "oče-naš" v novi hiši božji bomo molili za Vas." Sodnik Hendel si je grizel ustnice in je srepo zrl k tlom, teman kakor pekel. " In to je njegov Henmk, njegov Henrik . . . tu je hudič vmes, začaran je . . . začaran je . . . Babilon, Babilon, vlačuga mu je iztrgala srce in mu je dala drugo. Odkar jo je nesel s sramotnega odra, je začaran. Od takrat ga ima hudič na vrvi. Veselo in prijazno je cesar Henriku: "Vaši vojaki so mi najbolj všeč, stotnik! Dobro ste jih vzgojili, hrabri so in zvesti ter so vojemu poglavarju vdani. -Drugi "očenaš" pa naj molijo zame; moja služba je težka in me tuintam že nekoliko zapuščajo telesne moči; toda zdaj še eno vprašanje, gospod stotnik, pri Vaši vesti Vas prosim, da govorite resnico: "Ste se li res ravnokar potegnili samo za strelce, ali pa je še kaj drugega vzrok, da ste zastavili svojo moško besedo za katoliški Šta jer? Morda pa čutite v svojem srcu nagnjenje do naše vere?" Prežeče poteze so legle okoli cesarjevih oči. "Zelo rad bi to zvedel!" "Nikakorn e, Veličanstvo!" je odvrnil mladi stotnik. "Ljubim svojo luteransko vero in hočem v njej živeti in umreti. Toda uganili ste, Veličanstvo, da ne zahtevam cerkve samo za strelce —" "Za koga pa še?" je smehljajoč se vprašal cesar. Stari Hendel, ki je doslej zamišljeno zrl v tla, se je z bliskajočim se pogledom ozrl na sina. No, sedaj bomo enkrat čuli, kdo ga je preslepil---kdo --tisti prokleti Albert-- ali--o grozna misel, proč ž njo, poberi se! Henrik pa je rekel: "Veličanstvo, poznam ljubo deklico, katoličanko, ki me je v Štajru prosila, naj se potegnem za njene verske brate. Tudi ona in sicer predvsem ona naj v grajski kapeli opravlja svojo pobožnost, kakor jo uči njena vera. — Predvsem sem prosil zanjo, potem za svoje strelce!" Ko je Henrik rekel: ljuba deklica, ej, se je nasmejala vsa dvorana! Hej, kako veselo in zvito so se muzali strelci! Smehljal se je kancelar, šepetala je cesarica, zadovoljno so se svetile oči cesarju, le eden je bil v dvorani, ki se ni smejal, ki je ostal mrkel, bled in ru- NAZNANILO IN ZAHVALA V veliki žalosti naznanjamo vsem so .rod"1" ved"0 kom, prijateljem in znancem, da nas je za ^ zapustila naša ljubljena soproga, mati m mati Mary Ostrelich rojena TUT A Pokojna je bila rojena 17. maja 1893 njem, fara Škocjan. Po dolgi in mučm g,v, je zatisnila svoje trudne oči in je PreVlden^j j, zakramenti za umirajoče za vedno zaspal ž;|j maja 1943. K večnemu počitku smo jo ^ po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije vzete 4. maja 1943 na Calvary pokopa^ •■ ^ ■ u11 , i Vne^ Tem potom se želimo iskreno zahva'sV 1$ Rev. Msgr. Vitus Hribarju za podelitev ' kramentov za umirajoče. Prav tako naS"]jeH° na zahvala Rev. Francis Baragi za oplbJ.ede. pogrebno sv. mašo in cerkvene pogrebne ^ Prav prisrčno zahvalo naj prejmejo .pjpi rodniki in prijatelji, ki so v blag spomin P^jn okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: p Mrs. Louis Elesh, Mr. in Mrs. Joe Oster ^^ in Mrs. Joseph Oster Jr., Mr. in Mrs. A. * • ().; in sinovi, Mr. in Mrs. James Stepic iz L° Mrs. Meszaras in družina iz Lorain, n]1in?s iz 173. St., Fellow Workers Johnston " Company. .Naša iskrena zahvala naj velja tudi ,e bodo D1 -<■ so darovali za svete maše, ki se vsei"' mirni pokoj duše pokojne in sicer: M*"-jn Anthony Oster, Mr. in Mrs. John Malig^- Q >jne m sicer: w AiiMiui., v^v«, Mrs. John Malig^' Mrs. Joe Oster, Pvt. Frank Oster, Mr. J°n i iz Perry, O.; Mr. in Mrs. John Oster Jr-' t Mrs. A. F. Krainz, Mr. in Mrs. Joe Obers ^ in Mrs. Mah iz Madison, O.; Mrs. Anna ^ " Mrs. Rose Doles, Mr. in Mrs. Anton ^ ^ Mrs. jn,ose .Louies, nn. 19861 Tyronne Ave.; Mr. in Mrs. J°sep in,# Jr., Mr. Joe Golich, Mrs. Mary Kuhar m yfir in Mrs. F. Mramor in družina, Mr. Fran ^c | tich, Mr. Jack Golich, Mr. in Mrs. Fran jtyfr in družina, Mr. in Mrs. Martincic, Mr. ^j* Stanley Zurga in družina, Mr. in Mrs. ^ p„r» Marsey in družina, Mrs. Jennie Kosir, » flP-Sulen, Mr. in Mrs. Anthony Posavad in j^lf Anthony Rudman, Miss Ann Selessi, Mrs- jjr-kar, Mrs, Uršula Dejak, Mr. Ralph Ny^y una. UJOU J^^-J"") — in Mrs. Anton Zorko in družina iz 154"° Ave.; Mr. in Mrs. Somrak in družina. ^ Nadalje naj prejmejo našo prisrčno ^ vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačn0 polago pri pogrebu in sicer: Mr. Anthony jjr-Mr. John Oster Jr., Mr. Joseph Obers pt-Louis Elesh, Mr. John Maligay, Mr. St*n. ga in Mr. Joseph Oster Jr. ^ Prisrčna hvala tudi nosilcem krS . Y spremili drago nam pokojnico na zadnJ1in si"ef, , ski poti in jo položili k večnemu počitku p- j Mr. Joseph Oberstar, Mr. A. F. Krainz.^ 05te ward Oster, Mr. John Maligay, Mr. J°h° Jr. in Mr. Stanley Zurga. •šli Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste pr1 ^ ^ no kropit, ste pri nji čuli in jo spremi11 ^jiP, Posebna hvala vsem, ki ste nam stali ob nam kaj dobrega storili na en način a 1 dneh največje žalosti v družini. ^u *"fl Najlepša zahvala tudi velja P°greD rij»z!l vodu Žele in Sinovi za vso naklonjenost, P postrežbo in tako lepo urejen pogreb. jzP^ Ce smo morda kakšno ime pomoto ^ i stili, prosimo oproščen j a, ker se želii11^^. ^ Vsakemu posebej naj prisrčne j še zahva i ^cK Ti pa, draga in ljubljena soproga ^ p in nezabna mati, počivaj sladko v zaslug ^ ye čitku. Težka nam je bila ločitev, ko si $ee -no poslovila od nas, a tolaži nas zaveS^aj T' krat zopet snidemo nad zvezdami. ^ lahka ameriška gruda. Žalujoči ostali: ANTHONY OSTRELICH, soprog ^ JOSEPHINE in MARY, poročena SteP * MICHAEL STEPIC, zet. vnUK»n1 MARY ANN in JEANETTE JOYCE. ^ ^ Zapušča tudi več sorodnikov tukaj 111 kraju Cleveland, O., 20. maja, 1943. men kakor smrt—sodnik Hendel. "Prav dobro!" je smeje se vzkliknil cesar, "ljuba deklica. Čestitam ji, da se tako lep in hraber mož poteguje zanjo. Smem li vedeti, kdo da je?" "Je katoliška deklica zelo preprostih staršev, hčerka go-stilničarke je, ni plemenitega rodu, toda plemenita je po svojih dušnih lastnostih ter ima čisto in pobožno srce." Strašno se je izpremenil in kremžil obraz sodniku Hendel-nu, ustne so se mu penile, žile na čelu so se mu napele, roka je krčevito zagrabila meč. Torej je le res res — kar mu je že dolgo, že na cvetno nedeljo in pozneje v tihih nočeh — — šepetal hudič. Nesramna vlačuga je zastrupila srce njegovega otroka. — Tako gre v nič njegova hiša, njegovo delo, vlačuga onečaščuje njegovo lastno kri. Ce bi bil cesar zahteval njegovo glavo, bi mu bilo sedaj dobro, bi mu ne bilo treba doživeti ure, ko se njegov sin pred cesarjem, pred cesarico, pred državnim kancelar jem ponaša s tem, da je nor na vlaču-go. O sramota, sramota od neba do zemlje — do najglobljega brezdna. Henrik je s svojimi lepimi, zvestimi očmi žalostno gledal na očeta, ki je v stran obrnjen komaj hodil po sapo in je škripal z zobmi, da je bilo grozno. Kako naj bo vesel cesarjeve milosti, če pa se srdi oče. Hendel bi ga bil najrajši vzel v svojo pest, da bi ga stresel kakor fan-talina; toda hinavski cesar, ki se škodoželjno smehlja, in Kle-zel, ta šakal, ter ti podkupljeni dvorski lizuni nikakor ne smejo videti, kako se Hendel rujej s Hendelnom, da bi jutri z vse-j mi zvonovi o tem zvonili od Du- WAVES Arm Sexton (leva) in Marian Frances Wall služita pri mornariškem zrakoplovnem oddelku v Seattel. Na sliki ju vidimo pri vaji v streljanju s strojnico. "Lahko kot paj in naglo kot treniti1' je formula za premembo stika. Ker je odšlo toliko elektrikarjev v armado in mornarico, boste poma- gali vojnemu naporu, ako se naučite izvršiti delo sami. Je enostavno in varno — sledite navodilom spodaj, pa boste lahko premenili stik hitro. Ako stik zgori zopet drugič, iščite zopet za vzrokom. Ako ga ne morete sami najti, pokličite elektrikarja. THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND z novim am-elek- naja do Rima. Cesar je z ostrim očesom spoznal sodnikovo notranjo zmedenost in potrtost pa mu je rekel: "Gospod Hendel! Zdi se, da Vam ni všeč, da si je Vaš sin izbral siromašno, preprosto nevesto; ali Vas draži, da je katoliške vere? Saj je tudi moj stric Ferdinand zasnubil prejprosto Velserico. Dobro, zlato srce je več vredno kakor plemenita kri. Glejte, gospod Hendel, ta-le demant," cesar je dvignil drobni prst svoje desnice in se ž njim dotaknil florentinskega demanta, ki je liki ogenj žarel na kroni in sipal žarke na vse strani, "čigar ogenj prekaša vse drage kamene na svetu, je bil nekoč nepoznan in zaničevan. Neki kmet ga je našel na bojnem polju pri Granzenu ter ga je kakor kos stekla za en goldinar prodal nekemu drugemu. Ta je šele pozneje zvedel, da je to steklo najdragocenejši demant na vsem svetu. Morda je tudi revno, neplemenito KAJ STORITI, ČE ZGORI STIK! Znano vam je, kaj se zgodi, kadar zgori stik. Električni predmet preneha delovati, ali pa ugasnejo luči. Kaj naj storite? 1. Izsledite vzrok. Našli boste vzrok v električnem predmetu ali v žici. Prekinite predmet ali pa žico. Ne zvežite ga, dokler niste popravili. 2. Nadomestite stik. Nadomestiti stik je tako enostavno kot žarnico. Dobite zalogo stikov, ki so odobreni. Imejte jih pri roki in sledite navodilom, kot naslikano. Najdite glavni premik pri meterski boksi. Prekinite elektriko radi varnosti. Preglejte stike. Zgorele spoznate, ker imajo črno steklo. Odvijte ga. dete, ki si je je izvolil stotnik Hendel, tak skrit demant, ki presega vse zaklade sveta. Želimo, da bi bilo to tako, da boste, gospod sodnik iz Štaijra, doživeli še veliko časti in veselja z nevesto Vašega sina." Nepremično, kakor orjaški zli duh, je stal sodnik Hendel pred cesarjem in je nanj streljal s plamtečimi očmi. — Ohrani zase svojo modrost, Habs-buržan, za mojo kri gre, ne za tvojo! — Z nadčloveško močjo je silni mož zadrževal srd, ki je smrtno vrel v njegovih prsih. Ne! Tu noče osramotiti svojega ponosnega deteta! Premagal se je in je s hladno vljudnostjo rekel cesarju: "Moj sin je polnoleten. Naj si izbere nevesto, katero hoče.