Štev 12. pl«^«"1 * gotovini Ljubljana, dne 24. marca 1926. Leto VI1L «saM° -'žlvaj vse sadov« svojega del« in rrariiivastl i Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega Ljudstva4 Rukoplsi »a n» vračalo. - Plača in toM »e v Ljubljani. — Ured-nižfvo in uprava Jo v Ljubljani v Kolodvorski a lici S1«t. 7. — Telefon inter. Si. 506. — Ratun pri poti. teiiovnem ia» vodu 51. 41.56% Beograjsko pismo. Parlament nadaljuje razpravo o j na kakor je kazalo izpočetka. Z za ^ v . I i Ivi__________«v> /i n 1 m i I r\ državnem proračunu. Dovršen je ie velik del, ostanek pa bodo končali, ko pride minister vnanjih zadev dr. Ninčič iz Ženeve. Tudi vprašanje proračunskih dodatkov bo rešeno brez velikih potresov, tako da • pojde parlament lahko pravočasno , na velikonočne počitnice. | Vladna večina stoji za enkrat trdno in nepremagljivo. Kar piše fopozicijonalno časopisje o skorajšnjem padcu vlade ali o velikih iz-premembah v vladi, to so pobožne želje opozicije, ki se še ne bodo tako kmalu uresničile. Gotovo je, t da opozicija ruje na vse strani, da j bi se- dokopala do vladne večine. Toda na merodajnih mestih uvide-I vajo, da brez Hrvatov ne gre, še manj pa se da vladati proti Hrva lom in zato bo že še ostalo nekaj časa tako kakor je. A tudi če pride do kakih nepričakovanih izpre-merab, je gotovo, da samostojni demokrati ali pa celo eselesarji ne dovoljstvom moramo zlasti mi Slovenci ugotoviti, da sta se ravno oba slovenska zastopnika v komisiji izvrstno obnesla. To sta delegat dr. Shvegel in strokovnjak R. Matija-šič. Pogajanja za ureditev našega vojnega dolga Ameriki je Slovenec Shvegel odlično pripravil, za kar je kot dolgoletni diplomat v Ameriki naravnost sijajno usposobljen, kot strokovnjak v številkah pa je njegovo delo temeljito podprl R. Matjašič. Uspehe obeh Slovencev je priznal tudi minister dr. Stojadi-novič sam v finančnem odboru in o tem tudi poročal na Najvišjem mestu. »Slovenec« bo seveda pisal, da bi bilo še bolje, če bi bila šla v Ameriko kot naša zastopnika gospoda Škulj in Pušenjak ... Položaj naših eselesarjev je silno težaven. To se opaža že na ner-voznosti dr. Korošca. Karkoli stori, da bi prišel v vlado in s tem zopet do moči, vse mu izpodleti. Eselesarski poslanci so prišli v Beograd . ^^ esarsKi posiauci su i pridejo za sestavo nove vlade ni- \polnl maščevalnosti in gospodstva kakor v poštev. Da je sedanja vlad- želinosti in njihov na večina trdna in zanesljiva, se je pokazalo zlasti prr razpravi o proračunu ministrstva za šume in rude, ko so baš radikali trdno in odločno odbijali napade samostojnih i demokratov in eselesarjev na radi-i čevskega ministra. ti so bili določeni že v dvanajstinah december—marec, partija 1363 d. Za rešitev tega vprašanja so se potegovali edino poslanci Hodžar, Žebot, Vesenjak in Pušenjak. Njihova zasluga je itd.« Res pa je, da sem vstavil I. obrok 500.000 Din že v druge dvanajsti-ne, II. obrok 500.000 Din pa v tretje' dvanajstine sam ob soglasnosti inančnega ministra in celo brez vednosti pristojnega ministra in njegovih organov. Tudi gospodje, ki so v »Slovencu« podčrtani, so to izvedeli v skupščini. Gospodje, ki bi sedaj radi »zasluge«, pa so celo obakrat proti glasovali! In če bi šlo po njihovem, bi spodnještajer-ske posojilnice čakale na ta denar do sodnjega dne. To je resnica, vse drugo pa je laž in priporočam pre-vzvišenemu g. škofu dr. Jegliču, da prime naštete gospode za ušesa, ker je tako lagati grd greh po naukih naše sv. vere, a tudi po resolucijah katoliškega shoda. „ Poleg takšnih hudobnih pa jo ta naša »plehmuzka« užaga kakšno veselo. Čitamo n. pr. o veleučinko-vitem govoru g. posl. Štrcina, ki ga je bral o našem zdravstvu. In ker so baš tisti dan nastopili radikalni smukači svoje agitacijsko potovanje po Sloveniji, je eselesarski spevo-komik to priliko prepel s sledečim kupletom: »Danes je odpotoval v Slovenijo minister nar. zdravja g. dr. Slavko Miletič v družbi več uradnikov tega ministrstva. Ogledali si bodo vse bolniške naprave Ljubljani, Mariboru, Topolščici itd. Z njim sta odpotovala radikalna poslanca dr. Ninko Peric in Le-onac. To je uspeh globoko zamišljenega strokovnega govora g. Štr-cine.« Jaz sem poznal namene radikalnega potovanja že prej, vendar ko sem čital o sestanku s preč. gg. duhovniki v Ljubljani pri »Slonu«, sem se nad »strokovnimi učinki« tega našega kmečkega lorda iz kamniške okolice od srca nasmejal. Zato priporočam v pazno čitanje »Slovenca« vsem onim, ki ne morejo klaverne polomije gledati od blizu, pa so na to »plehmuziko« navezani. Med vrsticami stoji vse! Ivan Pucelj. in njihov program je obsegal dalekosežne persekucije uradništva. Danes pa sede na svojih stolčkih tihi in onemogli, ker se nihče ne ozira na njihove besede in še manj se kdo zmeni za njihove : grožnje. Žerjav ujame tu in tam še i kakšno drobtino pri svojih osebnih Poročila, ki jih je prinesel s se- j prijateljih med radikali, Korošec boj finančni minister dr. Stojadino- i pa je postavljen popolnoma pred vič iz Amerike, niso tako neugod-1 vrata. Tako bo tudi ostalo. P. Moj odgovor. PIchmuzIka". \ \ Komur ni dana prilika, da bi na licu mesta od blizu gledal polomijo politike g. Korošca in njegovih jo-grov, ta si prav lepo in jasno sliko ustvari tudi, če le bolj pazno prečita klaverna poročila v »Slovencu . Ali ni n. pr. prizor za bogove, če je ljubljanski eselesarski dnevnik primoran trobentati, da je imel g. Korošec »zelo važno« konferenco z g. Davidovičem in g. Spahom, kako hi se obnovil zopet »opozicijski blok«, med tem ko je komaj mesec dni minulo, odkar je strme-čemu svetu brez potrebe in nevpra-šan g. Korošec odkril tajnost, da opozicijski blok več ne obstoji. še bolj zanimivi so, kadar kujejo »zasluge«. Teh ni že lepo vrsto let, volilcem bi pa le radi nekaj natvezli. In potem se dogajajo ta-kele stvari: Popravljena krivica (/.Slovenec« št. 64, str. 3). Na intervencijo g. posl. Škulja je minister financ dr. Stojadinovic podpisal sklep finančnega odbora, ki spreminja zloglasni člen 4. o draginjskih dokladah duhovnim pastirjem izpod 200 Din itd.« Ta finančni minister je podpisal ta sklep zato, ker je na njega pristal in ker je to njegova dolžnost, posl. Škulj pa je pri tem tako nedolžen, kakor na letošnji dolgi zimi. V finančnem odboru je vladina večina 19 poslancev in sicer 13 radikalov in 6 radi-čevcev in ti so storili gorenji sklep in če bi eselesarji ne potrebovali za prevarane volilce malo »plehmuzi-ke«, bi smeli samo to istino poročati. Posebno visoko pa so jo ti godci intonirali s sledečo vestjo: »Podpora za članice graškega Verbanda (»Slovenec,« št. 64, str. 2). Belgrad, 17. marca. Glavna kontrola je na današnji seji odobrila kredit 1 milijon dinarjev za državno podporo za štajerske posojilnice, ki so bile članice graškega Verbanda. Kredi- Znani eselesarski poslanec Fran-cek Žebot je v »Slov. Gospodarju« lažnjivo napadel mene in tov. Puclja, češ, da sediva že osmi mesec v vladi, da pa nimava svojim volilcem drugega pokazati, kakor da je dobil tov. Prepeluh direktorsko službo pri Steinbeisovem podjetju v Bosni, kar da mu bo neslo baje 200.000 Din na leto. G. kolinolovec Žebot ve, da se je grdo in hinavsko zlagal. Slovenska prislovica pravi, da kdor laže, tudi krade, če že ne drugega, pa čast in poštenje svojemu bližnjemu. — Nadalje Francek Žebot pravi, da se jaz doslej sploh nisem oglasil k besedi v nar. skupščini. Na to eselesarsko lažipatriotsko trditev odgovarjam, da pes, ki veliko laja, navadno ne grize. Tako tudi eselesarski poslanci navadno šele v svojih lažnji-vih listih berejo svoje »govore«, ki jim jih napiše g. Sch. Brez njegovih govorov« bi že itak glave izgubili, kakor tisti pijanec, ki je vprašal, če ima še glavo, ko je prišel ob klobuk. Jaz pa trdim, da glave imate še, pač pa ste izgubili — pamet. Tak je tudi g. Francek, kadar zahteva velike penzione, da bi naložil s tem kmetskemu in delavskemu ljudstvu še večja bremena. Zanj bi bilo najboljše, da prevza me ravnateljstvo zahodarine v Zagrebu, o čemer je toliko govoril. To bi več neslo kot bosanske šume, a posel bi 'bil neprimerno lažji. Tudi eselesarski poslanec župnik Škulj se je zelo razburil, ko je govoril o železnici, ki bi vezala Slovenijo z morjem, kar sem mu deloma odobraval. Nisem pa odobraval, ko je lotel dati svoje srce neodrešenim vratom, kajti hujskati je lahko, toda ko bi začeli pokati kanoni, naj ai šli pa zopet kmetje na krvavi sejem, on pa bi ostal doma za pečjo. Oba, Žebot in Škulj, sta že dolgo poslanca SLS in moreta pokazati na marsikatere »uspehe«, n. pr.: 1. na žalosten, a resničen dogodek na ljubljanski Zaloški cesti; 2. na 20% odtegljaj pri zamenjavi denarja; 3. na zamenjavo kron v dinarje po ključu 4:1. Prav veliko dobroto ie napravilo 21 eselesarskih poslancev slov. kmetom, ko so povišali davek od 1 na 6, ali pravzaprav od 1 na 12. To so darovi teh »velikih govornikov«. Tudi »avtonomijo« so obljubovali Slovencem s pomočjo g. Davidoviča, ki sedaj noče nič vedeti o tem in so sedaj eselesarji podobni tistim svetopisemskim devicam, ki so šle svetit brez — olja. Obljubljali pa bodo ti ljudje ljudstvu tako dolgo, dokler naš- narod ne bo pri teh obljubah umrl same lakote. Takšnih »dobrot« midva s tov. Pucljem nočeva nositi v Sloveniji, a tudi v »Radičevi torbi« jih ni. Proračun je res velik, a tudi potrebe so velike. Naša SLS pa ho- Krnet, misli z lastno glavo! "itaL ■oxsainfcwe«Hcfln« m če imeti še večji proračun in zahteva skoro za vsako ministrstvo še večje izdatke. Vsa »politika« SLS poslancev je samo strankarska in naperjena proti koaliciji današnjih dveh največjih strank. To je za 20 eselesarskih poslancev kislo jabolko, ki ga morajo razkačeni gristi, ker so za dolgo dobo let izgubili upanje priti še kdaj do njim tako priljubljenih ministrskih sedežev. Obljubljali in kričali bodo tako dolgo, da jih bodo volilci končno menda vendarle pognali iz parlamenta. Gg. Žebot in Škulj naj bosta prepričana, da jima pri brezplodnem kričanju ne bom hodil v zelnik. Pameten in resen človek malo govori in le takrat, ko je čas za to. Samo bedaki klepečejo kot krave odzad, kadar se najedo frišne detelje. Bravcem našega »Kmetskega lista« pa sporočam, da naj ne verujejo slovenskim časopisom, ki poročajo čisto narobe. V našem poslanskem klubu vlada disciplina in soglasnost in gre naše delo v silno težavnih in zapletenih razmerah za tem, da se razmere v naši državi vsaj nekoliko zboljšajo. Vi pa bodite pripravljeni, da bomo nove boje, ko pridejo, izbojevali zmagovito v korist slov. kmetsko-delav-skega ljudstva. Beograd, 17. marca 1926. Andrej Kelemina, poslanec. Dr. Krek Jugosloven Čudno je, kako je mogla častita Leonova družba, ko je proslavljala dr. Kreka, dati pomazati svoje glasilo za napade na dr. šušteršiča. Franc pl. Šuklje in Ivan Dolenc sta namreč s pomočjo neresnic nameta-■la nekaj težkih kamenov na šušter-šičev grob. Šuklje trdi, da si je Šu-šteršič na nepošten način za gotove obljube od ministra Stiirgkha kupil kranjsko deželno glavarstvo, Dolenc pa pravi, da je bil šušteršič turkofil. Navedel sem že v zadnjem članku dokaze, da je Šukljeva trditev brez podlage, ker je v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi. Danes naj dodam še en dokaz. Dne 6. oktobra 1913 je bil v Ljubljani velik shod zaupnikov SLS. Na tem shodu je podal dr. šušteršič nastopno izjavo, katero sem si bil tačas zapisal: »Meseca januarja bo 24 let, odkar stojim v prvih vrstah SLS. Moje delovanje se je vršilo pri belem dnevu. Zgodovina uči, da tudi 50-letno delovanje večkrat nič ne šteje, če se začno sumničenja. Imam za sodnika svojo vest, imam pred očmi Boga, ki me bo edini sodil. Stranka me je poklicala na to mesto. Za njo sem delal najboljša leta svojega življenja. Našli so se pa ljudje, ki razširjajo o načelniku SLS laži. Pravijo, da sem prevzel deželno glavarstvo pod pogojem, da bom popustljiv proti vladi. Takih koruptnih elementov ne pogledam. (Ogorčenje.) Če se naš človek tako poniža, da take laži nosi v liberalne liste, je podoben kmetu, ki je dal kravi zelene očale. Davno bi bil že jaz lahko kak penzijoniran minister, ako bi bil hotel barantati s takimi rečmi. Smatral sem pa v tem slučaju kot svojo dolžnost, da sprejmem to mesto, ko je odstopil Šuklje. Še nikoli ni bil noben minister zaradi take stvari, kakor se mi podtika, hodil okoli mene. Nekateri pristaši SLS brž odpro uho sumničenju »Slov. Naroda«. Nekdo od naše stranke je moral verjeti temu, kar je »Slov. Narod« pisal. Tu nastopim kot priča za dobro stvar. Zadnjo kaplico krvi dam za stranko, tega pa ne morem trpeti, da bi se vzdrževalo tako nesramno sumniče-nje. Bog bo govoril, kadar bo sodil obrekovalce. Povem pa slovesno in kličem Boga za pričo, da s Stiirkg-hom nisem govoril niti besedice. Kirasir v kiklji je pisal pismo v »Narodu«. Sturkgh mi je hato rekel: »Jaz sem Vam na razpolago«. Dr. Korošcu pa je rekel Sturkgh: »Pod svojo osebno častjo izjavljam, da sem jaz ponudil deželno glavarstvo dr. šušteršiču brez vsakega pogoja.« Zakaj pa eksistirajo ljudje, ki nosijo krinko SLS, pa raznašajo ono sumničenje. To ni kritika. To dela le bolesten človek ali pa lopov. — Navzoči so bili na tem zborovanju: Dr. Krek, dr. Lampe, oba Ka-lana in drugi veljavni možje. J. Ka-lan se je dr. šušteršiču v imenu vseh zahvalil za njegov govor in njegova pojasnila. Čez 12 let je pa prišel Šuklje, ko je šašteršiča že sodil Bog, na katerega se je skliceval, s starimi sum-ničenji. Ni častno za Leonovo družbo, da je to objavila, težko se bode otresla vse odgovornosti. V »Času« je pa nastopil še drugi gospod, namreč Ivan Dolenc, ki že več let nabira rože za dr. Kreka, in je označil dr. šušteršiča kot tur-kofila. Zatrjuje, da je po zaslugi dr. Kreka in dr. Žitnika za časa prve balkanske vojne zmagalo časopisje SLS nad šušteršičevim turkofilskim stališčem. Kakšen turkofil je bil dr. šušteršič nam pojasnijo nastopna dejstva. Dr. Žitnik je res 1. 1912. pisal v »Slovenca« ognjevite članke za Srbe. Ti članki so vzbudili pozornost na vseh straneh, seveda tudi pri vladi. Če je imel dr. Krek pri člankih kaj deleža, ne vemo. Dolenc pripisuje Kreku za te članke zasluge v prvi vrsti. A dokaze imamo, da je dr. Krek prej in pozneje mislil o Srbiji precej drugače. V kranjskem deželnem zboru je namreč rekel: »Nedosegljiv ideal je velika Srbija. Konštatiram hladno in kratko, da bi ta ideal bil tudi za sploš-nost, ne samo za Avstrijo, poguben.« Kakšen srbofil je bil dr. Krek še 1. 1913, ko je na starem strelišču na dobro obiskanem zborovanju SLS dolgo čas govoril proti Srbom, je mnogim znano. Stavil je predlog, da naj se SLS izreče v bolgarsko-srbskem sporu za Bolgare, kar je bilo od 80 navzočih mož soglasno sprejeto. Eden najbolj protisrbskih mož je bil ta čas dr. Korošec. Pisal je dr. šušteršiču pismo, v katerem je zapretil, da pridejo posledice v štajerskem krilu SLS, ako »Slovenec« ne preneha s svojo srbofilsko pisavo. Dr. šušteršič je tedaj s svojim podpisom objavil članek v »Slo- vencu«, kjer je protestiral proti ve-lesrbski struji. Zato ga je pa zdaj Dolenec napravil za turkofila. Av-strijakant je pač bil dr. šušteršič, turkofil pa nikdar. No, avstrijakantstva je bilo nekdaj veliko, ne-le v SLS, marveč tudi v sedanji demokratski, jugosloven-ski stranki. Ko je 1. 1912. prvak dr. Ivan Tavčar po neprostovoljnem odhodu Ivana Hribarja zasedel stol ljubljanskega župana, je delal po-klone dobremu vladarju ravno tako, kakor pozneje avstrijskim generalom, ko je za časa vojne nosil srebrne rogove po kraških brdih. V kranjskem deželnem zboru je narodno - napredna stranka izjavila slovesno: »Stranka smatra zrelega za blaznico vsakega Slovenca, ki išče bodočnost našega naroda kjerkoli drugje, kakor v pravični Avstriji.« V narodni Postojni je zaključil, kakor je tačas poročal »Slovenski Narod«, krasno uspeli shod g. Arko in se zahvalil obema glavnima govornikoma, namreč Lavren-čiču in dr. Karlu Trillerju, katerima so zborovalci prirejali ovacije. Kaj sta li povedala ta dva slavna | vernika pred 12. leti narodno-i prednemu občinstvu? Povedala; tole (točno po »Slov. Narodu. Klerikalna stranka na Kranjski hoče biti edina patriotična in 1 ščanska stranka. Jaz (dr. Triih pa pravim: Slovenski narod j«j svoji celoti in ne glede na raa stranke patriotičen in dinastii slovenski narod je v svoji celot ne glede na stranke krščansk kulturnega prepričanja in nezai šana laž je, da narodnc-napre< stranka ubija dinastični in krščJ ski čut. Slovenski narod je po svl legi navezan na Avstrijo. Preprii ni smo, da smo najboljši patrioti, pravimo, da je obstoj Avstrije še tedaj zagotovljen, ko bo delila sv jim narodom, kar jim po prav gre. Zato smo trijalisti in Jugoslo ni. Moramo gledati na to, da bo bila v deželnem odboru klerika stranka dva, napredna stranka < in nemška stranka enega odbor ka. Dolgotrajno viharno ploskal in klicanje je sledilo Trillerjev besedam. (Dalje pri Shodi in razne prireditve V Zibiki bo shod ZSKL v nedeljo 28. t. m. ob 8. uri predpoldne v gostilni pri Stipčiči. — Poroča tov. Debelak. V Pristovi se vrši shod ZSKL v nedeljo, dne 28. t- m. ob 2. uri popoldne v gostilni pri Vehovarju. — Poroča tov. Debelak. V iiibnem pri Bledu bo shod v nedeljo dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne pri tov. županu Kumrdeju. — Poroča tov. Mravlje. Sv. Križ pri Kostanjevici. Na praznik sv. Jožefa se je vršil shod pristašev Z-SKL po prvi maši. Navzoči so bili tudi nekateri pristaši SLS. Zborovanje je otvoril predsednik kraj. org. ZSKL tov. J. Horvat, ki je povdaril potrebo, da se osnujejo politične krajevne organizacije podeželskega ljudstva tudi po vseh sosednih vaseh. Tov. Prepeluh je podal poročilo o sedanjem političnem in gospodarskem položaju v državi, orisal je tudi zunanje dogodke, ki so privedli do poloma zadnjega zasedanja Društva narodov v Ženevi ter je končno ugotovil politično stanje, v katerem se nahajamo Slovenci v tej državi vsled napak, ki so jih zagrešili politični voditelji v zadnjih 7 letih. Iz tega je potegnil zaključek, da se morajo slov. kmetje in delavci organizirati, da se bo čul glasno tudi klic našega podeželja za popravo krivic in za zboljšanje današnjega nezdravega gospodarskega stanja. Treba pa je vedeti, da moramo iskati dobrih zaveznikov, a predvsem zavezništvo hrvatskega kmeta. Ne smemo zagrešiti napak, kakor jih je zagrešila SLS, ki je. danes v tej državi brez vsakega vpliva in ugleda ter prijateljev. — Poročilo je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Po zborovanju so se razgovorili zaupniki o nadaljnjem delu med našim ljudstvom. Dobova. V nedeljo 21. marca se je vršil tu zelo dobro obiskan shod pri tov. Kovačiču. Shod je vodil tov. Iv. Glogovšek, ki je poudaril vzroke, zakaj se zahteva od si« kmetskega ljudstva", da se j v eno samo močno falango. Za n, je poročal tov. posl. Kelemin delu narodne skupščine. Govitf je o stvareh, ki jih ljudstvo vsite-1 dnevno občuti kot breme in kah bo treba popraviti. To gre poffi&s ker so razmere v Srbiji ččstotar povsem drug-.ačne ko* nas, ] zato srbska večina parlamenta na večkrat potreb našega kmečk delavskega naroda sploh ne ra ume. V sedanjih razmerah je zal sedanja politika Hrvatov, edin prava vse dotlej, dokler ne t združeno vse kmečko ljudstvo eni sami socijalno - gospodara Stanki. Omenil je tudi predstojs regulacijo Save od Krškega < Podsusjeda, za kar je naša stran zastavila vse moči in dosegla v namen 30 {milijonov kredita. 1 Kot tretji govornik je nastopil to A. Prepeluh, ki je poudaril potre boljše in ožje politične organizac podeželskega ljudstva. Ako se si pi v mestu kakšnemu uradnil učitelju ali bankirju samo na ku oko, že kriči vse časopisje od ]\ ribora do Beograda. Za želje potrebe stotisočev kmetov in A lavcev pa nihče ne v6, nihče se al to ne zanima. In vendar bi naie kmetsko ljudstvo lahko imelo prvi in zadnjo besedo v državi, ako b svoje volilne kroglice prav pori bilo in zmetalo vse v eno san skrinjico skupne slovensko-hrvaj ske kmetsko-delavske stranke. Govornik je nato orisal vse zgodovinske politične dogodke te države oi 1. 1918 dalje do danes. Pokazal je na številne politične polomije in napake SLS pod vodstvom dr. Korošca, katera stranka je sokrivt današnjega slabega gospodarskega položaja podeželskega ljudstva Ljudstvo je ta govor spremljalo največjim zanimanjem in pozor nostjo. Navzoči so bili tudi pristaš drugih strank, zlasti SLS, ki s mirno poslušali vse govore in jil Nobena ideja in nobena r^isel ni zmagala brez žrtev. j Voncu odobravali z živahnim |rshnjem. jjKsiele. V nedeljo 21. t. m. po (jati se, je vršil tu shod ZSKL ob iliki udeležbi. Predsedoval je tov. Kvšek, ki je navzoče pozdravil •povedal, da nismo prišli ljudi rsVst niti se hvalit, ampak zato, i lnidstvu pcfdamo verno sliko inašni^ga stanja v državi. Za njim pregovoril tov. posl. Kelemina, v mirnem in spravljivem tonu plaval politična, zlasti pa gosposka vprašanja našega kmečko-(avskepa ljudstva. — Kot zadnji iromik je nastopil tov. A. Prepe-i Vi ie v svojem govoru tako Irevaril rpzne ugovore demokrata |ri osf>lpsariev, da so morali pr ntiliniti in je ves shod bil eno-feen v odobravanju. Pokazal je z ■jvržnimi podatki na krivce, ki ■ 7,a Vri vili današnii žalostni poli-rii položaj, v katerem se naha-p Slovenci. Petdeset let nismo '!1i Shvenci politično tako brez-■merrhru, brez usrleda in spošto-n;a kakor smo danes. To so za-ivile naše gosposke stranke, ki vodile sedem let samo strankar- 0 politiko, ne pa ljudsko in na-no. In ne bo boljše, dokler naše etsko - delavsko ljudstvo teh ik ne zapusti ter se strne v 10 mogočno organizacijo, ki bo .0 ob rami s hrvatskimi, bosan-dalmatinskimi in vojvodinskimi kmeti in delavci v trdem boju izbojevala ciljev, za katerimi •emo in kateri so v skladu s ča-m, v katerem živimo. Govornik a povabil vse, ki se še niso pridru-našemu pokretu, da to store, no ta naša pot združenja more vesti narod do srečnejše in bolj-bodočnosti. Današnja strankar- 1 razcepljenost koristi gospodi, ipitalistom in sebičnežem, Škote pa celotnemu ljudstvu, katera socijalno-gospodarski proble-Aj so danes zapostavljeni. Zato oramo zopet in zopet ponoviti iic: »Vkup, uboga gmajna!« Go-odarski interesi in potrebe po- ieželskega ljudstva se morajo re ; rešile pa se bodo, ako ljud tvo samo vzame v roke vajeti svo i usode. Samo to more tudi to dr lavo konsolidirati in jo postaviti na iocijalno pravični temelj. — Ko so nekateri navzoči še interpelirali tov. poslanca o vsakdanjih težavah, zlasti zaradi šikan in neupraviče nih terjatev upravitelja posestva rrcfa Attemsa napram agrarnim nteresentom, se je izvrstno uspeli ihod zaključil. I Velenje. V nedeljo 21. marca 1926 ob 9. uri zjutraj se je vršil javen shod ZSKL Shod je vodil tov. F. Baufič. V lepih besedah je po-jasnil pomen shoda in dal nato besedo tov. švikaršiču, ki je razložil Mitičen položaj. Pojasnil je tudi Irrialistom intrige policajdemo-tratov, ki so krivi obupnega sta-Jja rudarjev. Na vodilnih mestih ^udokopov sadijo zagrizeni demo-jrati in eselesarji! Govorniku so lelavci izročili pismo o grozni ko-•|iw,iii v rudokopu! Obenem so tu-izročili resolucijo, ki se pošlje g. ! za šume in rude. Ljudstvo F n"W.ilo Tovornika zelo odobra-®K Bil je popolen uspeh in na-od čaka mirno na bodoče volitve. Konečno so se slišali klici: Živijo Radič, ta je naš rešitelj! V Peri če ve m se ie vršil občni zbor krai. organizacije 21. t. m. ob obilni udeležbi naših pristašev. Po poročilu tov. Mravljeta je bil izvoljen ves stari odbor s tov. Iv. Gradom na čelu. Podova pri Pačjem. V nedelio 21. t. m. se je vršil pri nas shod ZSKL pod predsedstvom tov. Pau-mana. Izčrpno je poročal tov. Ben- prečanska fronta pri prihodnjih volitvah, če hočemo, da se bodo nam davčna bremena zmanjšala. Tov. Škrabar nam je dal sliko organizacije in nas poučil, kako od hiše do hiše širiti organizacijo. Vsi zborovalci smo enoglasno odobrili delo Radiča in Puclja, nakar je predsednik tov. Fras zaključil lejk) uspeli shod. Sv. Peter pri Mariboru. 19 t. m. se je vršil pri nas pri udeležbi 60 de o političnem in gospodarskem, kmetov in viničarjev javen shod v položaju.' Za njim je govoril tov Iv. Klemen o naši organizaciji in tisku. Nato je bil kraj. organizacije s nom kot predsednikom. V Dev. M. v Polju je bil na občnem zboru krai. organizacije /S^L izvolien sledeči odbor: Fr. Hlebš, Sp. Zadobrova. predsednik; Franc Grad, Zg. Kašelj, tainik: Albin Plevnik, Sd. ^Kašelj, blagajnik; Iv. Jerman, Sneherje, Viktor Pogačnik, Podgrad, Franc Rojšek, Slape, Dovč Ivan, Zalog. Šmarje pri Jelšah. Občnega zbora okrajne organizacije ZSKL dne 14. t. m. so se udeležili tovariši iz skoraj vseh občin našega okraja. Zborovanje je vodil tov. Nunčič iz Sladkegore, poročilo sta podala tov. inž. Debelak in Stoklas, ki je bilo z navdušenjem odobreno in to po štiriurnem razgovoru, katerega so se udeležili vsi navzoči. V okrajni odbor so bili soglasno izvoljeni: Za predsednika tov. Taborne Janez iz Stranjega; za podpredsednika tov. Nunčič Franc, Sladka gora; taini-^om tov. Otorepec, Sv. Peter: blagajnikom tov. Drobne Mihael, Dvor; za odbornike pa: tov. Rok Smole, Vrh; Stiplovšek Franc, Koniuško; Pogelšek Franc, Belo; Strašek Franc, Bohovo; Turnšek Janez, Kačji dol; Polšak Jakob, Mora vas; Strašek Alojz. Bobovo; Kranic Vinko, Predel j; Povalej Franc, Sv- Štefan; Pevec Gregor, Reginska gora in Slajnšek Anton, Pristova. Vitanje. Dne 14. marca se je vršil v gostilni »Teppei« prijateljski sestanek, kjer se je obenem ustanovila krajevna organizacija. Imena se ne izdajo radi nesramnih in nedostojnih napadov od SLS in SDS. Obenem se je bidi sklenilo, da se na nrošnjo pristašev ZSKL vrši dne 25. marca 1926 ob 9. uri javen shod v eostilni »Teppei«? Somišljeniki, pridno aoitirajte in pripeljite svoje priiatelje! Sv. Barbara v Slov. eoricah. V nedeljo 21. t. m. smo imeli shod ZSKL. Poročal ie tov. Linovšek o oolitičnem in gospodarskem polo-žaiu. O eselesarski politiki je temeljito dokazal, da je SLS porabo-nosna slovenskemu kmetu in delavcu. Tainik Škrabar nam je podal poročilo o orsranizaciii ter pripravil tla za ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet Vsi zborovalci smo enoglasno odobrili poročilo obeh govomikov, nakar i0 predsednik zaključil lepo uspeli shod. Gornii DuoJek. V nedelio 21. t. m. smo imeli lepo uspeli shod ZSKL. O ooliti^nem in gospodarskem nol^vain jp. poročal tov. Li- gostilni tov. Sande pod predsedstvom tov. Lorberja. Obširno go-izvolien odbor j spodarsko poročilo o cestni zvezi tov. Pauma- Sv. Peter—Sv. Lenard in Sv. Peter—Gornii Duplek nam je podal tov. Lipovšek. Povedal nam je, da so dosedanje gosposke vlade dajale mili'enske podpore za mestna gledališča, da so izdajale milijone za avtomobile in bencin za oficirje in višie uradnike. Nadalje nam je povedal, kako se mestna gospoda zabava cele noči na plesnih veselicah, ko pa pride na trg kupovat od uboo-ega kmetskega ljudstva, ki mu prinese 2—3 ure daleč živež, pa ga preklinja in ga hoče nazna- nit tržni oblasti. Tov. Lipovšek nas je prepričal, da so Slovenska ljudska, Demokratska in Radikalna stranka za gospodo in, da je ZSKL pod vodstvom Št. Radiča prava zastopnica kmetsko-delav-skega naroda. Končno nam je pre-čital v zadevi cest spomenico, ki jo je podpisalo šest občin. Interveniral bo pri gradbeni direkciji v Ljubljani, da izvrši letos nove načrte po srbskem gradbenem zakonu, za kar upa, da ga bo podpiral posl. Pucelj. Za tov. Lipovškom je govoril tov. dr. Rosina o političnem položaju v naši državi ter je po-vdarial, da je inteligenca dolžna služiti narodu, ne pa narod njej. Povedal je, da v kmetski državi, kakor je naša, ki ima 80% kmetskega prebivalstva, mora vladati kmet in s'e zavedati svoje moči. Shod je zelo lepo uspel. Društvo kmetskih fantov in deklet Dol-Beričevo vprizori na cvetno nedeljo dne 28. marca ob pol 4. uri pop. igro »Mlinar in njegova hči«, žaloigra v petih dejanjih. Vse prijatelje društva vabimo k čim številnejši udeležbi. Dopisi. štajersko. Kamniea pri Mariboru. (Odgovor na laži v »Slov. Gosp.«) V preteklem mesecu sta sklicala pri nas zaupni sestanek tovariša Lipovšek in dr. Rosina ter sta nam poročala o žalostnih gospodarskih in političnih razmerah v naši državi. Razložila sta nam Radičev načrt za ureditev naše države. Obsojala sta one, ki izrabljajo vero v politične namene, da si obdrže oblast nad kmetsko - delavskim ljudstvom. Nadalje sta obsodila bankirsko-frakarsko gospodo, ki si potom kapitala prisvaja oblast nad narodom. Vsi poslušalci smo z odobravanjem poročila govornikov vzeli na znanje. — Poslanec g. Žebot je podal izjavo v »Slov. Gosp.«, da sem se jaz, moj brat in več mojih tovarišev niemu izjavili, da nočemo imeti z radičevci nobenega opravka: Izjavljam, da sploh z Žebotom nisem govoril in da je Žebotova izjava najgrša neresnica. Nadalje sem bil izvoljen za tajnika ZSKL ali Radičeve stranke v kraj. odboru Bresternica ter odobravam politično poročilo davkoplačevalca tov. Lipovška in sem se prepričal, da se bo tov. Lipovšek boril proti davkom, ki je sam lansko leto plačal okroglih 70.000 kron davkov. Izjavljam, da poznam vse politične stranke v Sloveniji ter sem spoznal, v veliki meri po zaslusri sr. Žebota, ie SLS ena izmed najbolj škodljivih političnih strank v Sloveniii. — Kamniea - Bresternica, dne 19. marca 1926. — H. Ravnjak, kmet. Vitanie. Strašansko se ierijo pristaši ST.S na tov. švikaršiča. Ali še veliVo boli ie trn v peti policai-demaVratom. Na vsak način bi radi videli da bi izginil iz Vitania, ker se nasprotniki bojiio. da bi ne po-pnvšcV ter je pnvdarial. da mnraio j V,*>sa1 vse "la^nve pri prihodnjih vo-proti srbskj radikalni stranki Slo-ilitvah. Policajdemokratie delaio po-venci in Hrvati skupno nastopiti koti tom tajnih ovadb, da bi odšel tov. švikaršič iz Vitanja. Se pa jako motijo! Policajdemokratarsko družbo, ki se lahko na prste našteje, sestavljajo največji bivši avstrijakanti, ki so pri stranki samo radi osebnih koristi. Poznamo gostilničarja, ki je imel pod staro Avstrijo nemški napis, po preobratu si je nabavil tablo, ki je imela na eni strani nemški in na drugi strani slovenski napis. Leta 1919, ko so prodirali Nemci že proti Slovenjgradcu, je temu demokratu precej vroče postalo in si je tablo takoj pustil zasukati, da je bila nemška. Ko je bila ta stvar rešena in so se Nemci zopet pomikali proti Pliberku nazaj, je tablo zopet obrnil na slovenski napis. Kdor zna, pa zna! Ta Človek hoče zdaj v Vitanju glavno vlogo igrati in je demokrat. Take ljudi ima policaj - demokratska stranka. Lahko je demokratska stranka ponosna na take brezznačajneže! — Sosed iz Spodnjega Doliča. Vuzenica. Tudi pri nas se priž-nica izkorišča za politiko. To smo videli pri misijonskih pridigah. Po nepotrebnem vlačite politiko v svete kraje! Ali ni Kristus učil: Liu-bite se med seboj? Vi pa s politiko ob enem sejete med nas sovraštvo! Mi pohorski kmetje bomo ljubili Boga tudi vnaprej in skrbeli za iz-veličanje svojih duš. Toda dede politike si v cerkvi ne damo nič ko-mandirati! Svojo rešitev vidimo v združenju slovenskih kmetov s hrvatskimi kmeti ter bomo delali na to, da se nazadnje vse kmetsko ljudstvo Jugoslavije združi v kmetski stranki. Le na tem potu si bomo izboljšali svoje stanje. To je naše globoko prepričanje, zato nas od kmetske politike nihče ne more odvrniti! Kdor nas hoče zasužnjiti nazaj v stare čase, ko so stali še gradovi in nas je tepel grajščakov bič, je na napačnem potu. Ne bo uspel! Cerkev naj služi Bosru. ne pa posvetni politiki. Takšni bodite, pa vas bomo visoko spoštovali! 4 JBE" Razširjajmo misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta i ce odbori ali načelniki pnni liali in vzdrževali. Da so na«ej ste v tako obupnem staniu, n? b cisovati toliko cestnemu "dbo ne?o druflrim okolnostim. Sila lomi. veba star pregrovor. Kola cesto dereio. Naš kmet ^ v sili kmet nima zadostnih dohodkov] kmeti ie. Da krije vsakdanje trebščine, mora seči no skraini tej /ervi — gozdu, ako ima kaj lesa da pride do denaria. Denar pa tr? ba za sol, za davke, za obleko i n°šteto drudh potrebščin. Če h( če pa les v denar snraviti, treba j ie na postaio zvoziti. Zato opazi mo dan na dan, kako kmetje z i mučeno živino in lesom_ natovo iA-nimi vozovi cesto dereio. če j Slo še n^Vfl! let tako, izoremenf se bo Belckraiina v pravi prav Jcrm-. Ne bo denarja in ne lesa, Pridobivane naročnikov »KMETSKEMU LISTU«! ^fcr fudi cest ne bo treba. Stanje W kmeta ie obupno. Davčni Jfpa ne pozna usmiljenja. Po-IjbM je, da bi se naše gospodar-frazmere uvaževale na mero-hem mestu. Treba je človeka v Dgradu, ki pozna naše razmere, feti, ko so se vsedli v Beogra-jjtar štirje Slovenci na ministr-Istolce, smo se oddahnili i mi šakali boljše bodočnosti. Pa kaj storili? Vzemimo v pretres sa-[delo našega bližnjega rojaka ovca, ki je bil kmetijski mini-r. Namesto, da bi dal okrajne-ekonomu nalog preštudirati i propadajoči gospodarski polo-L mu o tem poročati ter staviti sdloge o izboljšanju našega kme-tva, ga je kratkomalo že takoj i teden svojega ministrovanja tavil. No, in — Belokrajina je rešena! Seveda, dokler nas v Beogradu zastopali taki n.etijsM veščaki kot je bivši kmet. (ifter dr. Kulovec, se nam ni na-i*i izboljšanja našega gospodarja položaja. rata nad Škof jo Loko. Iz Žirov-vrba se je pred letom dni snil v Poljanski dolini priden in pošten fant. Na novem domu se niso prav nič dobro razumeli. Tast ga je na vse mogoče načine zavidal. Pa tudi z ženo se nista razumela. Na pustni ponedeljek je odšel v gozd mladi gospodar in se obesil. Žirovski vrb. Pri nas imamo moža, hudega SLS pristaša. Njegov sin pa ne loči dobro, kaj je moje in kaj tvoje in je prišel pod ključ. Velike Lašče. Na naslov poštne direkcije. V našem poštnem uradu se blišči poziv »okoliškim vasem ali z drugimi besedami kmetskemu ljudstvu, da smemo prihajati po pošto samo od 9. do 12. ure dopoldne; popoldne da nič ne dobimo! Kdo si je zopet to brihtnost izmislil? Ali hoče s kmetskim ljudstvom res pometati že prav vsakdo? Zakaj pa je potem poštni urad tu, če ne za to, da prejema in oddaja pošto! Gospoda po mestih ima na naše stroške vse mogoče udobnosti od pošte podnevi in ponoči, a mi kmetje ne bi niti podnevi smeli hoditi na pošto po svoja pisma in časopise? Upamo, da bo poštno ravnateljstvo takoj naredilo red! Pri tej priliki še opozarjamo na to, da se naj poštna uradnica napram ljudstvu obnaša uljudno in naj ljudi ne pusti milostno dolgo čakati pred svojim oknom. Ali se razumemo? * * * Odgovor na »Poslano« v »Kmetijskem listu« št. 11 z dne 17. marca 1926. Ker se je pisec »Poslanega zelo neprijetno izrazil o sedlarski strokovni zadrugi, sem primoran čita-teliem zadevo nekoliko pojasniti. Vidim, da pisca zadruga in tajnik, ki je vreden vse pohvale, zelo boli. Res je, da je v prvih treh odstavkih precej dobro in točno pisal, a v četrtem odstavku že dokazal, da je skrajno slabo poučen. Bil sem osebno navzoč leta 1921, ko je bila anketa v obrtni zbornici v Ljubljani, katera je obstojala iz pet sedlarjev in pet pleskarjev, ter sem siguren, da on ni bil poleg; zato je, kakor sem omenil, slabo poučen, ali pa želi ravno on biti pri tistih sedlarjih, ki hočejo razbijati svojo strokovno zadrugo, kar se jim pa ne bo posrečilo. Predno je pisal svoje »Poslano«, bi se bil lahko podal do g. načelnika Peršina ter vem, da bi mu ta bil rade volje oči odprl. Tudi ferman ga jalco boli. ker morajo mojstri pri vstopu ali izstopu pomočnike prijaviti, ozir. odjaviti. Saj to je vendar današnja zahteva reda, in kjer ni reda, tudi vsako gospodarstvo slabo (izhaja/. Boli ga tudi, ker tajnik piše in razpošilja okrožnice članom o tem, kar se v zadrugi godi. Neumestno je, take stvari vtikati v časopise, mesto da bi se tajniku vsak še zahvalil, ker nas o vsem potrebnem in koristnem obvešča. Slutim, da je pisec član kake kolektivne zadruge. Opomnim ga, da mora biti član strokovne zadruge, lahko pa je zraven tega, če hoče biti, še pri desetih drugih. Tudi to mora vedeti, da se vrše redni občni zbori vsako leto ter nai se raje udeleži občnega zbora in naj pove tam, kje ima bolečine. Nikakor pa ne stvari vtikati v časopise! Ako ga boli g. tajnik, naj se zglasi on, če je sposoben, da bo vodil zadrugo v redu. Pri prvi seji lahko nastavimo njega! Pisca pa prosim za odgovor in to s podpisom! — Ivan Černe. sedlar v Lescah, t. č. podpredsednik Sedlarske zadruge. Novice In zabava. naš list. Mi nismo sovražniki protnega nam časopisja, ker sto-b na edino pravilnem stališču, naši liudie bero vse, 'kar jim Je pod roke, potem pa naj so-lsami s svojimi možgani, ker za [jim je Bog dal. Kdor pa ima ožnost brati več listov, naj be-tudi naš list, da bo lažje pravil-sedil o vseh zadevah javnega jenja. Na to naj naši somišljeni-in prijatelji svoje znance, zlasti r\ l i še ne pripadajo naši stran velno in povsod opozarjajo. Bete in irepričajte se sami, in poni podite! Boste videli, da uspeh B bo izostal! Male Dole. Dne 19. marca t. 1. mo spremili k večnemu počitku w. Jožefa Jarca iz Malih Dol na bkopališče v Št. Vid pri Stični. Okojnik je bil star 71 let. Bil je rest pristaš km°čke misli in daleč k okoli priljubljen, kar priča nje-:v lepi pogreb. Lahka mu zem-ica! Njegovi rodbini naše sožalje! Kozje. Pretekli teden 14. t. m. je mrl Anton Čepin, posestnik v Koz-sm. Bil je zvest pristaš Kmetske Itranke in zvest naročnik »Kmet-ikeira lista«. Zapušča ženo in dvo-e otrok. N. v m. p. Preostalim naše pžalie! f Josip Hartman. V Vel. Laščah umrl na svoj enoinosemdeseti jstni dan, baš na praznik svojega trona g. Josip Hartman, trgovec posestnik. Kot trgovski vajenec rišel v mladih letih v takratno ialko ljubljanske tvrdke trgov-Scliolza, katero je pozneje nekaj isa samostojno vodil ter jo koneč-fb sam prevzel. Bil je izredno lju-ezniv mož. dober sosed in skraj-> soliden in pošten trgovec. /Ju-i poštenost je bila znana in je oostala takorekoč že pregovorna. Sodeloval je dolgo vrsto let v obč. odboru, pri posojilnici ter je tudi vsa društva izredno rad nodpiral. Sina in tri hčerke je vzgojil v strogo narodnem duhu: ena je še danes učiteljica v Trstu na Ciril-metodovi šoli. Pogreb, ki se je vršil v nedeljo, je pričal o veliki priljubljenosti blagopokojnika. Preostalim naše sožalje! Sv. Vid niže Ptuja Za vedno nas je zapustil tov. ter član kraj. org. ZSKL, mladenič Johan Murko iz Zg. Pristave. Vzor - mladenič je umrl 20. t. m. zjutraj. Pred dvemi leti je prevzel od očeta posestvo in bil je dober gospodar. Podlegel je j stiki, katero si je nakopal v vojni. Zapušča bolehnega očeta, dva brata in tri sestre v neizmerni žalosti. Nai Ti bo prerana žemljica lahka! Sorodnikom naše sožalje! Odbor ZSKL v Sv. Vidu niže' Ptuja. — Stamberger Andrej. — Fr. Štrucl. Nakupovanje konj od vojaških oblasti. Za nakupovanje vojaških konj je bila osnovana nova komisija, kateri načeluie polkovnik ljubljanskega artilerijskega polka. Konje bodo nakupavali na rednih onjskih sejmih v Ljubljani. Kakor smo se informirali, ima sedaj imenovana komisija dovoljenega kredita za nakup 25 konj in sicer 10 voznih, in 15 jahalnih. Iz Radičeve torbe za gorenjske planšarje. Planinski odbor* za radovljiški okraj je prejel obvestilo, da je po intervenciji posl. Puclja rešenih 6 težkih zapletljajev glede naših planin na Gorenjskem. Rešene so med drugim tudi Belanska planina in Nemški rovt (Pečana). S tem je pridobilo gorenjsko plan- I šarstvo z lahkoto od Hrvata kot mi-inisfra šum in rudnikov, med tem i ko je rešenie za Belansko planin^ jnod Žeriavom zaspalo, četudi je bil »ven^c. Onozoritev tvrovce™! s struni it' :™odro <*n'ioo V št. 7 Uradnega li- s+a iz MošivTTn leta so bila objavljana praviln za prodajo in posest strupov. Izdalo jih je ministrstvo za narodno zdravje že leta 1921. Ta pravila urejuiejo trgovino s strupi tako da so za naše kraje nemogoča. Tudi prištevajo med strune take predmete, ki so se po naših dosedanjih predpisih in obrtni praksi mogli prodajati brez koncesije, za strupe, kakor soda, modra galica in podobno. Končno bi izvajanje t^h pravil v Sloveniji nasprotovalo tukajšnjim zakonitim predpisom, kojih naredbo ministrstvo ni moglo razveljaviti, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je zato posredovala pri velikih županih v Ljubljani in Mariboru ter dosegla, da sta izdala podrejenim oblastvom na-lo&, da se ravnajo glede prodaje strupov po dosedanjih predpisih. 1 Še enkrat: Volilci svojega poslanca skoraj linčali (javno usmrtili) ali slaba tolažba SLSarjev. Prestrašil sem se, ko sem čital v »Kmetskem listu«, kako so volilci svojega poslanca skoraj linčali K njemu, da je prišla deputacija delavcev, ki mu je ostro očitala, da ni izpolnil niti ene svojih obljub, ki jih je dal pred volitvami vclilcem. Končno so razjarjeni volilci navalili na poslanca ter bi ga bili usmrtili, da ga ni pravočasno rešila policija. Prvi trenutek sem se spomnil na g. Žebota. Na nijeecvo veliko srečo se je pa to zgodile na Francoskem, kjer Imajo tu"?! celokupno Slovenijo z vsemi ' našimi pravicami vred brez vsakega pridržka — Pašiču pod komando. Sedaj pa nas stanejo SLS poslanci še povrh vsak tekoči teden eden slovenski gruntec! Na to mi odgovori: »Imate prav«, se popraska za ušesom, reče: »z Bogom« in pre, globoko sključen kakor znak izmučene in krvaveče Slovenije! Kmet, delavec, človek, ustvarjen si po — božji podobi — odpri vendar že enkrat oči, spreglej in stresi raz s~be večno požrešne eselesarske zaiedalce! Dve smrtni obsodbi sta bili izvršeni v Mariboru zadnio soboto. Obesili so 24-letneffa Žlahtiča in 30 letnega ^iča, ki sta umorila tričlansko Miklovo rodbino in imela na vesti tudi še druge zločine. Da bo smrtna obsodba izvršena, sta zvedela prejšnji dan. čič je bil miren, Žlahtič pa je prosil predsednika sodišča, naj še enkrat telegra- fira kralju za pomilostitev, čič je brez sorodnikov. Žlahtič ni hotel nikogar svojih poklicati k sebi, da bi se cd njih poslovil pač pa jim je pisal pisma. Prvi je bil obešen čič. BH ie zelo miren in je sam šel pod vešala. Smrt je nastopila v treh minutah. Sledil je Žlahtič. Pri odhajanju iz celice je padel čez prag in se pobil na glavi. Sam ni mog^l hoditi, menda iz strahu. Orožnik in paznik sta ga prijela pod pazduho in za nope ter ga odnesla pod vešala. Smrt ie nastopila v petih minutah. Med žalostnim dejaniem je zvonil v frančišk. cerkvi mali zvon. Vlomi v hlaarajne. Prejšnji teden so lopovi vdrli v okrajno sodišče v Ptuiu. navrtali blagajno in odnesli 20.^00 Din gotovine. Potem so šli nad blagajno ptujskega davčnega urada. Tam so jih pregnali, predno so prišli do denarja. Lopovi so v naglici morali odvreči tudi vlomilsko orodje, ki je bilo ba izvrstno. Rogaška Slatina najbolj renom rano zdravilišče proti boleznim ž lodca, čreves, mehurja, želodčni kamnov, srca, ledvic in jeter. Izve glavne sezone izredno nizke cen Zahtevajte prospekte! Požar. Dne 20. t. m. ie zjutrai o y*6. uri izbruhnil požar v Cirkii cih na Dravskem poliu, ki ie vi pelil štirim posestnikom gospoda ska poslopja. A. A. Ooliatu so z<] reli tudi vozovi. Ker je tam pož izbruhnil, je bila rešitev n^m^n ča. Liudstvo je mn-mia. da hofa to zavarovalnico (Jugoslavijo) j"> čiti, ker v naši okolici vspV teH« izbruhajo požari na neno^n'* način in vselej poslopia zavaroj na pri tej banki. Slišali so pred bruhom požara nekakšno okspl ziio, zato ni dvoma, da nod^nnl ni nekakšno streljivo nastavlja. Narodni ospodar. Državni ekonom Josip Sustič: Kmetijsko poučno potovanje po inozemstvu. NarlnliPvnmf' t 1. Posestvo deželne višje poljedelske šole v Hornfh Hefmanicah. Severuo-zapadno in vzhodno od Hornih Hermanic se razteza nepregledna ravnina, katera sega na severu v veliko šleziisko ravnino v Nemčiii le jugovzhodna stran je hribovita in gozdnata. Potiska zemlja ie rlHboka. ilovnato-pešeena in v splošnem precej rodovi tna. K^eMiski obrat deželne višje kmetijske šole nam je nudil ne-podučneca. Šolska poslopia in razni gospodarski objekti okro" icHh tvorijo celo naselbino. Takoi smo si ogledali razne hleve, nai-T-nTii^ti^iše naprave in učna sredstva, laboratorije, delavnice, stroje i. dr., kar ie vzelo precei časa vsled naipodrobnejših razložb s strani gospoda ravnatelia nrof. inž. dr. W. Kosterz-a. * Nato smo pp podali na obširna šolska poslopia 'n nasade, ki obsegalo okrocf 38 ha zemUe in ki leže vsa v popolni ravnini okrosr zavoda. Jasno sliko tamkajšnja pristno dolinskega kmetiistva nam podajajo nlodoredi no katerih so se obdelovala polia v izmeri 28 ha do leta 1923. 1. 3 i. 5 r 7. 8 Rotaeiia A leto; n»°5?»T>'es» rrašice, ozimna T^nioa, okopnvma. inri jermen. Črna d°te]ia, ozimna rž. bob. loto: leto: loto; Mo: Wo: loto; Rotacija B. 1. leto: krmska mešanica grašice, 2. leto: olina repica, 3. leto: ozimna pšenica, 4. leto: okopavina, 5. leto: iari iečmon, 6. leto: črna detelja, 7. loto: ozimna rž, Ho; oves. 8. leto: oves. Zemlja tera nolia je. ilovnato-peščena in nekoliko kamenita. ro-dniritna pia.pt i« (doibo^a BO do 70 cm. Pri rotaciji A. ie spodnia plast nri rotaciii B. ilovica, tf ozirom na razviiaiočo se živinoreio se pa upeljuie na teh zem-l;ab iza par let polagoma sledeče plodorede: Rotaciia A. l°to: VrmsVa nosa (deloma krmska sladkorna p°sa^ loto: iari ječmen. ]o+o: dotoliina. (črna detePa in 30^ travnih fwpu> loto; deteliina. loto: ozimna pšenka, mp.čf>Tiipa ^rašice, ozimna rž, 1 2 R d 5. R Mo* 7. leto: 8. leto: oves. Rotacija B. 1. leto: krompir, 2. leto: oves, 3. leto: mešanica grašice, 4. leto: jari ječmen, 5. leto: deteliina (30% trave), 6. leto: deteljina, 7. leto: ozimna rž, 8. leto: oves. Rotacija O. 1. leto: krompir, 2. leto: jari ječmen, 3. leto: deteliina, 4. leto: deteljina, 5 leto: ozimna rž, 6 leto: lupina (volčji bob), 7. leto: oves. Pridelki žitaric so zelo znatni: ozimne pšenice se pridela v noij malni letini okrog 26 mq, rži 30 mq, ječmena 20 mq, ovsa 31 mq; 1 ha. Ker se sejejo žita s strojem in se.porabi vsled strojnega sejal mnogo manje semena, znaša pridelek pri pšenici 17-kratno, pril 21-kratno, pri ječmenu 14-kratno, pri ovsu 23-kratao množino^ setve. Seveda se dosežejo tako veliki doneski le vsled najpravilne'^ obdelave zemlje, zadostnega gnojenja s hlevskim gnojem k predsa dežem in neposrednega gnojenja žitaric s primernimi umetnimi lili, nadalje vsled uporabe strogo čiščenega in zoper glivLčrLo-Jr,ole7J namalraneea semenja in končno vsled strojne«;« ssfanfa, fci omot?oi manjšo uporabo semenja in pravilnejšo setev. Za namakanje žitni semen zoper glivične bolezni se uporablja sredstvo »Germizan«, j po navedbah zelo učinkuje zoper več glivičnih bolezni in tudi pro »snežni plesni«. Vsekakor odločilno vplivajo na pridelke dobro 6( stavljeni in premišljeni plodoredi. Na posestvu se seje takozvana »krmska sladkorna pesa«, to j vrsta pese, ki vsebuje razmeroma — kot krmska pesa — velike mm žine sladkorja in je vsled tega redilnejša in izdatnojša za krmo. Njej doneski so zelo visoki. Fazven raznih vrtov v izmeri Jod blizu 5 ha, gozda in travniki ima šolsko posestvo tudi pašnike za povejo živino v izmeri od okr 4 ha kameri so razdeljeni na oddelkov (ogradi za kolobarno pa odrasle živine, a v eno tekališče za mlado goved. Izkoriščanje pašni je vsled ograd in s tem omogočene kolobarne paše temeljito. Zanimali so nas tudi veliki kupi komposta ob njivah. Ves, rsi pred cvetjem nabran plevel z niiv se znosi na kupe, zmeša z zem in apnom in med letom večkrat poliva z gnoinico in parkrat na li nrekopFe. To daie dober kompost za travnike, medtem ko bi s 1 zibanjem vso organsko snov uničili. Tak postopek s pleveli bi 1 žel°ti enako pri nas, kjer vlada napačna navada, da se njivske pl vele sežiga, s čimur se uniči vso dragoceno organsko snov, katei ravno našim zemliam tako zelo primanjkuje. Seveda bi morali in< sati ta V o maso plevela z aonom in jo polivati z ?noinico ter pusti zoreti dalie časa kot navaden kompost, da segnijeio v niei vsa mor bitna nlevelna semena. Rabiti bi bilo tak kompost izključno za tra nike ali pašnike. Zolo dobr° izkušnie imaio tako na šolskem posestvu, ka^or ti nri večini okoliških kmetii in veleposestoV s taVozvanimi deteliina' t. i. mešanicami, domače dptelie z do 30^ travnoma s°mona Done« teh krmskih ploskev so veliki, krma zelo hranilna in izdatna a t^ dored vsled detelifn mnocr0 olaišan. Detoliina os tan o nolni dve l"1 na niivi in daie najboljši nredsadež za ozimna žita. Soianie d°tpM ie priporočati tudi našim dolinskim, posebno na še planinskim km' tiiam, ker s tem znatno povečajo pridelovanje krme v dolini. Na zavodu in v okolici se redi znana moravska gnveia nae™ (»Knhlander), ki ie zelo razširjena po Moravskem in Češki Šl^ziii tudi po Češkem. Pasma ie nastala s križanjem domače podežek1 (sudotske) pasme s švicarsko bernsko in simentalsko pasmo. Značili so bele slave goved, tako da barva zelo spominia na križance n" pincfavsko in simentalsko pasmo. Živali so lažjega života, lepih obli in razmeroma mlečne. Pasma daje tudi dobre vole. (Dal}© sledi) Naročajte In razširjajte »KMETIJSKO MATICO«! recepl je vanje sadnega drevja. Čestokrat imamo v sadovnjaku resa od sorte, ki ne odgovarja im gospodarskim zahtevam, ali smalo rodi, ter mogoče sploh ne na v dotični legi zemlje. Dru-ičepa je drevo znabiti še v polni roji moči ter bi ga bilo posekati in Idomestiti z novim drevesom jako la. Tu si pomagamo z izvrstnim Istvom, precepljevanjem takih jves. S precepljevanjem vzgojimo stare, poljubno novo vrsto, ki bo že v par letih začela roditi ij v polnem obsegu. Posel sam zahteva bogzna kake umetnosti, |i stroškov. V ta namen si mora-preskrbeti samo dobrih cepičev, jih režemo, najboljše v prosincu p.svečanu, ter jih primerno shra-10 v vlažni kleti v pesku, ali na stem, zakopane v zemlji. Ne re-10 cepičev od nerodovitnih, ali še mladih dreves, s tem vzgaja-si vedno le nerodovitno drevje, »leg cepičev si oskrbimo tudi do-H cepilni vosek in sploh vse po-ebno, da imamo ob času vse pri S precepljevanjem sadnega drev- ! začnemo zgodaj spomladi; za ljenje »za kožo« pa mora drevo biti v soku ali muževno. Poleg a načina cepljenja, cepimo lahko di v »žleb« (zarezo) ter v »razkol«! ?ri starejšem drevju). — Nepo-reiao pred precepljevanjem mora-P drevesno krono primerno obža-y' ali »pomladiti«. V ta namen fajšamo na kratko vse debelejše me veje z vrhnjo vejo ali vodico vred, ter izžagamo vse pre-e ali nepotrebne veje. Spodnje pustimo daljše, proti vrhu dre-a pa vedno krajše, tako, da bo obila pomlajena krona lepo pi-lidalno obliko. Stranske vejice >ramo pri tem kar se da čuvati, ir velja še posebno za močno race drevo, ki naj ga precepimo. ff se veje debelejše od 8 cm tež-cepijo, odžagamo jih čedno ob ■imerni, kvišku moleči stranski ji, katero bomo zlahka požlahtni-Paziti je tudi, da bodo mesta, r veje odžagamo obrnjene kvi-ne pa preveč položno, ali mo-celo vodoravno, ker bi se si-ir vsled slabega kroženja drevesca soka na takih mestih — cepiči kaj slabo razvijali. Debelejše veje ?amo dvakrat, ali pa prvo od spo-j in šele nato od gornje strani, se nam ne začesnejo. Ko smo bo tako primerno pripravili, primimo k samemu cepljenju. Začeti em je v vrhu drevesa in odondot pomikamo k spodnjim vejam, ^eden vložimo cepiče, obrežemo ► gladkega obžagano mesto veje z trim nožem. Cepiče prirežemo na -3 očesa ter vložimo na tanjše te samo po enega, na debelejše jtudi po dva ali tri.pa tudi po dva Jtri. Ako smo cepili v razkol, na-lno ni treba poveže, sicer se pa ilno mesto dobro poveže z rafi-Pri enem kot drugem načinu "jenja, mora se pa končno rana epilnem mestu, kakor tudi vrh ča, skrbno zamazati s cepilnim kom, tako da vlaga in zrak ab-itno ne moreta prodreti do rane. se cepiči pri precepljevanju tu pa tam ne primejo, pripisovati je ravno temu dejstvu, da se je cepil-na mesta slabo zamazalo, ali se je mogoče rabila pri tem ilovica. V varstvo tako vloženih cepičev, da se na nje in pozneje na nastale mladice ne vsedajo ptice, ali da ne trpe ob viharjih, potrebno je, da pritrdimo ob vejah primerne pal-čice ali ločne, na katere privezujemo po potrebi mladice v teku poletja. — Tako precepljeno drevo pa nikakor ne smemo v naprej prepustiti kar samemu sebi, temveč vzgojiti moramo na precepljenem drevesu zopet nazaj lepo krono. Prvo, kar storimo po precepljevanju je, da čez kakih 6—8 tednov po cepljenju zrahljamo povezo na cepilnem mestu, da ne zajeda. Po potrebi privezujemo tekom poletja novo nastale mladice na palčice, ali priščipnemo prebujno rastoče; sicer jih pa pustimo neovirano rasti. Takisto pustimo prvo leto neovirano rasti poganke od stare sorte, ker čimveč bo drevo imelo listja, tem preje si bo drevo zopet nazaj opomoglo. Drugo leto pomladi izberemo na vsaki precepljeni veji najlepšo žlahtno mladico, iz katere si vzgojimo novo vejo; druge mladice prirežemo pa kratko na 3 ali 4 oči. iNapačno bi bilo jih takoj celotno porezati, kajti one pomagajo celiu rano; odrezemo jih gladko šele, ko je rana že popolnoma za-celjena. jNa tako precepljenem drevesu pa imamo opraviti še s stranskimi vejicami od stare sorte, katere moramo odstraniti. To se pa ne sme zgoditi vse naenkrat, nego jih odstranjujemo polagoma, stop-njema tako, da jih v presledku par let — a sorazmerno z rastjo nove sorte, popolnoma odstranimo. — S precepljevanjem začnemo spomladi, prvo pri koščičastem sadnem drevju (marelice, breskve, češnje, češplje in slive), nakar precepimo hruške in jablane. Posavec. Inpregniranje vinograd-skega kolja. Velik del letnih izdatkov kulture vinograda odpade na vinograd-sko kolje ali podporo vinske trte. Občuten še posebno za vsakega onega vinogradarja, ki je primoran kolje za drag denar kupovati ter ga mogoče od daleč spravljati v svojo gorico. Zelja takega in sploh vsakega vinogradarja je, da naj bi kolje tudi za kaj časa zdržalo ali zaleglo v vinogradu. Kolje je pa z ozirom na trpežnost zelo različno. Tako bo oni, ki količi svoj vinograd n. pr. z leskovim ali vrbovim koljem, moral to že parkrat pre-meniti, medtem, ko bo onemu, ki koli svoj vinograd s kalanim kostanjevim, hrastovim, ali celo mogoče koljem od mladih iglovcev, to tudi nekaj časa zdržalo v vinogradu. Seveda pa zavisi trpežnost kolja v vinogradu i od drugih momentov, tako: od'vinogradske zemlje, lege itd. — Trpežnost tega ali onega kolja skuša se pa že od davna umetno čimbolj zvišati. V dosego tega posluževalo se je raznih načinov, od katerih je dandanes 'najbolj v rabi takozvano inpregniranje kolja, t. j. les obdati ali vpo-jiti s snovmi, ki zabranjujejo na lesu proces gnilobe ali trohnjenja. Najnavadnejše take snovi so za sveže kolje modra galica ter za suho kolje preparati živega srebra (»Merkur-klorid«), karbolinej ter premogov katran. Z modro galico inpregnirano tedaj sveže kolje, ki je v to svrho najboljše, da je sekano v soku ali mezgi. Takoj po seči vložimo tako kolje v primerne lesene čebre s 5% raztopino galice kakih 30 cm globoko — za 3—6 dni. Inpregniranje še posebno hitro napreduje, ako je medtem lepo, vetrovno vreme. Ker se kolje od zgoraj suši, nastopa ali pronica takoj za izhla-pevajočo vodo vzdigujoča se raztopina galice, kakor se n. pr. vzdigu-je v petrolejkah petrolej po stenju. Slična je inpregnacija ali kioni-ziranje suhega kolja s merkurklo-ridom. Les se vloži v velike, navadno betonske jame s 1j2—%7o raztopino tega preparata ter se pusti tako 8—14 dni in končno postavi na zrak. Preparati živega srebra so pa zelo strupeni: delo samo se mora vršiti zelo previdno, kionizi-rani les mora ležati dalj časa na zraku pred uporabo, že rabljenega, tako inpregniranega kolja, ki ga sicer morda ne moremo več rabiti v vinogradu, ne smemo upotrebiti n. pr. za kurjavo pri kajenju mesa. Zato se kioniziranje vrši v posebnih velikih zavodih. Za inpregniranje kolja s karboli-nejem, postavi se suho kolje v primerne kotle s karbolinejem kakih 40 cm globoko in se kuha tako skozi 2 uri. Tako inpregnirano kolje pa mora ležati najmanj 1 leto na zraku, predno se ga rabi v vinogradu. Nevarnost obstoja namreč v njegovem jakem duhu, ki bi se ga sicer s koljem preneslo na grozdje in s tem v vino. Znan po svoji dobri kakovosti je karbelinej znamke »Avenarius«. — Podobna je inpregnacija kolja s premogovim katranom. V njem se kuha suho kolje za 3—4 ure ter nato posuši, nakar se lahko takoj rabi v vinogradu. Omenim naj še na tem mestu način inpregniranja lesa, ki se ga je začelo preizkušati v novejšem času in zna biti še velikega pomena v gospodarstvu. Bistvo tega inpregniranja je v tem, da se skuša obdržati učinek inpregnirajočega sredstva poljubno dolgo časa. Po dolgih poizkusih ugotovilo se je, da se zamore proces gnilobe ali trohnjenja lesa popolnoma zabraniti, ako se inpregniranje večkrat ponovi. Da bi se pa v to svrho les jemal vsakokrat ponovno iz zemlje, bilo bi gospodarsko neracionalno. Poskušalo se je tedaj najti način — inpreg-nirati les kar v zemlji. To se je doseglo s posebno napravo »inpreg-nirnim kladivcem«, ki ima spredaj votlo iglo in se zabode pri tleh v les 4 cm globoko. V to luknjico se spusti nato skozi iglo neka inpreg-nirajoča tvarina, ki se razleze nato po lesnih vlaknih. Za en brzojavni drog n. pr. se računa po 15 takih »injekcij« in vselej se spusti po 3 g tega sredstva. Pronicanje tega sredstva po lesu se pa vrši zelo počasi, učinek se pokaže šele čez nekaj časa. Pri tem načinu pridobi les baje do 100% na trpežnosti, ako se med tem v razdobju vsakih štirih let inpregnacija ponovi. Gospodarska korist pa radi troška časa itd. neki ni tako velika ter znaša pridobitev samo 15—20%. — Kot že rečeno, ta način inpregniranja se šele preizkuša; tako tudi — kot razvidno iz postopka samega — ne bo imel pomena za inpregniranje vinogradskega kolja. Pač pa bi znal biti ta način od velike vrednosti za konserviranje večjih, v zemlji stoječih lesenih objektov, kot n. pr. v vinogradu z odgojo na žici za končne in vmesne sohe, za stebre pri ograjah, plotovih itd. Posavec. Dvodnevni vinogradniški tečaj v drž. trtnici v Bršlinu se bo vršil dne 7. in 8. aprila t. 1. Poleg teoretičnega pouka se bo tečajnike vadilo zlasti v cepljenju trt, siljeroju in sajenju. Najprednejši dobe tudi primerno nagrado. Priglasiti se je vodstvu drž. trtnice (glavarstvo, soba št. 6) do 1. aprila 1926. Zakaj nazaduje prodaja premoga pri Trboveljski premogokopni družbi? (Dopis.) Iz krogov odjemalcev in konzumentov premoga smo dobili glede prodaje premoga pri Trboveljski premogokopni družbi taka poročila, da se prav nič ni čuditi, zakaj prodaja premoga pada in nazaduje. Trboveljska družba sama ali iz komoditete ali iz namena, da nekdo pri premogu zasluži, oddaja prodajo posameznim družbam. Te družbe posamezne odjemalce neusmilj.no šikanirajo na ta način, da od nekaterih zahtevajo denar za naročeni premog že naprej, a premog odpošljejo v 2 ali 3 tednih; s tem denarjem zaslužijo sev_da obresti in pri sto in sto naročnikih se to postopanje dobro izplača. Razun tega imajo odstotke na prodanem premogu od premotgo-kopne družbe. Podjetniki, ki morajo premog naprej plačevati, morajo svoje izdelke dati na kredit, ako jih hočejo prodati- Vsled tega se ni čuditi, da propada eno industrijsko podjetje za drugim, ker naše vlade druga za drugo mirno gledajo, kako banke gulijo vse industrije z visokimi obresti, družbe za promet s premogom Trboveljske premogokopne družbe jim pa odvzemajo denar naprej. Osrednji urad za zavarovanje delavcev in Pokojninski zavod jih vlečeta po svoje, kolikor je mogoče, in potem naj dela industrijski podjetnik čudeže, če jih more. Vrednost denarja. Dobi se: za 1 dolar 57.— Din, za 100 lir 228.75 Din, za 1 avstr. šiling 8.— Din, za 100 čeških kron 169.— Din. za 100 švic. frankov 1098.— Din, za 100 franc. frankov 207.— Din, za 1 zlato marko 13.50 Din, za,l funt šterling 277.— Din. a Vsak naš pristaš mora biti član »KMETSKE TISKOVNE ZADRUGE«! Cfnjene odjemalce na deželi opozarjamo, da se je naša znana in ena od najstarejših diogerij „DROGERIJA ADRIJA" preselila iz Selenburgovs ulice štev. w Selenburgovo ulico štev. (nasproti kavarne Zvezda) • « - rvujboij^a kulesa in šivalni stroja so edino PETEL.INČETl znamke GHITZNEH, ADLER, PHO.HiS za dom, obrt in industrijo. - Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. - Večletna garancija. Blizu, Prešernovega >, spomenika za vodo.' § § JOSII* PETELINC Ljubljanal ifl Od dobrega najboljše je švicarski pletilni , stroj .DUBIED'' i i 1 180.- iali imit. Din 19.—, pristno usnje 28.—, fino usnje 71 36.—, potovalni "■'■ ""kovčeg 45 cm 50 cm 195.—, za vsakih 5 cm Din 15,— več. Oaljc krasne denarnice, listnice in razno drugo l!alanteriJst,o robo razpošilja veletrgovina n. STER-MECK1, CELJE št. 6J. — Vzorci se pošljejo za S Ilni v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami čez razne domače potrebčšine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerna pcvrnitev vožnje. Trgovci engro cene. štirikolno, skoro popd novo, tovarne proda Prosto*. gasi v Zgornji Šiški pri Združene opekarne d. d. Ljubljana Miklošičeva cesta 13 prej. VSdlf i-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis In por.udbal Stekleni strešnik ledno * zalugl. BMiKniiiK Sirarska zadruga v Hrašah pri Lescah ima stalno v zalogi dobro uleŽFni polno-mastni sir, ki ga oddaja interesentom v vsaki množini na drobno in debelo po najnižjih dnevnih cenah. V obratu je skozi vse leto. Prodam posestvo sestoječe iz krasne vile z šestimi sobami, 2'/, orela lepega vinograda. Krog vile vrt z čebelnjakom. V vili je tudi vsa oprava. Cena po dogovoru. ANT. SVET Globoko, p. Brežice. Za Veiikonoč OOV klobuk moram imeti! Kje naj ga kupim? Najceneje ga "kupiš v dobro-znani trgovini klobukov J O S. POK nasl. A. JAMNIK v Ljubljani, Stari trg štev. 14. Velika zaloga najnovejših novosti klobukov in čepic. Prvovrstne cepljene trte j Komad . . . Din l"pO samorodnice „ —'50 prodaja Vinko Vnuk. posestnik v Senčaku, p. Juršinci pri Ptuju, Proda se Hiš z lepim vrtom, žago, mlinom na^ štiri kamne in stopami. Hiša z vsem navedenim leži v lepi legi pod Krimom. Cena po dogovoru. Več pove lastnik MIHA VRENIK, župan, Iska vas, pošta Ig pri Ljubljani. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. Najtepše in naibolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: ,TEMPEL', ,STYRIA', ,DONAT< Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona: MAJ — SEPTEMBER. Cene zmerne. V pred- in posezoni znalen popust. Koncer-tira vojaška glazba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. — Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. TISKARNA »MERKUR* TRGOV.-INDUSTRIJSKA D. 0, LJUBLJANA Simon Gregorčičeva 13 TELEFON ŠTEV. 552 ijmirnifflHffiiMiinniimmHiumiiiiM TISKA ČASOPISE, KNJIGE, POSETMICE, BROŠURE, LETAKE, CENIKE, TRG. TISKOVINE L T. D. !s!iiiimjii!!iiiit!i!Hniiuiiiimmnii!;:;: lastna knjigoveznica. Krojači, Šivilje in nešiviljel 1 1. aprilom pričetek krojnih tečajev Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk s pošto potom učnih risb. Dipl. kroina šola, trg 19/1., Ljubljana. Najboljša najcenejše edino le irfl pletenine, majJ žepne robce, palice, nahr spodnje hlače, trikot parilo, i potrebščine*^! krojače, sedla šivifo v ljubI objoiM. biki nauega sp Na veliko n PREMO koks« kovaški pr| mog, kolje in najcenj drva BRANKO MEJOVŠEK, MAI Tattenbachova ulic« Največje vrtnar sij podjetje v jugrosl« VRT Ožamenja in dr. z o. zav., fl Največji izbor raznovrstnih plemenitih dreves (čepov) v najplemenitejših vi vseh oblikah. Plemenite vinske trte; rikanskih podlogah, kakor tudi cepe loge istih. Seme zelenjave, cvetja in darskih rastlin. Cvetje v loncih in okrasno grmovje in drevje imamo i Zahtevajte cenike. UMETNA GNOJIL EKONOM" osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani r. z. z o. z. Kolodvorsko ulica št. *7 ** 7 . V!,\.:;. t • r.V r riMcilmo po sledečih cenah rudninski euperfosiat 46 o/o......»in 96' kajsul................. „ lOO* kalijevo soS 42 0/0........... „ ISO thomasovo žlindro IS °'o........ „ 140" apneni dušik 1© do 17 °o......,. „ 3 lOj Cene asa lOO kg franko LJubljana. Pri vagon skem odjemu posebne cene. tep semenski oves nudimo po Din 3'5() franki Ljubljana. Odgovorni urednik: IVAN MRAVLJE. — Za Konzorcij »Kmetskega lista«: IVAN PUCELJ, narodni poslanec. — Za tiskarno »Merkur«: ANDREJ SEVB