SLOVENSKI Leto - Año VIII. No. 363 ~ % "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena AU cent. Uredništvo in upravnIStvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 [ Buenos Aires, 29. avgusta 1936. Sprejemanje strank vsak dan otl 15.—18. | I Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 6.— TARIFA REDUCIDA gf g FRANQUEO PAGADO O & O .Jj Concesión 1551 u n W jj Velika proslava ob obletnici bazoviških žrtev Ivot vsako leto, bo tudi letos Slovensko prosvetno društvo I. priredilo v svojih prostorih G ral. Cesar Daz 1657 veliko proslavo v počastitev bazoviških žrtev. Obenem pa bo to tudi protestna manifestacija proti fašističnemu na-slju na Jugoslovansko manjšino pod Italijo. Zato Je dolžnost vseh Slovencev in slovenk, da se tega sestanka za gotovo vdeležijo. Odsotnost ne opraviči noben izgovor. Če se vsaj na ta dan ne pokažemo vsi v eni ideji, potem bi bila fsa naša borba in vse naše žrtve — zastonj. Tega pa o članih in simpatizantih Prosvetne organizacije in čitateljih Slovenskega tednika, ne mislimo, temveč smo trdno prepričani, da bodo vsi prihiteli na to odločilno proslavo in protestno manifestacijo obenem. Rojaki in rojakinje, pokažimo v nedeljo dne 6. septembra, da ne opletamo samo z besedami v Slovenskem tedniku, temveč da dejansko do-kažemo, kar mislimo in čutimo. Vzpored je naslednji: 1.Otvoritev. 2. Govor. 3. Deklamacija. 4. Govor predsednika Jug. Patronata v pomoč fašističnim žrtvam. 5. Deklamacija. 6. Recitacija v simbolični sliki. Deklamacija. 8. Oj Doberdob, slovenskih fantov grob (poje moški zbor). 9. Slovan na dan, (Poje moški zbor). 10. Morje, (poje moški zbor). Po vsporedu prosta zabava brez plesa. •Vstopnine je popolnoma prosto, tako da se bo lahko vsak odzval, če bo imel le za tram-vijo. Pač pa bo lahko vsak kaj prostovoljno daroval, če bo imel, za v pomoč fašističnim žrtvam. Zelo lepo in človekoljubno bi bilo, če bi v pomoč fašističnim žrtvam tudi tisti kaj darovali, ki vsled oddaljenosti ali drugega tehtnega vzroka ne morejo osebno se vdeležiti naše proslave, da pa po pošti pošljejo kak mal prispevek v ta namen. Pošlje se lahko kar na uredništvo Slovenskega tednika s pripombo da je za fašistične žrtve. Če bi vsi naročniki in čitatelj S. T. le malenkost prispevali v ta namen kolikim materam bi obrisali solzo, ki so jih že toliko potočile za svojimi sinov-mi ki trohnijo v ječi; malčkom bi dali skorjico kruha ker so jim očete ugrabili; mladenič, ki je prišel iz ječe jetičen, bi si kupil kruha in zdravila, morda bi še ozdravel itd, itd. Brez boja mi zmage, to vidimo lahko povsod in tudi preteklost nas tako uči. Zato bodimo odločni in ne mevže, ko se gre za naš obstanek. Nemčija se pripravlja za napad sovjetov Nemški tisk že nekaj časa dela velikansko Propagando proti sovjetski Rusiji, ki da je °horožena kot še ni bila nikoli in da je samo vPrašanje časa, kedaj bo rdeči val pljusknil na Nemčijo in na ostalo Evropo. T« seveda ni nič drugega kot nemška do-bl'o preračunjena predigra, da'imajo pred jav-11 Ostjo dovolj tehtnega vzroka za oboroževanje, ■h* res, nemška vlada je te dni izdala dekret o Popolni reorganizaciji vojske in dve leti vojake službe ter je ob enem določila velikanske Sv°te za oboroževanje. Medtem pa nemški finančniki iščejo denarjih izvirov kjerkoli se le kaj da, kajti nem-kapitalisti pod krinko nacionalnega socia-'ziiia so vsi na delu, da obnovijo moč nekdanjega nemškega imperija in bodo skušali v °bliki fašizma podjarmiti šibkejše narode. Nemčija in Italija oborožujeta Avstrijo in adžarsko ter ima sedaj namen tudi madžar- ska IC. Vlada upeljati obvezno^ vojaško službo. °fda bo skušala Mala antanta temu kaj ugo-> ne bo vseeno nič zaleglo, ker Musso- Vaf,iati lin1 • da1 m s*a zato borila fašističn blok, a bosta nekaterim morebitnim nezadovoljne- lažje diktirala. v ®sl!0pniki Male antante bodo imeli zboro- Je v Bratislavi na Češkem in bosta ob tej Hitler in Mussolini zahtevala da se odločbo i» • • • «javijo, kakšno politiko bo zasledovala. Mala antanta. Vlade posameznih man jšili* držav so pričele resno razmišljati, na katero stran naj se odločijo. Tako zvani patrijotje, to so tisti ki v imenu domovine narod izkoriščajo in pa katoliška cerkev kakor, tudi druge verske ločine, držijo za fašizem in delajo v te smislu mogočno propagando, medtem ko narod sili na levo in ga samo z oboroženo silo držijo v strahu. Najmanj pa so za fašizem dovzetni slovanski narodi. Zato jo bodo morda še nekaj časa ribali v takozvani demokraciji, dokler se ne bosta trčila z oboroženo silo fašizem in protifašizem v Evropi. Evropske države razpolagajo s sledečimi mi-lioni vojaštva in orožjem: Francija, 643.000 mož v mirnem času in 4.600.000 v slučaju vojne in gre 49% državnih dohodkov za oboroževanje, ima 3.050 topov, 4.500 tankov in 6.000 letal. Belgija: 77.000 vojakov v mirnem času, v vojnem pa 600.000 mož in 700 letal in 552 topov. Čehoslovaska: 202.000 vojakov v mirnem času, v vojnem pa 1.400.000, 200 tankov, 1.300 letal in 1.350 topov. Rusija: 2.000.000 v mirnem času in 13.000.000 v vojnem času. Koliko ima orožja pa nihče ne ve točno, znano je samo, da je Rusija ena najmogočnejših velesil na svetu ter da je ruska vojska moralno in materjalno na višku. Romunija: 155.000 vojakov v mirnem času v vojnem pa 600.000, 800 letal, 100 tankov in daje 28$ državnih dohodkov za oboroževanje. Jugoslavija.: 150.000 vojakov v mirnem času in 2.000.000 v vojnem, 800 letal in 120 tankov. Poljska : 270.000 v mirnem času in v vojnem 3.200.000, 1000 letal, G00 tankov in 237 škva-dronov konjenice. Anglija: 475.000 v mirnem času in 2.000.000 v vojnem, 3.000 letal, 600 tankov in 1.400 topov. Italija: 300.00.0 v mirnem času in 5.000.000 v vojnem času, 1.500 letal, 400 tankov, 2.100 topov in ima določenega 29% državnih dohodkov za oboroževanje. Zgoraj navedene številke so kar se tiče števila vojakov točne, kar se tiče pa: letal, topov in tankov, nikakor ne, kakor tudi ne državnih stroškov za oboroževanje. Zgoraj navedene številke so uradno priznane, vsaka država pa se tajno oborožuje, da bo v slučaju vojne lahko drugo iznenadila. Neki nemški general je dejal za časa zadnje vojne, da samo tisti narod bo napredoval in narekoval mir, ki bo dovolj energičen in skrbno oborožen. Te besede sta si posebno vzela k srcu Mussolini in Hitler. Rusija je res silno oborožena, ampak se nikoli nismo imeli prilike slišati, da bi ruski vladni zastopnik ali vlada sama kje izjavila, da ima namen podiarmiti Nemčiio ali Japonsko oVira+nn na smn 7p slišali -neštetokrat. Zato je čisto n-rnvno, da mrvrp Rusija svoj sistem z orožjem braniti, kaiti kapitalističnim državam sta, Rusija in Franeiia mnogo bolj nevarni, če se jih pusti v miru. da se kulturno 'in gospodarsko svobodno razvijeta, kot pa tedaj, če bi se zapletli v k^ko vojno. Medtem ko je za obstoj fašističnih držav edini izhod vojna in zasužnienje lindstva. Fašistične in nroti-fašistične socialne doktrine je treba v bistvu razumeti pa se ne bo nikoli nobeden vlovil še na talco lepo nastavljeno zanko. Pariz. — Iz Berlna je prispel finančni minister dr. Sehacht. ki ima namen pridobiti Francijo za nemškofrtmcoski gospodarski blok pod pogoje, da zlomi francoskoruskeera vojaško političnega. Nemški fašisti so sprevideli, da proti dvema mogočnima nasprotnikoma kot sta Frondia in Rusija, ne opravijo nič, zato bodo skušali odtegniti Frntiejo od Rusije s trgovskimi ugodnostmi Vlada i* sicer Hitlerjevega odposlanca vljudno spre i a. Koliko bo uspeha, bomo pa tudi kmalu videli. London. — Neki londonski list je pisal, da je naročil Stalin rdeči vojski, naj bo pripravljena, ker je sovražnik zavzel nasprotno stališče in je tudi pripravljen... Y Moskvi izjavljajo, da Stalin ni rekel povsem točno tako, kar da naj vzamejo v inozemstvu na znanje. STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No, 363 ni m ITOiOj sini Oil ■ 't'il' Wf J)-5(y( rf: Španija se topi v krvi in postaja razvalina Odkar je pričela revolucija v Španiji se v bistvu ni ničesar izpremenilo. Dogodki se zelo podobno razvijajo kot so se v Rusiji za časa revolucije. Kijev je bil trikrat zavzet od belili in enkrat od rdečih, in tako je tudi z nekaterimi kraji v Španiji, ki trdijo fašisti, da so v njih rokah, nazadnje pa je treba računati z mnenjem ljudstva, ki je v celoti na strani vlade. Zanimivo je, da so poleg moških tudi ženske zgrabile za orožje, da z ramo ob rami s svojimi moškimi tovariši izvojujejo zmago in svobodo svojemu narodu. Iz tega lahko vsak razvidi, da se v Španiji ne bojujejo samo kake stranke za nadoblast temveč da se ves narod bori proti kapitalizmu, ki se je skušal organizirati v fašizem, da bi po vzorcu Italije in Nemčije še fašizem pil kri ubogemu ljudstvu. Za svobodo španske domovine umira skoro sama mladina. Nič jo ne plaši na tisoče in tisoče žrtev in vojaško dobro izvežban nasprotnik, temveč se z istim ognjem kot prve dn borijo za končno zmago. To je tista neizčrpna sila ki meče nasprotnika iz ravnovesja in tudi beseda Kristusovih namestnikov nič več ne zaleže, da se nikakor ne more trditi, da je španski na- Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? rod nekrščanski. Vatikan je vsled tega postal zelo neutralen, pač pa se mnogo duhovnikov in menihov bori kot navadni vojaki na strani revolucionarcev. Fašisti še vedno dovažajo črnce iz Afrike, ker reveži pač ne vedo, da bi bolje napravili, če bi skupno z ljudsko fronto skušali osvoboditi evropskega fašizma afriško celino, kamor vsak dan bolj poželjivo obrača oči. Fašisti imajo v oblasti 70% letal in so jih jim še italijani poslali 21 in nemci 17. Samo mornarice ima vlada nekoliko več v posesti, nima pa sposobnih častnikov ker so vojaki vse pobili, ker so držali s fašisti. Y vseh ozirih so fašisti bolje n teht-nejše oboroženi kot vladni pristaši in jih skušajo na razne načine podpirati iz Nemčije in Italije. Iz tega se razvidi, da imajo fašisti namen še mnogo krvi pretočiti, dasi so gotovi, da brez pomoč od zunaj ne bodo nikoli zmagali, ker težje se je boriti proti ideji kakor pa proti oboroženi sili. Nemčija in Italija bi zelo radi priskočili na pomoč. To pa. bi pomenilo gotovo vojno v Evropi, ker niti ruska niti francoska vlada ne bi mogli ostati neutralni, ker bi ljudstvo samo zahtevalo konec večnega strahu pred črnimi tolpami. Italija in Nemčija, posebno zadnja, pa v tem trenutku nista, še dovolj pripravljeni, da bi si upali vreči zadnje karte. POZOR! POZOR! GOSTILNA "MIRAMAR" Sezidal sem novo moderno poslopje specijalnoza gostilniško obrt. — Dobra postrežba. _ Obilna hrana. — Nizke cene. — Lepi prostori,pripravni za svadbe. — Sobe za prenočišče._ Rojakom se priporoča lastnik Krogljišče. v Josip Škodnik AÑASCO 2652 BS. AIRES PATERNAL PRIJATELJ VAŠEGA POVERJENA Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznasta. Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš prijatelj razume in da rad ustreže Vaši prošnji. Posetite našo Banko ali nam pišite v Vašem materinem jeziku. Dobili boste na tisoče vaših rojakov, ki se poslužujejo samo našega posredovanja, ki so najboljša garancija o naši BRZI, TOČNI in USLUŽNI postrežbi. DAJTE NAM ENO NAROČILO IN SE PREPRIČATE! BAnco Germánico DE LA AMERICA DEL SUQ' Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Naše uradne ure so: od 8Y¿ do 7 zvečer, v sobotah do 12Y2 ure. VOJSKO SE IGRAJO Francija, Nemčija, Italija, Anglija, Jugoslavija, Čehoslovaška Bulgarija Romunija, Madžarska, Avstrija in Rusija so pričele z velikimi vojaškimi vajami, ki imajo mnogo resnejši namen in pomen kot bi si kdo na prvi hip mislil. Francija bo imela vojaške manevre ob nem-škofrancoski meji kjer je v svetovni vojni umiral cvet francoskega naroda. Nemci imajo glavne vojaške vaje na severni strani države, sovjeti pa na južni, tako da ne manjka nič drugega kot z igranja napraviti resnico. Sovjeti pa imajo vojaške vaje tudi drugod katerim baje prisostvuje skoro dva milíona vojakov, ob enem fca so tudi več vojnih parnikov splovili; kar je vse presenetilo. Anglija posveča glavno pažnjo mornarici ter dela vojaške vaje na Sredozemskem morju in po drugih strategičnih točkah. Anglija hoče dokazati s svojimi vojnimi parniki na Sredozemskem morju, da, je še vedno gospodar teh voda. Mussolini pa je odredil manever iz rdečih in plavili. Se razume, plavi zmagujejo. Odredil pa je vaje tudi na morju in v zraku vendar vse navidez brez določenega cilja. Sicer pa so italijani imeli prav lepe "vaje" v Afriki, bi se daj res ne bile ravno tako potrebne. Tako vidimo se igrajo vojsko, kar bo prav kmalu bridka resnica. O čemu neki ne delajo na svetu bolj pametnih in koristnih reči. Kaj je res za izobraženega človeka ubijanje plemenito delo in se lahko človek s tem celo proslavi. Pariz. — Komunisti so hoteli, da naj se nemškega finančnika sprejme z gorjačo ter hočejo, da naj se tudi v šolo vpelje Hitlerjeva knjiga "Moj boj", da bo francoska, mladina na jasnem, kaj jo čaka v bodočnosti. Iz Berlina vneto zatrjujejo, da naj se fran-cozi nikar ne bojijo nemškega oboroževanja, ker ne bo proti njim obrnjeno orožje, če hočejo biti pametni. Seveda, se je spričo te izjave pa Stalin malo popraskal za ušesi, ker je sedaj še bolj na jasnem, da bi rad Hitler potopil sovjete v žlici vode. Pa se bo prav gotovo tudi to pot vštel. ČEHOSLOVAŠKA V POLITIČNI NEVARNOSTI Že v zadnji številki smo povedali, da pripravlja Nemčija veliko nacijevsko propagando . v Čehoslovaški republiki ki jo bo umetno skušala podpreti z denarjem. čehoslovaška je popolnoma obkoljena od fašističnih držav: Nemčija, Poljska, Madžarska, Avstrija, ki jih z Italijo vežejo vojaške in gospodarske pogodbe. Rusija in Francija, sta ločeni od Čehoslovaške tako da če bi ji hoteli priskočiti na pomoč bi že prej trčile na oborožene armade fašističnih držav. Rusija ima na Čelioslovaškem velikansko postajališče za letala ter ima namen po zraku pošiljati vse potrebno v slučaju sile. V ta namen' imajo sovjeti zgrajena letala v katerih je prostora za najmanj 50 ljudi. Čehoslovaški ministrski predsednik Milan Hodža je skušal organizirati gospodarski in po- No. 363 . .. - . SLOVENSKI TEDNIK Stran 3 litičnOblok iz podonavskih drfaV} pti Kla mu Mussolini n Hitler s znano zvezo zlomila načrt. Čehoslovaška gre še dalje in je pripravljena z Nemčijo podpisati nenapadalno pogodbo. Nemčija bi to ponudbo sprejela, če bi se Čehoslovaška ločila od Rusije ter se podvrgla nemškemu političnemu in gospodarskemu vodstvu. Ker Pa je Čelioslovaški narod preponosen, da bi se še enkrat uklonil germanom, ga bodo skušali v to najprej z gospodarsko silo prisiliti potem pa z bajoneti in gasom. Mi se pri vsem tem samo čudimo, kako neki da morejo jugoslovanski politiki in državniki tako mirno spati ter se niti ne ganejo, ko jim bo prav kmalu šla voda v grlo. Seveda, saj bo moral vse pogreške voditeljev naroda plačati le narod sam. OKNO V SVET Madrid. — Iz Ženeve je prispel v Madrid bivši zastopnik sovjetov pri Dr. narodov Rosenberg ki bo sedaj polnomočni poslanik sovjetov pri madridski vladi. Avila. — Neki poročevalec je videl, kako so menda francoski letalci napadli fašistične čete. Bitka se je menda razvila iz tega ker sta. dva fašistična zrakoplova letela za nekim avtomobilom ter lučala bombe nanj, ki pa jima je všel .in so bombe ubile neko ženo z malim otrokom v naročju. Ko se je tedaj dvignilo eno vladno letalo v boj proti dvema je prvo kmalu treščilo razbito na zemljo, tedaj so pa štirje drugi prihiteli od nekje, ki da so bili francoski in niso samo fašistični letali uničil temveč so tudi čete napadli. Rim. — Kot smo že v zadnji številki javili, italijanska vojska še vedno ni končala z velikimi vojaškimi vajami. Pri manevrih so zastopani tudi tuji častniki, posebno nemški in avstrijski imajo tesne stike z italijanskim visokim štabom. Moskva. — Vlada je dala aretirati še nekatere višje uradnike državnega tiska, ki da so bili v zvezi z trockijevci. Krasnojarsk. — Na zemljo je treščilo potni- ško letalo pri,čemer je bilo 11 mrtvili med njimi dve ženski in eri otrok. London, — Angleška in egiptska vlada sta podpisali trgovinsko pogodbo. Mohamed paša je podpisal s svojim lastnini zlatim peresnkom. Tako so napravili tudi drugi delegatje, da so' vsi podpisali z njegovim peresom, in ko je Eden hotel podpisati kar z navadnim peresom, ker ni gledal s katerim so drugi podpisovali, ga je prosil paša naj tudi on podpiše z njegovim kar je ¡seveda Eden napravil. Tako seveda sedaj ni vrag, da bi pogodba ne držala. j Rim. — Vlada bo zvišala plačo uradništvu, Msu (Palermo) kakor vsako leto mednarodna vsaj talco je obljubila. {^razstava goveje živine, na kateri so zaintere- Rim. Vlada je imenovala časnikarske poroče- Jjf sirani posebno kupci iz Brazilije in Uruguaja in razumeti, da so ž id je vedno za internacionalno politiko ali gospodarstvo pa bodi že te ali one sorte, ker pač nimajo nobenega posebnega čuta do kakega naroda, medtem ko je Stalin predvsem Rus in se zato nujprvo poteguje za srečo ruskega naroda. Kakor kdo razume, vendar mi se povsem strinjamo s Stalinom v tem ozi-ru. GOSPODARSTVO RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE Pretečeni teden se je vršila v Buenos Aire- i i valce pri sledečih svojih poslanstvih: Buenos^ Aires, London, Washington, Berlin, Paris, Ma-fój drid, Varšava, Shangaj, Budapest, Belgrad, Du-j naj Praga in Riga. Madrid. — Kot poročajo so se pričeli upirati vojaki fašističnim voditeljem, ker počasij le spoznavajo, da je njih mesto na. strani ljudstva kateremu pripadajo tudi oni sami. Malaga. Vladna mornarica je potopila dva fašistična parnika. Kot poročajo se ljudstvo ve-J dno bolj upira fašistom po krajih ki jih imajo zasedene ter jih kar v masah streljajo. Sla-| bo znamenje. AJdis Abeba< — Abesinci so napadli Addisl Abebo pri cémer jih je bilo 200 mrtvih, itali-J janov menda pa samo 100 ranjenih. Oslo. — Trocky je ljuto napadel Stalina ter] ga je nazval burokrata, ki da je oropal ruski-l narod sadu oktoberske revolucije, ter da se bo| kmalu dvignila nova revolucija proti Stalinu. Stalin da je upeljal neki priviligiran razred katerega, pa pravi komunizem ne more trpeti v svoji sredi in da je zato Stalin tako odločno potlačil vsako njemu nasprotno gibanje ker se hoče dobro ustaliti za več let. J Znano je, da hoče Trocky svetovno komunistično revolucijo, ampak to je v praksi ne mogoče, če vsak narod sam tega noče. Stalin je| bil prav tega mnenja, zato jepustil, naj se drugi narodi sami posteljejo, če hočejo dobro spa-| ti, kar je imel popolnoma, prav. Treba je tudil I I NIKDAR NE POZABITE da Za poslati denar v domovino hitro in z najmanjšim stroškom, Za vlagati denar v hranilnico kjer je varen z dobrimi obrestmi, Za nakup ladijskih prevoznih listkov z najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah NUDI EDINO LE tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360 (medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre) VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili. Ski navadno pokupijo najlepše plemenjake za izboljšati govejo živino v omenjenih deželah, katera je šele v povoju. Letos so plačali najlepšega plemenskega bika (campion) $ 30.000 dočim se je doseglo pretečeno leto za campio-na 45.000, Ostale cene so pa razmerno višje kot druga leta, kar je znamenje, da se pravi živinorejci več zanimajo za dobro pleme, kot pa za. kaprice bogatinov, ki plačajo vsako ceno, samo, da imajo "campiona". OBČINSKIM URADNIKOM BODO ZVIŠALI PLAČE Ker e je občinsko računovodstvo mesta Buenos Aires uravnovesilo, oziroma je od preteče-nega leta še nekaj ostalo (kar so porabili za obelisk, to je za spomenik Republiki) je občinska uprava sklenila zvišati plače vsem tistim uradnikom, katerim so bile znižane v času krize. Ob enem se občinska uprava zahvaljuje uradnikom, kateri so pomagali rešiti mestne finance, na ta način, da so del svojih prejemkov morali-pustiti v občinski blagajni. DOBRA LETINA V Severni Ameriki so letos trpeli velikansko škodo radi suše, katera je uničila nad polovico polskih pridelskov. Nasprotno je v Argentini letos jako lepo vreme in setev obeta dobro [letino. Poljedelsko ministerstvo je izdalo v tem oziru poročilo, v katerem povdarjo upanje, da ¿se bo letos Argentinski poljedelec rešil dolgov, katere je radi slabih časov napravil v zadnjih Jletih. ZADRUŽNI KONGRES Udruženje Argentinskih zadrug v Buenos Ai-resu, pripravlja za prihodnji oktober Zadružni kongres, na katerega so vabljene vse zadruge, ki obstojajo na Argentinskem ozemlju. Delegatje bodo razmotrivali o vseli zadružnih vprašanjih. Posebno točko pa bo tvorilo vprašanje novega zadružnega zakona, ker sedanji je jako pomanjkliv in v nekaterih slučajih celo nasproten zadružnim idejam. Predložen bo nov načrt zadružnega zakona, kateri naj bi bil enoten za celo Argentino. Sedanjega namreč tolmači vsaka pokrajina po svoje, kar dela zadružništvu velike ovire. O poteku kongresa bomo poročali, ker se ga bodo udeležili tudi delegatje SLOVENSKEGA ZADRUŽNEGA DOMA. V dar dobite !na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD Stran 4 SLOVBNSKI TEDNflt No. 363 POMEN VZGOJE Mnogokrat opazujemo pri otrocih, ki sesajo prst, grizejo nohte ali kaj drugega. Tu sem spada tudi igračkanje ¡11 vedno draženje spolovil. močenje postelje, lažnivost in tatvine, bojeónos!, nasilnost, mučenje živali, zanikar-nost, kljubovalnost, egoizem, nemoč pažilje, grda pisava, zagrenelost in nevošljivost. Taki otroci so duševno bolni in ni druge ozdravitve kot sproščenje to je, da se otrok komu izpove. Zato pa je v prvi vrsti poklicana mati in oče, in potem učitelj oziroma šola. V otroku je treba vzbuditi čut do lepote in izobrazbe, da se bo s tem oprostil nizkotnih in kvarnih ugodi j, ki se jim samo' zato udaja, ker njegova mlada duša nima izhoda, ki mu ga ni nikdo pokazal. Vzgojil mora odvaditi otroka od čutnih nyslad t r ga pridobiti za izobrazbo. Ampak to se mora zgoditi brez nasilja, na lep način, !>(t vsako nasi lic rodi trmoglavost. 1) k<* ótrok dv'gne nad golo čutnost je po-h 'bin r¡ s' materinsko ljubezni, da se ne bo iweveé n vezal na mater pa je potrebna dobra druščina, ig.'r in počasnega navajanja v stvarno življenje. Vzgojitelj pa bo dosegel pri otroku uspeh samo z odkritosrčnostjo, ki jo sestavljena iz ljubezni in resnee. Spolna vzgoja je nadvse važna že takoj pri otroku, ampak mora biti na tak način povedana, in prikazana, da se otrok v resnici poboljša in he še le poslabša. Otrok mora videti v vzgdjniku nekaj višjega, kar bi bil rad tudi on. Otroku je treba vcepiti veselja do izobrazbe in do dela, ampak to se ne da napraviti z grožnjami, temveč samo z veselim delom. Srečni tisti otroci, ki imajo pametne in razumne vzgojitelje. Taki otroci bodo šli skozi življenje vedno čisti in zdravi na duhu in na telesu, ker so že v rosni mladosti dobili čut po lepoti življenja in ne morejo v nobenem slučaju zabresti na stranpota, ki prej ali slej privedejo v duševno in telesno pogubo. Dobro vzgojeni otroci prinašajo sebi in staršem srečo, škoda, da se danes matere in šole premalo resno zavzemajo za pravo vzgojo otrok. —o— ZA TISKOVNI SKLAD Kralj Valentin Kirn Franc Ha d ko v ič Josip Hvala Marija Belingar Anita Komočar Mihael Ostanek Josip Od prej Skupaj Vsem se uprava najlepše zahvaljuje. IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordiuira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. ¡ Ü. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Airea DRUŠTVENE VESTI POZOR ČLANI IN ČLANICE Ta teden je Slovensko prosvetno društvo T. zopet prejelo večje število krasnih knjili iz Ljubljane katerih imena prinašamo na drugem mestu. Vsi ljubitelji čtiva obrnite se do kniž-nižarja. ZAHVALA Na zadnji prireditvi SPí). I. je izseljenski komisar jugoslovanskega poslanstva Dr. Ko-sta Veljanovič preplačal vstopnino $ 8.50, ki se mu društvo na tem mestu najlepše zahvaljuje, ker moramo* obenem tudi povclariti, da so zelo redke prikazni, da bi kak višji uradnik jugoslovanskega poslanstva posetil naše prireditve, zato je omenjeni obisk napravil med članstvom SPD. I. in drugim občinstvom najboljši utis. DRUŠTVENA KNJIŽNICA 580. Zločin in kazen, (F. M. Dostojevski) 481..Za milijoni, (A. K Green) 582. Doberdob sloveivkih fantov grob, (A. Vi- talis) 583. Junaštvo in zvestoba, (,J. Spillman) 28+. Dvajset tisoč milj pod morjem, (Jules Verne) 285. Ljubezen in sovraštvo, (Domen) 286. Sosedov sin, (J. Jurčič) 287. Tunel, (Brenhard Kellermann) 2S8. Krvna osveta, (S. K.) 589. Elizabeta hči sibirskega vj itn ilea, (S. K.) 590. Tolmniske pravljice, (Ciril Drekonja) 591. Gozdarjev sin, (Fr. Finžgar) 592. Gozdovnik, I. del, (Majar) 593. Gozdovnik, H. del. (Majar) 594. V libijski puščavi, (A. Conan Doyle) 595. Belgrajski biser, (Vitoj Jelene) 596. Hadži Murat, (L. N. Tolstoj) 597. Deteljice, (Janez Cigler) IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA F. M. Berisso. — Vsled pomanjkanja prostora nismo mogli priobčiti članek v zadnji številki, dasi je bil pripravljen. Seveda smo ga morali skrajšati, ker ne gre, da bi se v en članek vse zmešalo. O stvareh kot ste nameravali Vi napisati bi bilo potrebno najmanj tri članke, da bi v vsakem obdelal po en predmet. Denarja pa nismo dobili v pismu. Pozdrav! L. D. Chaco. — Dobite pismo. Pozdrav! J O. Chaco — 1st o tako kot L. D. Pozdrav! J O. Darregueira. — Prejeli v redu Vsem štirim družinam bomo poslali šolske knjige. Samo pišite nam koliko so stari otroci, da bomo vedeli kakšne knjige poslati. Pozdrav! A. P. Capital. — Uredili S. T je do vsakega, ki sodeluje ali ki je naročen na list, enako prijazen in ni nikomur bolj ali manj naklonjen, četudi ima kdo več zaslug, saj to je predvsem njegova lastna zavest in ponos. Pozdrav! J. G. Sta. Fé. — Dobite pismo v katerem Vam bomo svetovali, brez da bi bili dolžni vpoštevati. Bodočnost izšolane ženske ni tukaj in bi bila •Vaša sestra gotovo razočarana. Pozdrav! K. P. Capital, — Vzeli na znanje. Pozdrav! cerkvenT vestnik Služba božja to nedeljo (30. aug.) bo obakrat na Paternalu. V stolnici je to nedeljo posvetitev pomožnega škofa Antona Rocca. Vrši se ta zanimiva in redka slovesnost ob 9 h z * "■* 1 "Slovenski Tednik" Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires -0O0- INFORMACIJSKI URAD V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, jbrnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno! NAŠI ZASTOPNIKI Za Cordobo: Franc Ivurinčič, Calle Pinzón 441, Pueblo Sail Martin. Za Rosario: Anton Brisar, Calle Ricar-done 5.1. Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do i j ih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista. Na dalje lahko poravnate naročnino pri j Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Skrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio 11a Paternalu. sveto maša. Ta dan je spomin poznane južnoameriške svetnice sv. Roze iz Lime, ki je dala. prelep zgled ponižnosti in čistosti in ljubezni do Boga, Bila je zelo prikupne zunanjosti, pa je razumela, da ji je le zato le še bolj velika dolžnost, da nosi tudi lepo dušo in ji tako telesna lepota ni postala v pogubo, kakor se zgodi marsikateri Evini hčeri. Nedelja 6. sept, je angelska nedelja. Ker je prva v mesecu zato bo sveta maša na Saajvedri In sicer ob pol 11 h. Sveta maša bo za dušni mir tistih, ki so trpeli preganjanje in smrt radi slovenskega imena. Ta dan je namreč tudi obletnica bazoviških žrtev. Gotovo boste prišli vsi verni Slovenci, da prosimo z molitvijo Boga, naj preloži te teške čase trde prezkuŠnje, ki nas je zadela. V domovini so ta mesec slavili z velikimi svečanostmi 800 letnico stiškega samostana in sicer 15. in 16. aug. Na Avellanedi smo napravili zbirko za nabavo harmonija cerkv. pevskemu zboru. Nabralo se je že 140 pesov. Treba jih bi bilo 250. Kdor bi mogel v ta namen kaj žrtvovati naj izroči ali pošlje meni ali pooblačenim nabiralcem iz Avellanedo, ali g. Laknerju v Banco Germánico. Ta teden izide septemberska številka ."Duh. Živlfanja". Hladnik Janez. $ L— ., L— „ 0.70 „ 235.60 * 244.30 No. 363 SLOVENSKI TEDNIK Stran 5 Dekliška Greda KAJ JE ŽIVLJENJE Vprašanje, kaj je življenje, se večkrat postavi preti me. Včasih v obliki temne moreče slike, drugič pa kot slika veselja in razposajenosti, enako pomladnemu dnevu. Ker pa sama nisem vstanu razrešiti to zamotano vprašanje, sem neki dan potrkala na vrata poeta. — Kaj te je privedlo k meni, ti mladi cvet? — me je prijazno vprašal z mehko zvenečim glasom. — Kaj je življenje, bi rada vedela! — O ti mladost razposajena, mar res ne veš, kaj je življenje? Tvoje sanjave oči govore o življenju in tvoj smeh ti venomer razgrinja zastor življenja. Toda, kaj ti je metuljček dragi, ne glej me tako! Ne razumeš? Življenje je: veselje in sanjavost — Veselje in sanjavost, sem tilio in začudeno ponovila. — Pojdi z mano, razložil ti bom natančneje. Kot v sanjah sem mu sledila v delavno sobo. Sedla sem njemu naproti in poet je pričel pripovedovati: Pripovedoval je tako lepo, tako živo, da sem bila. prepričana, kot bi se bila odprla poetova duša in sem videla v njej tisto o čemer mi je pripovedoval. Pričel je takole: — Kaj je življenje, naj ti povem ptičica moja? Torej poslušaj me. A jaz nisem nič čula, videla sem le tole: Na vrtu v zeleni travi in cvetju je sedela majhna deklica in pestovala punčko s katero se je prijazno pogovarjala in smejala. Ne daleč od nje je bil deček. Jezdil je lesenega konja katerega je v svoji otroški jezi tepel in brcal, a koj nato ga je božal in se mu je dobrikal ter se je pri tem nedolžno smejal. — Glej to je veselje, sem čula mehak glas ob sebi. Izginila je ta slika in videla sem to: Ob čistem studencu pod rožnim grmom je sedelo mlado dekle. V naročju ji je ležala polodprta knjiga, in nje temne oči so sanjavo gledale v daljavo. Videla sem skrivnost njene duše: Sprehajala se jc po razkošni sobani in je pričakovala plemenitega ženina. Toda grad in plemič sta se razblinila v nič in mlado dekle sanjavih oči sem videla stopati po mestnem tlaku in sanjati o kinematografskem galanu. A tudi ta slika je kmalu izginila in pred menoj so se z omotično naglico vrstile razne slike med katerimi je bila tudi gozdarjeva koča in v njej lep — cigan. Zamižala sem pred zmešnjavo teli vrstečih se slik in ko sem spet pogledala je pred menoj stal postaven mladenič. Njegov obraz je izdajal neizkušenost. Pogled mu je bežal nekam v daljavo sledila sem temu pogledu in videla: V domišljiji se je videl samega sebe kot srednjeveškega viteza a že je bil slaven pevec z rudečim nageljnom ki mu ga je bila vrgla črnooka mladenka. A kar naenkrat je izginilo vse in nastala je grobna tišina. Poet je obmolknil in meni se je zdelo, da se je zaprla njegova duša. — Kako divno je življenje, — sem vzdih-nla. — Da mala deklica. Veselje in sanjavost je življenje. Z lahkim in veselim srcem sem zapustila poetovo hišo in stopila na ulico. Toda kmalu sem začela dvomiti o poetovi razlagi. Na ulici sem srečala malega dečka, mrzlih oči in skoro zrelih potez, ki je prodajal časopise. Ne daleč od njega sem srečala staro ženico, ki je prosila miloščino. V teh dveh, ki sta slika tisočev, nisem vzr-la veselja in sanjavosti. Kaj tako je življenje, FEODORA — Ali smemo pokazati, da smo usmiljeni? — odvrne zoper tisti mali s lljasto brado. — Morda pa se Aleksandra sploh ne bo več vrnila v Nižnij Novgorod? — Mar misliš, da sega oblaaC črne roke samo v okolico Nlžnjega Novgoroda, — nadaljuje starec, ■— da smo mi gospodarji samo v tem velikem mestu? Mar si ne more sleherni izmed vas predstavljati, dokod je zemeljska krogla obljudena? Kakor da bi ne preganjali svojih sovražnikov in izdajalcev po vsem širnem svetu, kakor da bi jih ne zadelo naše smrtonosno bodalo tudi v afriških puščavah in v visokem himalajskem pogorju, kakor da bi jih ne našli, če bi se skrili med Londonom in hrupnim Parizom?! — Nič zato, — vzklikne tisti s koničasto brado, — jaz vztraja pri tem, da bo Aleksandra že jutri sojena, ne da bi se ozirali na to, da bodo izgubljeni z njo tudi mnogi nedolžni! — Aleksandra mora umreti! — so nihilisti drug za drugim divje vzklikali. — Jutri — jutri naj bo sodba izvršena! — Glasovali bomo torej, — se odloči naposled stari Davidov, — kdor je zato, da bi pognali jutri "Rurlk" v zrak, naj vstane s svojo^a sedeža. Vsi, ki so sedeli, so vstali. Zopet je zmagala nihilistovska misel, ki je bila navajena uničevati življenja sovražnikov, ne da bi se pri tem ozirala na stotine nedolžnih, ki so morali pri tem trpeti in s svojo smrtjo odkupiti zlo, ki ga je kdo povzročil nihilistom; maščevanja žejni so morali videti kri! — Odločeno je! — reče Davidov zamolklo. — Parnik "Rurlk" bo ponesel s seboj smrt, ko bo odplul iz pristanišča! Sedaj pa, bratje in sestre, stavljam na vas vprašanje: Kdo izmed vas bo radovoljno odnesel bombo na parnik "Rurlk" in jo tam tako priredil, da bo sama eksplodirala, ko bo napočil odločilni trenutek? Dotlčnemu bomo dali bombo na razpolago, ta bomba pa bo v zvezi z uro. šele tedaj, ko bo ura kazala določeni čas, bo smela bomba eksplodirati! In še na nekaj vas opozarjam, bratje in sestre, — reče starec po kratkem molku, — tisti, ki bo prevzel ta posel, mora ostati na parniku, dokler ne bo odplul! Kajti predvsem mi je na tem, da točno izvemo, če bombe ne bodo še pravočasno odstranili! Podjetje je precej težko. Kajti kogar bodo dobili z bombo v rokah, temu ni treba upati na pomilošenje;! Vešala so mu zagotovljena, kar pa je še hujše, obsojen bo na dosmrtno prisilno delo v sibirskih rudnikih! Kdor je tako pogumen, da bi se žrtvoval za na-o sveto stvar, naj se javi in pride sem! — Pustite mene, —■ vzklikne v tem trenutku nekdo s prijetno zvenečim glaso, izza stebra pa, na katerim je sedela, stopi mladeniško lepa mlada žena. Komaj so jo nihilisti zagledali, ko so začeli veselo vzklikati: — živela rdeča Sonja, — živela Sonja, — živela neizprosna sovražnica tiranov! In to je bila zares Sonja, sestra Vladimirja Bp-rotina, katero zopet srečamo tukaj kot neustrašeno nihilistko, ki je bila vedno pripravljena po-nesti prapor upora dalje med zatirane brate in tovariše. Prišla je v Nižnij Novgorod, da bi sodelovala pri svetu bratov v borbi in da bi tukaj ob priliki sejma dobila novih članov za svobodo. Sonja je nosila entfstavno črno obleko. Zlato rdečkaste lase si je spletla in si jih pritrdila na glavi. S pogumnimi koraki se je zdajci Sonja približala predsedniku in medtem ko je dvignila desnico k svečani prisegi, je položila drugo roko na lobanjo, katero je obdajalo sedem bodal. — Bratje in sestre, meni zaupajte nalogo, da razstrelim ponosni parnik "Iturlk"! Gorim od koprnenja, da bi za našo sveto stvar, proti tiranom zopet nekaj storila! Na mene« se lahko popolnoma zanesete, česar se rdeča Sonja loti, to tudi izvede! — Vemo to, sestra moja, — ji odgovori stari Davidov, in prepričan sem, da nimamo zanesljivejšega, sposobnejšega in zvestejšega med nami, kakor si ti! Toda ti si še tako mlada, tolikokrat el že izpostavila svoje življenje nevarnosti za svobodo! Zakaj hočeš ponovno oditi na bojišče? — Kaj je meni do življenja? — spregovori So- nja, njen obraz pa se je pri teh besedah zmračil. — Ozrl se malo naokrog! Vsi ti, ki stoje tukaj pred teboj, imajo morda kaj kar bi lahko izgubili, nekateri imajo družino, drugi mater, nekateri svoje izvoljence, —• življenje imajo, to življenje pa jim prinaša veselje in srečo! Jaz pa nimam nikogar. Sama sem na svetu, popolnoma sama, kajti tisti, ki sem Sa ljubila, deli usodo tvojega sina. Davidov! Tudi njega so odgnali v sibirske rudnike, tudi njega nebom nikoli več videla! — Ona govori o Lubanovu, — so si šepetali nihilisti med seboj, — o tistem slavnem Lubanovu! — O Lubanovu! — se lzvije Sonji iz prsi strašen krik, ki je pričal o silnem sovraštvu, ki je navdajalo njeno bistvo proti tiranom ln vellkašem. Slišala je šepetanje svojih tovarišev, slišala Je, da so imenovali njegovo Ime. — Lubanov! — Ah, prav imate, to ime ml kličete! Predsednik, koliko ljudi bo izgubljenih pri tem, če bo "Rurlk" radi naše bombe odletel v zrak? — Mislim, — odvrne stari Davidov In se lahko strese, kakor da bi ga bila groza, da parnik, kakršen je "Rurlk" nosi s seboj lahko dva tisoč duš! — Tedaj bom Lubanovu na čast storila, da bo dva tisoč ljudi odletelo v zrak, — vzklikne zdajci Sonja, — in žal mi je samo, da jih nI še več! Ne, ne, ne glejte me tako začudeno, — saj nisem blazna, popolnoma pri zavesti sem! Nisem niti tako trdosrčna, nisem hudobna, niti podla, — tudi jaz sem nekoč ljubila ljudi! Od tistega dne pa, ko so Lubanova odvedli kakor žival, v tistem trenutku sem prisegla, da bom sejala med ljudmi smrt, prisegla sem si, da bom zahtevala od ljudi takšne žrtev, kakršnih nI zahteval še noben umobolnl cesar, noben tiran preteklih stoletij! Predsednik, reci mi, da je "Rurik" moj, samo moj! —< Tvoj je, tebi je zapadel, če ne bo nihče izmed bratov in sester k temu prigovarjal! — odgovori Davidov. — "Rurlk" je tvoj! — so vzklikali od vseh stra. ni, odhiteli so k njej, stiskali so ji roke In jI želeli srečo, prav tako kakor da bi jo bogato obdarovali. ¡Strana 6 SLOVENSKI TEDNIK No. 363 sera se sama sebe vprašala, a točnega odgovora si nisem vedela. Zato sem se zatekla k učenjaku. Glasno skoro bolestno so zaškripala težka vrata. Prikazal se je strog starec z belo raz-mrSeno brado. Boječe sem odstopila, ko me je z gromkim glasom vprašal, čemu ga motim. — Kaj je življenje, prosim, povejte mi? — Ti nadležna mladost, počakaj da ti ivje pobeli glavo, pa boš vedela, kaj je življenje. In že je hotel zapreti vrata, a prijela sem ga za rokav in lepo prosila naj me posluša samo za trenutek. — Povejte mi, je li res, da veselje in sanjavost je življenje? — O ti nepridiprav. Od kod pa si vzela to nesmiselnost! — Pri poetu sem vprašala o skrivnostih življenja in on me je tako podučil. — To ni res, življenje je — trpljenje. —1 Oh, trpljenje? — In pred mene je stopila slika dečka,, — prodajalca, časopisov in starke — beračice. — Da trpljenje in ljubezen, to je življenje! — Pojdi z menoj. — Prijel me je trdo za roko ter me peljal v nizko olikano sobo. Glavo mi je nagnil nad kristalno oblo, in v njem "— Prisezi torej! — se oglasi zopet Davidov, — da boš izvršila dano nalogo, naj se zgodi karkoli, da boš rajši sama umrla, kakor pa da bi odšla praznih rok! ¡Rdeča Sonja je snela društveni znak s svojih prši, poljubila ga je in dejala s krepkim glasom: — Prisegam, — prisegam! — Odločeno je, — reče stari Davidov, — da je ponosni parnik "Rurlk" posvečen smrti, ti pa Sonja Lubanov, bo iztegnila svojo roko v izvršitev tega sklepa! Ko bomo končali s svojim posvetovanjem, boš šla z menoj, Sonja, jaz pa ti boin dal iz naše tajne orožarne bombo, ki jo pri svoji nalogi potrebuješ! Se enkrat me objemi, sestra bratov v borbi, poslovi se od vseh svojih tovarišev! Poslovil bi se rad od tebe, isto pa bodo storili tudi ostali, kajti kdo ve, sestra, če se bomo še kedaj v življenju fideli! — In če me ne boste videli več žive, — spregovori rdečelasa Sonja, — se zavedajte in spominjajte tega, da sem rada žrtvovala svoje življenje za svete cilje nihilistov in zgledujte se potem po meni! Samo eno prošnjo imam pred tem, prijatelji, in prosim, da mi jo izpolnite! če bi se Lubanov kedaj živ vrnil iz rudnikov, kjer ga drže sedaj tirani in muitelji, mu recite, da sem vse življenje ljubila samo njega in da sem ga maščevala, kolikor sem ga najboljše mogla! Pri teh besedah so zalile rdeči Sonji Lubanov solze oči, obraz pa, ki je bil sicer hladen, otopel, skoraj nepremičen, je postal mehak in nežen. Velika, da, večna zagonetka je žensko srce! Kdo more rešiti to uganko, kdo jo more razumeti ali vsaj malo pojasniti? Rdečelasa Sonja je imela na vesti že tri velike umore, trikrat je svoje sovražnike spravila v smrt. Niti mišica njenega obraza se ni zganila, ko je prevzela nalogo, da bo pognala veliki parnik, ki je vozil stotine in stotine vojakov na bojišče, v zrak, pri čemer bi bili vsi ti nedolžni ljudje izgubljeni; ko pa je pomislila na svojega ljubimca, nanj, čigar sliko je nosila globoko v svojih prsih, za katerega je živela in prisegla sedaj tiranom strašno maševanje, je zaihtela kakor vsaka druga žena, ki pretaka solze ob mislih na svojega nesrečnega moža. Tovariši nihilisti so stopili zdajci k njej, drug sem videla: mlado mater ki se je ljubeznivo in s skrbjo sklanjala nad zibelko v kateri je spalo mlado dete. Dež cvetja mi je zakril to sliko in videla sem temne pragozdove polne "divjih zveri. Videla sem puščave brez vode in druge divje kraje. In po teh krajih se junaško stopali znanilci resnice in pravice. — To je ljubezen, — mi je rekel učenjak z mrzlim glasom. Pojavila se je druga slika. Nepregledna množica se je valila po ulici. Pred to množico je stopal velikan. Imel je vklenjene roke, razcefrano obleko in na obrazu so mu bile vidne telesne in duševne muke. Velikan se je obrnil proti množici ter z mogočnim glasom zaklical — Bratje! — a že mu je orožnik potisnil črno umazano cunjo v usta. Nekdo iz množice je rekel: — Še vklenjenega se bojijo. — Kaj pomeni to? — sem vprašala. — To je trpljenje, — mi je odgovoril filozof. Črna tema se je sklonila nad to sliko a polagoma so se iz te teme razvile bele in rdeče tančice iz katerih so vstajali narodi prav kot bi zelo dolgo spali... — Učeni mož, kaj pomeni velikan in množica? za drugim so jo objemali. Moški so jI poljubljali roke, žene pa čelo in lica. — Zbogom Sonja, — reče zdajci predsednik, stari Davidov, z glasom, ki je svečano zvenel, — in če ti je sojeno, da moraš pri tem dejanju izl gubiti življenje, tedaj umri s prepričanjem, da bo tudi tvoje ime zapisano z neizbrisnimi črkami na neminljivi spominsk plošči, ki bo poznim rodovom govorila o mučenikili, ki so dali svoje življenje za svobodo! Sedaj pa naj se vrnemo zopet k tebi, Zedena, — nadaljuje predsednik tajnega društva in zamahne mladi ciganki, da bi stopila k njemu! — Si — 11 slišala, za kaj gre tukaj? — Slišala sem, brat! — Mislim, cla ti ni treba priporočati popolnega molka, kajti če bi vzbudila v komu le senco suma, bi te to stalo glave! — nadaljuje Davidov. Sicer pa si se doslej pokazala zvesto in,vdano in prepričan sem, da se bomo lahko tudi v bodoče zanesli nate! Toda opozarjam te, da svpjo razburjenost premagaš! iMlada si že, neizkušena, morda se ti bo tvoja gospodarica, lepa ln nezvesta Aleksandra v zadnjem trenutku zasmilila, ko bo odšla na parnik nik 'Rurik", morda se bo tedaj porodilo v tvojem srcu kesanje! Premagaj to čuvstvo, spomni se, kako neusmiljeno je postopala gubernerjeva hčerka z mojim sinom — in prepričan sem, da se ti nesrečnica ne bo več smilila! — Ne bojte se, predsednik! — odgovori Zedena. — Kajneda, vi sovražite Aleksandro? Dohro torej, —. poslušajte me, da vam povem, da Jo jaz še tisočkrat bolj sovražim, toda ne samo nje, temveč tudi njenega očeta, starega guber-nerja! Nihilisti so se zbrali okrog Zedene, poslušali so, mlada ciganka pa je v strastni razburjenosti pripovedovala: — Ali morda mislite, da bi mogla pozabiti na tisto uro, na najstrašnejšo uro svojega življenja, ko sem izgubila svoje ljubljene starše?! Mirno in ničesar hudega, sluteč smo prišli v to mesto, v Nižnji Nojrgorod! , Saj nismo nameravali ničesar hudega, želja po samoohrani nas je privedla sem. Oče je prijel lok in gosli in začel igrati, vlci opico, ki je ob zvokih pesmi plesala, jaz pa. — Velikanu se je zatirana množica zasmilila, z besedo in dejanjem jo je hotel privesti v svobodo. Toda ni mu še uspelo. Izkoriščevalci nevedne množice so ga vklenili v spone ter odvedli v zapor. — Pa .saj kot sem videla, je teptanih ogromno število, kaj bi si ne mogli priboriti svobode in pravice? — Gotovo, otrok nevedni, toda množica je prežeta s strahom, ki so ji ga kot otroku ute-pli v glavo od tiranov plačani učitelji. In dokler se ne otrese tega strahu — nevednosti — se ne bo osvobodila jarma, pa četudi bi se po-javlo še mnogo velikanov. Težka vrata učenjaka so se mi škripaje prav pred nosom zaprla. Ostala sem tako sama z vprašanjem: Kaj je življenje? Veselje, sanjavost, ljubezen, trpljenje in potem — smrt. Brinda MODNA KROJAČNICA STANIČ AVGUST Obleke po meri. čiščenje, in obračanje površnikov ter oblek. Specijalna izdelava ženskih oblek in površnikov. JUNTA 5316. — Bs. Aires kajti s štirinajstimi leti sem bila že lepa deklica, sem izvajala plese, ob katerih so se ljudje naslajali ln me zato obdarovali. - Tako smo prišli v dvorišče palače gubernerja Nižnjega Novgoroda. Oče je prijel lok ln gosli in zael igrati. Ni minilo dolgo in na balkonu sta se pojavila guberner in njegova hčerka in pogledala v dvorišče. Ko pa je stari videl, da so na dvorišču cigani, se je razjezil in še danes ga slišim, kako je zav-pil: — Kaj, mar si drzne prestopiti ta ciganska svojat tudi prag gubernerjeve palače?! Takoj jih poženite iz Nižnjega Novgoroda! — Oče, — se oglasi v tem trenutku Aleksandra, gubernerjeva hčerka, — tista mala deklica mi izredno ugaja, ti ne veš, kako rada bi jo obdržala pri sebi! Zelo zabavna se mi zdi, pa tudi lepa je, rada bi jo izpremenila v svojo služkinjo! Prepričana sem, da bi mi lahko dobro služila! — Tedaj poženite stara dva iz dvorišča, — za-pove guberner svojim kozakom, ki so prihiteli, ko so slišali, da se njihov gospodar prereka z nekom na dvorišču, — tisto malo deklico pa pridržtte in jo privedite potem k nama! Prav tako je bilo, kakor kadar napade lovec opičje gnezdo, — vzklikne Zedena, njen glas pa je drhtel razburjenosti, in želje po maščevanju, — stare opice ubijejo, majhno, lepo opico pa uja-mejo, jo privežejo na verigo in jo odpeljejo domov, kajti mlada opica se zna tako smešno pačiti in je tako spretna! Obupano me je mati objela. Prosila je, rotila je kozake, naj me puste z njima oditi, toda surove kozaške roke so dvignile biče in uboga mati se Je napol onesveščena zgrudila na tla. Tudi moj oče je krvavel iz več ran, ker se je začel braniti, ker me ni hotel kar tako pustiti, ker ni hotel, da bi dobili njegovo ljubljenko v oblast čisto drugi ljudje. še sedaj slišim obupni krik, ki se mu je izvil Iz prsi, ko je videl, da me je eden izmed koza-kov surovo zgrabil in me odnesel po stopnicah navzgor, da bi me izročil sladki gubernerjevl hčerki, lepi gospodični Aleksandri, katera je bila prepričana, da si bo z menoj krajšala čas. (Nadaljevanje) No. 363 ačLOVŠNSKI TKDNT3S: Stran 7 DOPISOVANJE IZ BERISSA V soboto 1 avgusta sta se poročila naša rojaka Gdčna. Pepea Mljač in Ivan Pavlovič. Ob tej priliki se nas je zbralo lepo število Slovencev in slovenk kakor tudi argentincev. Vsak kraj ima druge navade. Tako tud tukaj, ko je enkrat dvanajsta ura ženin in nevesta skozi okno ubežita na cesto kjer jih čaka avto, ki jih popelje na svoje stanovanje. Zadaj za avtom je privezano staro železo, talco da ves čas ropota in lahko vsak ve, kaj ta ropot pomeni. Pred 17 leti sem bil na neki ruski svatbi. Tam je bila navada da so zjutraj šli v cerkev in potem popoldne se začne pojedna. Takoj po poroki gresta ženin in nevesta v stransko sobo, spremlja, ju tudi drug, ki je najboljši ženinov prijatelj. Če se izkaže, da je bila nevesta nedotaknjena, tedaj traja veselje tudi tri dni, če ne pa se še istega dne zaključi brez vsakega podrava ter se še kako strašilo obesi na vrata in dimnik. Če je bila nevesta nedolžna pove gostom in tudi dokaže babica, ki čaka pred vrati na omadeževano cunjo. Tako v Rusiji, a jaz se moram povrniti nazaj na našo svatbo. Ivo sta enkrat ženin in nevesta odšla se je še le pričelo pravo veselje. Godba nam je zaigrala našo slovensko himno m novo ustanovljeni zbor pa, nam je zapel "Mi ostajamo". Potem pa je zapel še "Sinoči je pela" in še več drugih pesmi, tako da je človeku segalo do srca. Naš novi zbor je res vreden vsega priznanja. Plesali smo vsi stari in mladi vse do zgodnjih jutranjih ur. Vsem se je zdelo, kot da bi bil nekako v rojstnih krajih, tako lepo po domače se je vse vršilo. Od mlada zlata leta, kako hitro ste odšla. Izgine ljubezen vnela, povene rožica. Talco tožno mi je pri srcu ko se spomnim naše zasužnjene domovine in tudi v naši ta-kozvani svobodni domovini ni boljše vsaj v gospodarskem oziru ne. Kaj pomaga narodna svoboda, če pa največji kos kruha odnese tuji kapitalist. Koliko žrtev smo doprinesli za svobodo domovine. Svoboda pa le ni. In vsa jugoslovan-sl No. 363 SLOVENSKI TEDNIK y IMM ít*' PRIMORSKE VESTI SLOVENSKI POZIVI V JULIJSKI KRAJINI Da, po šestih letih so zopet nabili po primorskih in kraških vaseh slovenski pozivi. In ti pozivi niso preteče al grozeče vsebine. Ne, vabljivi so in mnogo obetajoči. Italijanska vlada jih je dala nabiti. Italijanska vlada prijazno vabi in mnogo obeta. ■— Seveda, — boste rekli. — Italijane vabi in Italijanom obeta. Za našega človeka ni še nikdar imela dobre in prijazne besede. Pa se motite, prijatelji. Laška vlada se je kar preko noči odtajala in se je začela laskati — Slovencem. V pozivih so v lepi slovenščini opisane lepote Abesinije, in v lepi slovenščini so naši ljudje nadvse vljudno in prijazno vabljeni, naj se podajo v Abesinijo, kjer jih čaka sreča. Slovenca — sreča — pod italijansko vlado!? Po slovenskih vaseh so poleg teh nabiti še drugačni pozivi. Slovenska dekleta pozivajo, naj se izselijo v Abesinijo. Laškim vojakom je prepovedano pečati se z Abesinkami. Italijankam Abesinija nič kaj ne diši. .Zatorej naj se slovenska dekleta, izselijo v Abesinijo, da se laški vojaki ne bodo dolgočasili v dolgi deževni dobi. Italijanska vlada je res dobra in materinsko skrbi za svoje podanike. Naši ljudje pa vedo, da se je treba mačehe takrat najbolj bati, ko je najbolj priliznjena. — Pred goriškim sodiščem se je vršil koncem oktobra preteklega leta proces proti duhovniku Luki Andenvadu, ki je bil znan fašist in nekaj časa tud politični tajnik neke goriške krajevne organizacije fašistovske stran- ke. Bil je obtožen zaradi nekili \>ri?stopkov proti javni morali. Sodišče je ugotovilo da je kriv in je bil Anderwad obsojen na 7 mesecev zapora. Proti tej obsodb pa se je pritožil pri pri-živnem sodišču v Trstu, ki ga je sedaj oprostilo sleherne krivde in kazni. — V Dornbergu so pred nekaj tedni aretirali posestnika Ivana Brica. Goriška kftnfi-nacijská komisija ga je sedaj obsodla na 5 let internacije. Odvedli so ga v nek kraj v južno-italijanski pokrajini Potenzi. Doma je ostala žena in pet otrok. — Vogrcki župnik Franc Štolfa, ki ga naši ljudje dobro poznajo zaradi njegove preteklosti je bil postavljen pod policijsko nadzorstvo za dobo 2 let. — V Herpeljah je daroval pred dobrimi 14 dnevi g. Milko Margon novo mašo, ki se je je udeležila velika množica ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Milko Margon je domačin. — "Italia Redenta", znana fašistovska šolska družba, ki deluje le v Julijski Krajini in južni Tirolski, namerava jeseni otvoriti 30 novih ljudskih šol v raznih manjših vaseh po vsej deželi. Število njenih tako zvanih kmetskih ljudskih šol v Julijski krajini se bo tako povzpelo na 160. Deloma 100 novih učiteljskih mest, o katerih smo pred kratkim že poročali. — Po odredbi vlade so se pričeli pretekli teden po vsej državi v torkih in sredah spet prodajat vse vrste mesa,, kar je bilo za časa sankcij perpovedano. Zarad te omejitve so bili v precejšnji meri oškodovani ne le vsi mesarji, nego tudi hotelirji, restavraterji in gostilničarji, ki v omenjenih dveh dneh svojim gostom niso smeli servirati vseh mesnih jedi. — Na Opčin?Ji pri Trstu je sredi junija neki avto povozil znanega trgovca, 70-letnega Štefana Ozbiča iz Repen Tabora. Nesrečni starček Dr. J. HflHK ZUNANJE BOLEZNI — PREZGODNJE ALI ZAKASNELO PERILO JAJČNIK — MATERNICA — BELI TOK — ŽELODEC — DROBOVJE OBISTI — SLABA KRI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI. Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO ALI MESEČNO. Fotografija "LA MODERNA MBMfiaS^'/^M "l&M 1Ü '4HNH W- i a ■<|É¡¡ mm I ¡HPt NO VOPOROÓENI1 Najboljši ln najtrajnejši spomin Jo lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščote nas lahko vsal Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Airea si je prebíT&báhjo^Srá^ili so fea vTílaski bolnici, a zaman. Pred 14 dnevi je umrl. Pokopali so ga ob veliki udeležbi ljudstva iz vseh bližnjih krajev v njegovi domači vasi. — Iz tržaške fašistovske zveze je bilo koncem preteklega tedna izključenih 11 fašistov. Med njimi je večina slovenskega porekla. Kakor pravi uradni komunike, so prelomili faši-stovsko prisego, pokazali popolno nediscipliniranost, in niso pravilno izpolnjevali svojih faši-stovskih dolžnosti. — V Puli so bile zaradi prekrškov odredb pokrajinskih oblasti glede een v prometu na drobno kaznovane z zaporo lokalov za nekaj dni trgovke Marašič, Perin in Kamenar. — V Addis Abebi je umrl pomorščak Josp Smilovič z Reke. Prestal je vse napore v zadnjih mesecih. Pred kratkim pa je obolel in te dni je v vojaški bolnici bolezni podlegel. — Tržaški listi so še meseca junija napovedovali, da se bo v prvih 5 letih v osvobojeni Abesiniji gotolo naeslilo okrog 5 milijonov italijanskih kolinistov. "Popolo di Trieste" pa je spričo zadnjih dogodkov v Vzhodn Afriki sedaj že znatno zmanjšal to število. List pravi v nekem polemičnem članku, ki je deloma naperjen proti beneški in sploh italijanski konkurenci, da se bodo po najnovejših računih izselil iz Italije v Abesinijo v prihodnjih 10 letih 4 milijoni ljudi. — Za novega poveljnika "timavske" divizije, ki ima svoj sedež v Trstu, je bil imenovan te dni general Renzo Dalmazzo. Doslej je poveljeval II. eritrejski diivziji in je sodeloval v vzhodno-afriški vojni. — V Sičičih v Istri se je pri poljskem delu smrtno ponesrečil 421etni kmečki posestnik I-van Šarič. Prepeljali so ga v puljsko bolnico, kjer je poškodbam v nekaj dneh podlegel. CASA "CASTRO" ČEVLJARNICA — KNJIGARNA šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in ženske TRELLES 2668 — Paternal Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil novomodne vzorce, za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene smerne, blago trpežno Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) BUENOS AIRES ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDMK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 Año VII. Núm. 363| buenos aires PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin 1NSTITUD0 - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrste stavljanja zob Dr Carlos A. Urquijo Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 furamento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604 RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča Stefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA Veliki zavod RAMOS MIJIA ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. 6REVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na, teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 ISKRE Čudodelno pero Priletna dama: Ta klobuk bi mi pristajal, toda pero na njem je grdo. Modistka: Saj baš to pero vas dela za 10 let mlajšo, gospa. — No, pa naj bo, dajte mi ta. klobuk in pripnite nanj še eno pero. O, ti možje L — Ženica, ta pevka ima sijajno koloraturo. — Da te le sram ni! Raje bi poslušal petje, ne pa da paseš oči na takih nemoralnih rečeh. V kitajskem kinu V kitajskem kinu je bil velik napis: Ne kadite, mislite na požar v Kantonu. Pod ta napis je pa nekdo pripisal: Ne pljuvajte po tleh, mislite na poplavo v Kankau. "Vaš soprog ima zdaj pač veliko operacij?" "Seveda. Za počitnice je treba denarja." Rojaka sta se pogovarjala: — Al si moreš misliti kaj hujšega, kot imeti ženo, ki zna kuhati, pa noče? — O pač, imeti ženo, ki ne zna kuhati, pa hoče kuhati. — V Komnu je pred dnevi pogorelo gospodarsko poslopje posestnka Josipa Kodriča. O-genj mu je uničil tudi večjo količino sena in vse poljsko rodje. Škoda se ceni 10.000 lir. Čudodelno pero L RIVADAVIA3070 PLAZA OHCE* KLINIKA ZA VSE BOLEZNI VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE z novim načinom, s prenovljeno opremo naše klinike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE. Zdravimo venurično bolezni z vsemi pripo močki, ki so poznani in bili odkriti zadnje čase v Evrop in Ameriki. GOSPE sprejefhamo v posebnih konsultorjih, ki ima poseben vhod, Dra. Matilde Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos Airesu. ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAMČENA: Imamo zdravnike specijalizirane za vse bolezni, žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika. Za bolnike iz dežele imamo posebno rezervirano sobe, za ženske in za moške, s posteljami od nega pesa naprej na dan. Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele. Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni $ 3.00 Mprto: od 9—12 in od 15—21. Ob praznikih in nedeljah od 9 do 12 ure. GOVORIMO SLOVENSKI - SUIPACHA 28 - Kobila je pisala pismo — Cuj, mož, kdo pa je ta Vera ki jo vsako noč kličeš v spanju? — Eli to je dirkalna kobila, ki sem stavil nanjo in dobil. Čez nekaj dni pa pokaže žena možu pismo, rekoč: Tu imaš pismo, ki ti ga je pisala, tvoja kobila. V šoli Učiteljica vpraša deklico, zakaj se piše drugače kakor njena mati. — Zato, ker se je moja mati omožila, jaz pa ne, — se glasi odgovor. NAMESTO ANEKDOTE "O", je dejala vedeževalka z grobnim glasom in bolščila v kavno goščo, "bojim se, da bo neka oseba, ki je vam zelo blizu, doživela veliko razočaranje!" "Tega se bojim tudi jaz", je dejal obiskovalec "pravkar sem namreč opazil, da nimam pri sebi niti pesa". Med prijateljicami — Alfonz mi je pisal. Le poslušaj, kako lepo piše: "In po dolgem bivanju v tujini se nameravam vrniti, da se oženim doma z najlepšim dekletom sveta." — Ti falot grdi! Že dve leti ti obeta zakon, zdaj pt hoče vzeti drugo. CASA "CAMBOS" Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires < Restaurant "OSORIOv Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno ra svadbe Vsako nedeljo ples. CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cc-nt. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL Pozor Rojaki Otvorila sva krasno urejen N RESTAVRANT IN REKREO s krogljiščem in kegljiščem Calle MONTENEGRO 1586 Ples vsako nedeljo Za obilen obisk se priporočata TURKOVICH in ŠTEMBERGER