Leto LXXn, st. 107 Mtito pUCaaa v - DU PoatgeMfcr bar Prek Oredalitva upr«**, LJubUaaa. Kopitarjeva t. telefon 4001-400«. UeeeAna oaroinlna ti lit, as »no-lemsuo 40 Ui - Ce». rac Ljub UUI 10.650 ta naročnino ta 10»»* ta lnaerate. UltlJnAno taatopetvc ta oglaae ti ItalUe la Uiotamttva: DPI B. /L MIlane. SCOVENEC MAJ 1944 10 SREDA 113 angloamerikanische Flugzeuge abgeschossen Wciterhin schwere Kampfe bei Sewastopol - 56 Sowjet-flugzeuge vernichtet - črtliche Feindvorstosse bei Nettuno abgewiesen - Der Terrorangriff vom Montag kostete den Amerikanern 86 Flugzeuge sammenwirken mit der Lnftvvafle ein sowjetischer Sehnellbootsverband »er-sprengt nnd dabei ein Schnellboot vernichtet. Bordflak, Sicherungsfahrzeuge nnd Marinefiak sowie mm Geleitschutz eingesetite Jagdflieger brachte ror der norwegisehen Kiiste, iiber der 0 s t s e e und dem Kanal dreiiehn feindliche Flugzeuge lum Abstur«. Aus dem PBhrerhauptqnartier, 9. MM DNB. Das Oberkommando der Wehr-macbt gibt bekannt: Im Raum von Sewastopo| dauern die sehweren Kampfe aa. Bei der Ab-wehr starker feindlicher Luftangriffe wurden durch Schlacht- und .Tagdflug-teuge 46, durch Flakartillerie der Lntt-waffe 10 w«itere Sowjetflugzeugo abgeschossen Nordlich J as s j blieben sehwJchere Angriffe der Bolschewisten erfoiglos. Deutsche und rumanische Fliegerver-b&nde bckamplteo nordlich T i r a s p • 1 nnd ostlich des Sereth feindliche Bereit-stellungen mit gnter Wirknng. Im Landekopf von Nettuno wurden einige ortlicho VorRtosse des Gegners abgewiescn. Oberleutnant zur See d. Res. Pollmann, Kommandant eines Unterseebootjagers versenkte im Mittelmeer sein iwolftes leindliches Unterseehoot. Vor der nordnorwegi»ehen Kiiste wurde von leiehten Sirheruncs-streitkraften der Kriegsmarine im Zu- Nordamerikanische Bomber riehteten am gestrigen Tage erneut Torrorangriffe gegen das R e i c h s g e b i e t. Sie war-fen auf die Reiehshauptstadt und iin Raum von Brau nsehweig Spreng- und Brandbomben, die Gehaude-schiiden nnd Verluste unter der Bevolke-rung tur Folge hatten. Luftverteidigungs-kriifte vernichteten bei diesen Angriffen 8fi nordatnerikanische Flugzeuge, darun-ter 68 viermotorige Bomber. Ober den besetzten MVestgebieten verlnr der Feind weitere vierzehn Flugzeuge. In der letzten Nacht warfen einige britische Flugzeuge Bomben auf O s n a-brUck. 113 angloameriških letal sestreljenih Težki boji pri Sebastopolu se nadaljujejo - 56 sovjetskih letal zbitih - Krajevni sovražni sunki pri Nettunu odbiti Strahovalni napad v ponedeljek je veljal Amerikance 86 letal Fiihrerjev glavni stan 9. maja DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na področju S e b a s f o p o 1 a se nadaljujejo težki boji. Pri obrambi močnih sovra/tiih letalskih napadov so borbena in lovskn letala sestrelila 4f>. protiletalsko topništvo letalstva pa 1« nadaljnjih sovjetskih letal. Severno od J a š i j a so bili brezuspešni slabotnejši boljševiški napadi. Nemški in romunski letalski oddelki so severno od Tlraspola in vzhodno odSereta z dobrim učinkom napadali sovražnikove pripravljalne postojanke. Na nettnnskem predmostju smo odbili nekaj nasprotnih krajevnih sunkov. Rezervni pomorski nadporočnik Pollmann, poveljnik nekega lovca podmornic, je potopil v Sredozemskem morja 12. sovražnikovo podmornica Pred severno norveško obalo so lahke zaščitne sile vojne mornarice skupno z letalstvom razpršile nek sov-jetski oddelek brzih čolnov in nri tem uničile en brzi čoln. Protiletalsko topništvo nn krovu zaščitne ladje in mornariško protiletalsko topništvo ter lovski letnici, ki so ščitili spremljavo, so zbili pred norveško obalo, nad Vzhodnim morjem in nad R o-kovom. 13 sovražnih letni. Severnoameriški bombniki so izvedli včeraj ponovne strnhovalne napadena ozemlje Nemčije. Metali so na prestolnico Nemčije in na področje Braunschweiga razdiralne in zn/.ignlne bombe, ki so povzročile škodo na poslopjih in izgube med prebivalstvom. Letalsko-obrambne sile so pri tem napadih uničile 86 severnoameriških letal, od tega 68 štirimotornih bombnikov. Nad zasedenimi z a-hodnimi ozemlji je izgubil sovražnik nadaljnjih 14 letal. V pretekli noči je metalo nekaj an-1 gleških letal bombe na Osnabriick. Pri Sebastopolu boji naraščajo Berlin, 9. maja. S številnimi oklepniki in izredno močnimi letalskimi silami podprt naskok Sovjetov na predboji-šče pri Sebastopolu ni bil v nedeljo naperjen zgolj proti zapornim postojankam severno od &svernjaje, temveč s še večjo silovitostjo kot doslej na južno pred-bojišče na odseku Balaklave. Zelo močno obstreljevanje glavne bojne črte, topniških postojank in zvez v ozadju je dalo slutiti napad. Navzlic temu težkemu obstreljevanju so imeli boljševiki v strnjenem zapornem in uničujočem ognju nemškega topništva zelo velike izgube. Ker sovražne baterije niso mogle izločiti nemških dobro prikritih topov, so uporabili boljševiki velike letalske sile, da bi z letalskimi napadi uničili topove. Toda toda ta poskus je izpodletel. Jate. ki so priletele v številnih valovih, so zašle v »uporni ogenj protiletalskega topništva ali pa so jih pregnali nemški lovci. Nem- ški topničarji ao streljali kar naprej in so prisilili vedno znova na umik naska-kujoče boljševike. Toda za pokošenimi najsprednejšimi valovi strelcev so dotekale neprestano nove sile. Tem je končno uspelo vdreti v nemške črte. Hudi boji za zajezitev predrtih boljševikov so še v polnem teku. Nasprotno pa se je v severnem odseku izjalovil naskok. Nemške čete so zadržale tamkaj vse dosedanje postojanke. V isti meri, kot je narastel sovražni pritisk proti Sebastopolu. so popustili njegovi napadi ob srednjem romunskem Seretu. Tu so bili Sovjeti zaradi tež.kih izgub v svoji nedavni štiridnevni ofenzi-vj prisiljeni, da začasno prenehajo z napadi ler preuredijo svoje težko prizadete oddelke. Ta položaj so izkoristili mešani udarniški oddelki dveh nemških oklepno-grenadirskih divizij za protinapade ob vzhodnem obrežju Sereta. Grki odklanjajo Papandreaouna Atene, 8. maja. »Akropolis« piše o novem »ministrskem predsedniku« grške begunske vlade v Kairu Papandreaounu ter pravi, da grški narod dobro pozna toga »predsednika vseh afriških puščav«. V svoji programatski izjavi je ta človek skušal z dozo demokracije zadovoljiti svoje nove gospodarje v Londonu in Washingtonu, z dozo komunizma pa novega tovariša Stalina. To vse pa v imenu krone svojega gospodarja kralja Jurija. Ako je bil slednji doslej kolosalen strokovnjak za neuspehe, je pa s Papan-dreaounom zadel terno. Papandreaou, demokratski voditelj, ki je bil pred mesecem dni še v Grčiji, je v Atenah namreč skupno z drupflmi demokratskimi voditelji podpisal protokol, ki pravi, da — II' Strahovalni napad na Bukarešto Bukarešta, 9. maja. Romunsko vojno poročilo za dogodke 7. maja ee glasi: Na Krimu je sovražnik, krepko podprt od topništva im letalstva, posebno v severnem odseku sevastopoljskega predmestja nadaljeval svoje napade, ki pa so bili vsi odbiti. Ob spodnjem Dnjestru in ▼ Bukovimi W brilo kakih pomembnejših dogodkov V Moldaviji smo preprečili slabotnejše sovražne napade. V noči na 7 maj ter naslednji dan je Maršal Rommel: „Mi smo pripravljeni!" Francoska obala v obrambni pripravljenosti — Duh in tehnika proti množicam gradiva in l>di je kralj Jurij izgubil svoj prestol ter da je treba z vsemi sredstvi ob zaključku miru preprečiti da bi se zopet vrnil domov. Sedaj pa je Papandreaou pohitel h kralju, ki ga je s svojim podpisom sam odklonil, da bi postal predsednik »vseh afriških puščav«. Glede socialnih sprememb v Grčiji kaže. da zavida Bndogliu njegovo slavo. List se vprašuje, ali hoče narediti morda iz Grčije ludi »neke vrste južno Italijo z grškimi Ercoliji in tujimi komunisti pod vodstvom Sovjetske Rusije? Ali namerava morda na ta način »osvolioditk Grčijo, to je točneje povedano—zasužnjiti jo rdečemu vragu boljševizma? Pred takim komunističnim peklom.« zaključuje list, »naj nas obvaruje ljubi Bog«. anglo-ameriško letalstvo bombardiralo Bukarešto, zažgalo stanovanjske okraje, razrušilo bolnišnice, šole m številna stanovanjska poslopja ter povzročilo žrtve mod civilnim prebivalstvom. Več sovražnikovih letal je bilo sestreljenih. I>ne 6. maja je bilo sestreljenih 28 sovražnih štirimotornih bombnikov. Pri tem so se posebno odlikovali lovski letalca. Amsterdam. Kakor javlja angleška poročevalska služba, je računati, da bo konferenca ministrskih predsednikov do-minionov trajala še dva ali tri tedne. DNB. 8. maja. (PK.) Nihče v tem trenutku ne ve, kedaj se bo ob zahodni obali pričela velika bitka, in to morebiti tudi pri istočasnem izkrcanju na francoski južni obali ter se bo s tem pričelo veliko dejanje ogromne drame druge svetovne vojne. Celo nasprotnik sam še ne ve za točno uro svojega napada.. Kajti ta ura je odvisna od vremenskega položaja, ki mu pri ugodnem prikrivanju pomorskih nastopov omogo-čuje istočasno strnjen poseg njegovega letalstva. Ali pa ne čakajo tamkaj končno tudi na Stalinovo geslo, ki je kot prvi načel vprašanje potrebnega bojišča njegovih k a pi I a 1 i st ično-d e mok ratsk i h vojnih partnerjev in sedaj s svojim tiskom vedno bolj ukazovalno zahteva pričetek vdora na zahodu? Zgolj eno Je po vsem videzu v tem morju mišljenj, predvidevanj, fantastičnih napovedi jasno in neizogibno: odločilna ura bo napočila in vse se nam tako dozdeva, da bo to prav ktnalu. V zvezi s tem gotovim pričakovanjem pa nas preveva še ona gotovost: mi 6ino pripravljeni in ne IkhIo nas zamogli presenetili. Presenečen pa l>o nasprotnik zaradi silovitosti in velike izbire nemškega mnogostran-skega obrambnega orožja. V središču nemških priprav pa stoji predvsem mož, ki je postal po afriškem vojnem pohodu eden na jI volj priljubljenih nemških generalov. Nemški narod je tega moža vzljubil in goji do njega veliko spoštovanje. Tudi nasprotnik ga spoštuje in se ga boji. Opisovanja njegove osebnosti in njegovih vojnih metod zavzemajo v sovražnikovem tisku več prostora, kot slavljenje lastnih generalov. Njegova drznost, njegov drzen, sprememb pol način l>oja, njegova gibljivost tudi v najtežjih urah in njegov osebni poseg v najsprednejših črtah bojišča so prisilili tudi nasprotnika, da ga občuduje in spoštuje. Za bahaškimi besedami, ki jih ftujemo z onstran Rokava o predstoječem izkrcanju, vidimo negotovost presojanja položaja in poskus, ^oglasiti s preglasnim kričanjem strašno grožnjo, ki jo vsebuje že samo ime feldmaršal. Rotnmelov boj v Afriki je vedno označevala sovražnikova nadmočnost v ljudeh in še večja nadmočnost v oklepnikih, topništvu in gradivu. Ze tedaj je zoperslavil tej nadniočnosti v ljudeh in orožju hrabrost svojih vojakov in umno ter zvijačno povelj»lvo. ki je bilo vedno poveljstvo sprednjih črt. Kar se je zdelo nemogoče, je naredil mogoče ter zagrabil tako nasprotnika vedno na njegovem najranljivejšem mestu. od koder je potlej s presenetljivo močjo razbijal tudi njegove najmočnejše položaje. Tobruški vojni pohod in pohod do Nilove delte to klasično izpričujeta. Pri E1 Alameinu je moral novo-imenovani maršal zaradi preslabe preskrbe in vedno večjih konrentracij sovražnih množic prvič preiti v obrambo, njegove čete so se morale zagristi v oporišča ter preiti v ogroženih pust in j-skih postojankah v splošno obrambo. Celo za časa umika, ko se je vse dozde-. valo brezupno, je feldmaršal mojstrski obvladal položaj, in to celo tedaj, ko je Montgomery že vsemu svetu predčasno javil, da mu je končno uspelo obkoliti Rommelovo jedro in da gre sedaj še zgolj zato, da očisti ta koti. Toda sovražnik tega cilja nikoli ni dosegel. Steklenica, o kateri so Angloamerikanci vedno govorili kot o svojem kotlu, je bila prazna in skozi ozek steklenični vrat je š" vedno obstajala pot v svobodo. Nasprotnika pa je veljala gibljiva obramba najtežje žrtve. 2000 km in še več zahodno od E1 Alameina so se Rom-melove sile na Mairelovih postojankah še enkrat zoperslavil premoči sovražnikovega gradiva. Še redkeje je prihajala oskrba, toda v Roninmlovi vojski je 5e vedno živelo stare zvijačnosti polno bo-jevništvo ter je pomagalo do zmag pri Sbeithli in Gafsi proti Amerikancem. ki so zaradi nemške drznosti in silovitosti popolnoma zgubili glavo. Po zlomu italijanske vojske in Ba-doglieveni izdajstvu je ustvaril maršal z zavojevanjem oskrbovalnih prog in pomiritvijo zgornje Italije najprej vse pogoje za junaško borbo naših divizij na južno-italijanskeni področju pri Salernu in končno na širokem bojišču od Pescare do Gaette. Potlej je posvečena vsa njegova skrb izgradnji utrdb na križišču italijanske in francoske riviere. V nekaj tednih so tukaj ustvarili mnogo res vzglednega, da nobenemu nasprotniku več v udaru ne bi uspelo ogroževati z izkrcanjem nemške oskrbovalne zveze na severu ali celo spraviti nemške sile v kotel. Obramba ne pomeni odrevenelosti boja. Tudi obramba lahko izzove prav tako drzen in pametno premišljen napad. In na vedno novih nadzorovalnih potovanjih izkorišča maršal Rommel sleherni dan do ure sovražnikovega napada, da iz dobrega od predvčerajšnjim ustvari boljše od včeraj in najpopolnejše od danes. Kajti ni nobenega minskega polja in nobene zapore, ki bi je ne bilo mogoče še bolj zgostiti in napraviti še bolj učinkovito in ki ne bi prinesla še boljšega prikrivanja. Možgani tudi niso zarjaveli v izmišljanju novih možnosti, o katerih pa iz razumljivih razlogov danes še ne moremo govoriti. Ob koncu neke nadzorovalne vožnje, dolge nad 1000 km, ni generalni feldmaršal štedil r. besedami priznanja za storitve čet v zadnjih mesecih, ki so po pripravljalnih delih zadnjiih let sedaj dali atlantskemu jeru tako proti morju kakor proti celi- ni eno učiukovitost, ki je potrebna, da se sleherni poskus izkrcanja spremeni v krvavo pustolovščino za napadalca. »Predvsem«, (ako je izjavil feldmaršal, »me veseli duh, s katerim so izvedli ta dela. Stare vojake tukaj dobro dosegajo zastopniki mlajših in najmlajših letnikov. Mladeniči kar gore od želje, da bi se merili z nasprotnikom. Kako drugače je to danes v petem vojnem letu kot leta 1918.1 S tem moštvom morem vse storiti I« Pri zadnji vožnji so pregledovali predvsem ravne obale na jugu. Tu se nasprotniku še bolj nudi obala kot pa strma obala na severu. Zategadelj je morala biti tukaj skrb tudi podvojena, in to posebno v bližini velikih pristanišč, ki so za nasprotnika zaradi pr oskrbovan j a največjega pomena. Ravni obalni pasovi pa dovoljujejo na drugi strani tudi zgradbo globoko razčlenjenih ovir pojvolnoma različnega značaja. Zaradi možnih in predvidenih padalskih izkrcanj globoko v ozadju so bila tudi ta ozemlja preprežena s presenečenji za nasprotnika, ki bo, da govorimo z besedami maršala >ie doživel svoj Čudež!« Dane* slišimo od Nizozemske, ki je že vsa odeta v oblačilo prekrasnih tuli-pmov, pa do globoko na jugu ležečo atlantske obale pri Hendayu in ob sredozemski obali od Fort Bouja do francoske rivijere enotna povelja. Stadij pre- izkuševanja je žo davnaj mimo in vsi čakamo na uro preizkušnje. Ko so opozorili maršala na vedno večje zbiranje ljudi in gradiva vseh vrst na južnih bojiščih v Evropi in Severni Afriki, je maršal opozoril na žilavo lirah rost nemškega vojaka, ki ga ni moči zlomiti v naskoku materialne bitke, temveč ga ta Se zgolj ojači, ker se Se ludi danes v globoki veri bori za Nemčijo, On sam pozna zgolj nalogo, da s tehničnimi sredstvi In z jasnimi spoznanji, ki so jih mogli z analizo materialnih bttk dobiti, olajša nalogo svojih vojakov, da se uspešno zoperslavijo nasprotniku na [>omorskem in suhozemskem bojišču. Nemški vojak pozna danes popolnoma jasno svojo nalogo. Oborožen je s starini, dobro se obneslim in tudi novim orož jeni, ter je odločen nuditi skrajni odpor »Prepričan sem, da bo sleherni posamezni nemški vojak ob dotiku z nasprotnikom nudil svoj delež za ono maščevanje, ki ga dolguje anglo-amerlškemu duhu za njegovo zločinsko in baetialno letalsko vojskovanje proti naši domovini.« Maršal pozna težino naloge. Toda gotov si je najtrše nemške obrambe, na katero bo naletel nasprotnik, ki se bo izkrcal. Nemško liojišče na zapadu Evro l>e je postavljeno. Sedaj pa naj napoči la ura. Našla nas ho pripravljene in oborožene. (Piše vojni poročevalec Lutz Kochl. »Poplava je boljša kot invazija« Den Haag, 8. maja. Vodja NSB-ja Adriaan Mussert, je dal zastopnikom nemškega tiska priliko, da so ga vprašali o razvoju narodnosorialističnega pokreta na Nizozemskem ler o raznih drugih aktualnih vprašanjih. V zvezi z razpoloženjem Nizozemcev glede bližajočega sc vdora je povedal Mussert, kak vpliv je imel nauk južne Italije, zlasti Netluna. Dočim je približevanje boljševiških ar mad z vzhoda le v mali meri ostrašilo Nizozemce, so Nizozemci po izkušnjah iz južne Italije prišli do spoznanja, da bi angloameriška zasedba ne prinesla ni-kake »osvoboditve« .temveč uničenje bivališč in eksistenčne podlage vse Nizozemske. Zato lahko razumemo, da je prebivalstvo z mirom vzelo na znanje poplavitev večjih delov ozemlja ter sa- mo skovalo za lo primeren rek »lnundu lie is boter dan lnvasie« (Poplava j<' boljša kot invazija). V svoji izjavi je dejal Mussert, da spada Nizozemska v ve liko r-kupnost vse Kvrope ter se je pri znal k evropski solidarnosti. Dejal je. da je bilo kričanje parifislov ob koncu prve svetovne vojne »Nikdar več vojne!« It fraza in utopija. Medtem pa je poslal; Evropa zgodovinsko zrela za resnično so Udarnost, lako da bomo ob zmagoviten. koncu sedanje vojne lahko popolnonui realistično rekli: »Nikdar več vojne med Kvropci«. Ako bomo ob koncu dosegli to da bo evropska skupnost postala živa resničnost ter da bo v bodoče vojna njed Evropci izključena, je dejal Mussert. potem se bo izplačalo dn smo za"to živeli in se žrtvovali. Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 8. maja. Romunsko vojno poročilo /. dne 6. maja poroča: Na Kriinu so sovjetsko sile znova napadle sebastopoljsko predmostje. Nemške in romunske čete so jim dale visoke krvave izgube ter jih odbile. V Besara-biji se ni zgodilo nič posebnega. V Mol-daviji smo z obrambnim ognjem, ki so ga uspešno ojačevali borbeni in lovski letalci, razbili več sovjetskih napadov. Sovražnik je zgubil 11 oklepnikov ler številne topove in vozila. V noči na 6. maj je bombardiralo angloameriško letalstvo Campino, v soboto pa v strnjenih skupinah Turnseverin, Craiovo, Campino. Brašov in Pitesli. V stanovanjskih predelih je nastala Skoda, prebivalstvo Je imelo izgube. Sestrelili smo več sovražnih letal.« »Največji sovražniki krščanstva« Vichy, 8. maja. »Angloamerikanci spadajo poleg boljševikov k največjim sovražnikom krščanstva,« ugotavlja odbor za obrambo interesov francoskih katoličanov v neki svoji okrožnici, v kateri opozarja med drugim na velik pomen Katoliške akcije, ki sta ji ga priznali tudi Cerkev in Sveta stolica. Badoglieva vlada je po mnenju te okrožnice prepovedala Katoliško akcijo zaradi zahleve Angloamerikancev, katerih imperialisti-čen cilj je med drugim tudi uničenje in zatiranje katoliške cerkve. Semkaj spada zveza med anglikansko cerkvijo in Stalinovo lažipravoslavno. ki jo označuje zveza med križem ter srpom in kladivom. Istega duha je tudi federacija krščanskih cerkva v Ameriki, ki se opira na židovske podpore. Podoorc ji dajeta predvsem židovski in prostozidarski združenji »Sinovi testamenta« in Ben »Brit«. Anglija izroča cerkev boli^vizmu. ker se mu je tudi sama izročila. Kaj naj pričakujemo od Am"rike, kjer so njeni navidezni kristjani pripravljale! revolucije? Okrožnica se ob koncu obrača na francoske katoličane, ki jim naslavlja opozorilo, da so s tem, da so verni maršalu, verni ludi papežu. Greenwood grozi z ostavko Ženeva. 9. maja. Predsednik parlamentarne laburistične frakcije Grecnvvood grozi 7. ostavko, če ne bo Bevan. ki je pred kratkim ostro napadel ministra za delo Bevina, izključen iz laburistične stranke. K temu najnovejSemu sporu v laburistični stranki priobčuje sedaj tednik »Tribune« poseben komentar. Bevin, tako piše list, ni, odkar je zavzel v angleških delavskih organizacijah vodilno mesto, nikoli trpel kritike in še manj oporicije. Sleherni dvom zaradi umestnosti kakšnega ukrepa, ki ga je on izdal, je pobijal kot neke vrste nadležno nadlegovanje. Velika večina pristašev laburistične stranke ni niti najmanj zadovoljna z delom svojih voditeljev. Danes se nahajamo v »zares prav kočljivem položaju«. Predsednik San Salvadora odstopil Madrid, 9. maja. Predsednik San Salvadora Martinez je v ponedeljek odstopil. Ostavka je sledila po seji ministrskega sveta, na kateri so obravnavali po ložaj, ki je nastal zaradi generalno stavke. Stockholm. 9. maja. Kakor javlja Reuter iz San Joseja, so v zvezi z ostavko salvadorskoga predsednika Marlineza v teku težki boji v državi. Predsednik najvišjega sodišča jc za časno prevzel urud državnega predsednika. V šestih mesecih bodo baje nove predsedniške volitve. Italijanski vojni ujetniki v ameriški armadi Vigo. 8. maja. Po poročilih »F,xchange Telograpba« iz Wnshingtona je objavilo ameriško vojno ministrstvo, da bo vsem italijanskim vojnim ujetnikom v Združenih državah dovoljeno vstopiti v nelioju-joče se tehnične edinice pod poveljstvom ameriških častnikov, da bodo na ta način ojačili italijansko sodelovanje v vojni. Pričakujejo, da bo ta odredba omogočila tisočem ameriškim vojakom, da odidejo v boj. Po »Exchangu< namerava tudi Anglija izvesti sličen program. Objava ameriškega vojnega ministrstva označuje cinizem ameriških vojnih ščuvalcev. Italijanom jasno kažejo, da jih smatrajo za manj vredne ljudi, ;i vkljub temu pričakujejo, da si bodo ti Italijani šteli v čast, ako jim bodo v ameriški armadi ponudili mesto sužnjev na galejah. Pač nov »uspeli« Badoglijevih izdajalcev, ki so izročili svoj narod angloameriškim IzŽemalcem. Kratka poročila L»ov. Generalni guverner dr. Frank je sprejel v Lvovu zastopnike domačega prebivalstva, ki jiin je izrekel svojo za hvalo za lojalnost domačinov napram nemškim oblastveni. Dejal je, da boljševiki v ponovno zasedenih pokrajinah v stotinah pobijejo in ropajo ukrajinske in poljske kmete, lu pa prebivalstvo v zaščiti noniške vojske lahko naprej opravlja svoje delo ter obdeluje polja, da si bo zavarovalo želev. Poljaki in Ukrajinci vedo, kaka nevarnost jim grozi od Sovjetov. To so videli sami na lastnih rojakih, ki so ušli holjševiškemu nasilju Bern. »Exchange« poroča iz Alžira. da je general de Ganile v soboto zvečer na nekem govoru osvobodilnega odboru govoril o težavah sporazumevanja med Londonom in Alžirom. Dejal je, da se čutijo Francozi zapostavljene zaradi tega ker z osvobodilnim odborom glede diplomatskih privilegijev ne ravnajo tako. kol s Sovjetsko zvezo ali Ameriko. Poročilo pravi, da ie v protesl proli londonskim odredbam osvobodilni odbor sklenil, tfa začasno ne bo poslal v London novega rivilnega komisarja Le Trocquerja, Na vrsto so prišli terenci Domobranci so zajeli gnezdo torencev v š«. Vidu pri Stični Ujeta je velika riba: komunistični pomagač in kapitalist usnjar Lavrič — Po dveh letih kaznovani zločini Zadnja razkritja, posebno pa še zlo-činstvo, ki so ga terenci zagrešili so vso pozornost proti komunistične iiorbe pritegnila na kom. terence. Jasna dejstva dokazujejo, da so glavni zločinci in krivci gorja povsod terenci. Zato ee z njimi postopa tako kakor 66 postopa b tolovajem, ki se ga dobi z orožjem v roki. Nobeno skrivanje v raznih »civilnih poklicih«, nobeno navidezno in miroljubno opravljanje kakega poklica ne sme varovati te-renca pred zasluženo kaznijo. V boju proti tej najhujša zalegi, ki jo je komunizem zasejal po naših vuaeh, imajo domobranci prav lepe uspehe. Ko so domobranci zasedli Št. Vid pri Stični, se je muogo torencev umaknilo v hribe. Nekateri, ki nimajo čiste vesti, pa so se skrili na svojih domovih. Domobranci so jih znali poiskati tudi v njihovih skrivališčih. Dobili so: Itojca Karla, sedlarja Ertcna in kovača Štrempjla. Nekateri so skušali uiti roki pravice, pa so bili ustreljeni. Drugo so domobranci 5. maja pripeljali v Ljubljano. Med ujetimi pomagačl komunizma je hidi velika riba, za katero bi se marsikdo začudil, kako jo mogla zaiti v to druščino: to je kapitalist usnjar in tovarnar I>avrič iz 6». Vida pri Stični. V vseh časih žo od početka komunističnega handilovanja je bil Lavrič velik podpornik OF. Sprva jo bila njegova podpora predvsem v velikih denarnih vsotah. Marsikateri Ljubljančan, navajen na svojo skromne mesečno dohodke, marsikatera dobrodelna organizacija, ki mora zaradi majhnih denarnih sredstev utesnjevati svoje podpore, bi so za- t Narednik Franc Peršin, vzor slovenskega fanta Ježica, 8. maja. Danes proti večeru so v domači hiši v Stožicah 14 položili na mrtvaški oder Peršina Franca, junaka, ' J ki Je padel v boju za sveto slovensko stvar. Pokojni Franc je bil fant, močan po telesu in po duhu. Kot preprost kmečki fant Je bil kot telovadec prvak vzorne tekmovalno vrste in najmlajši Član mednarodne tekmovalne vrste v nekdanji naši fantovski organizaciji. Njegovo duhovno moč in trdnost pa kažejo njegovi uspehi v boju s komunističnimi lažmi. Da je Ježica danes kakor nekak srečni olok v viharnem slovenskem morju, le v no mali meri zasluga pokojneern Franca. Ko ga domači zasiepljenci iz OF niso mogli zlepa pridobiti za svoje grdo namene, so ga skušali s silo pripraviti, da bi šel z njimi. Ne da so popisati, kaj vse jo morala prestali njegova rojstna hiša od maja pa do konca avcusla 1042. leta. Noč za nočjo so se vršili oboroženi napadi na njo, toda Čim hujši so bili napadi. tem močnejši je bil Franc in nje-govi. Ko pa se je naslednjega lota položaj ra Jožici zboljšal, je Franc vedel, da je njegova dolžnost, da gre na pomoč tudi drugam. Ni se bal zase; vedel je, da je za dobro stvar vredno dati tudi Življenje. In tako je odšel on in drugi najboljši fantje z JeZico na Dolenjsko in Notranjsko. Danes popoldne pa smo dobili sporočilo. da je naš Franc v Mafkovcu na Dolenjskem junaško padel v boju s komunističnimi banditi. Naš Franc, naš ponos, počiva sredi najlepšega nomladnena cvetja v svoji rojstni hiši. Ob njem žalujeta očo in mati, štiri sestre in brat. Potrti so. ne pa strti. Nimajo več sina, nimajo veE brata, zato pa ima vsa Ježica in ves slovenski narod svetal zgled nesebičnega in junaškega borca za naše svetinje, za vero in dom. Pogreb pokojnega narednika Franca ho v četrtek ob 9 izpred občinskega doma na Ježici v farno cerkev, kjer bo maša. nato pa sorevod na pokopališče k Sv. Juriju v Stožicah. Domačim naše ulohoko sožalie, nle-govi poborel, prijatelji in znanci pa bodo molili zanj. čudila ob neverjetnih vsotah, s katerimi je la kapitalist podpiral tiste, ki uničujejo naše narodno premoženje. Pa ni bilo samo to, ampak tudi vse delo njegove tovarne ln vse njegove poslovne zveze so bile v službi komunizma. Zaloga usnja in obratovanje v usnjarni je bilo vedno na razpolago za komunistične potrebe. Komunistične davke, ki so jih banditi Izsilili od obubožanega ljudstva s svojimi boni, jo Lavrič po svojih »poslovnih zvezah« kot svoj lasten denar pošiljal v LJubljano. Pojava kapitalista Lavriča v komunističnih tolpah nI v zgodovini mednarodnega komunizma nič novega. V dolgih desetletjih organiziranja revolucij po vsem svetu si jo mednarodni komunizem ustvaril že nekako kopito, po katerem organizira vsako komunistično revolucijo ln po katerem je organiziral tudi komunistično rovolucijo na Slovenskem. K temu kopitu spadajo tudi zagrenjeni in odsluženi politični stremuhi, kot jih je nabrala tudi pri nas OF. K temu kopitu pa spada vsaj nekaj odpadlih duhovnikov, kot si jih jo nabral komunizem v Rusiji, Špani ji In tudi pri nas, in prav tako spada k temu kopitu za revolucijo tudi nekaj kratkovidnih kapitalistov, ki s svojo lastno ne-ppametnosljo sami sebi kopljejo grob. Za narod sicer ne bi bilo nobene škode, čo si to vrste ljudje skopljejo še tako globoke grobove, škoda jo samo v tem, da s svojo nespameljo kopljejo grob tudi nedolžnemu ljudstvu. Ob tej priliki, ko se je domobrancem posročilo uničiti gnezdo lerencev v Št. Vidu pri Stični, si pokliči mo v spomin zločine, ki so jih ti ljudje zagrešili. V noči od 13. do 14. maja — prav te dni bo minulo dve leti — so po naročilu torencev ubili komunisti v Št. Vidu pri Stični uglednega mizarja Franca Hrena in dva njegova nedolelna sinova, Franca Hrena ml., di|aka VII. gimnazije in Staneta, ki je bil še otrok. Obenem z njima so odpeljali tudi poslovodkinjo Prehranjevalnega urada, Marijo Urban-Mfovo. Vse štiri so na zverinski način pobili. Ob strašnem zločinu, ki so ga komunisti zagrešili nad nedolžno Hrenovo družino in nad pošteno ln miroljubno Marijo Urbanfičevo, se Je že takrat, pred dvemi leti, zgražala vsa poštena večina v št. Vidu. In že lakrat je bilo vsem jasno, da tako strašni zločini ne morejo oslati brez kazni. Kakor komunistične gozxlne tolpe nimajo nikjer že več miru in prestrašene begajo Iz kraja v kraj, saj že na vsak korak naletijo na domobransko patrolo, tako tudi terencem bijejo zadnje ure. Nekateri se sicer skušajo rešiti v gozdove, toda ta rešitev je kaj slaba. Zato so nekateri ubrali druge strune in se skušajo v vaseh prikriti in se delajo lepe in nedolžne. Toda množica zločinov, ki so jih po veČini zakrivili terenci, zadostuje, da Jih je vas spoznala In da Jih bo tudi o pravem času izročila v roke pravice, da jih kaznuje. Italijan Venturini, visoka glava »slovenskega osvobodilnega gibanja« - ujet Grosuplje, 8. maja. Grosupeljski domobranci so pri Stični zajeli znanega komunista Vunturi-nija Angela. Kakor tovarnar Lavrič, jo tudi Venturini vzorec kratkovidnega kapitalista v komunističnih tolpah, le da je Venturini pri banditovanju tudi osebno sodeloval. Venturini je bil lesni trgovec v Straži pri Toplicah, kjer je imel zaposlenih do 150 delavcev. Meseca maja 1942 je vsem delavcem odpovedal plačo in jih silil, naj gredo v gozdove. Sam ie ostal še nekaj tednov doma in kot Italijan skrbel za zveze mecf savojci in komunisti. Od junija 1942 dalje je bil delno v hribih, delno Kolektivna ureditev delovnih pogojev u poslovnega poročila Pokr. delavske zveze ia 1934 posnemamo naslednje: Delo na sklepanju kolektivnih pogodb, ki jo v letu 1942 doseglo volik razmah, ja v letu 1043 od časa do časa zastajalo pod delno spremenjenimi pogoji. Naredba o zapori mezd, plač in drugih nagrad kakršne koli vrste z dne 16. januarja 1943, št. 8 je načelno prepovedala zviševanjo obstoječih mezd za čas trajanja vojne. Dopuščala pa jo r.a izjemne primere, zlasti za stroke brez kolektivnih pogodb ter stroke, kjer so mezdo vidno zaostajalo za splošnim povprečjem, sklepanje kolektivnih pogodb in mezdnih sporazumov, to pa le s predhodnim odobrenjem tedanjega Visokega komisariata. Pokrajinska uprava pa je seveda s svojimi iniciativnimi ukrepi (razpis poravnalnih razprav, uvedba razsodniških postopkov ter nova pooblastila za pogajanja) prekinila ta zastoj. Delo se je kljub spremenjenim političnim razmeram nadaljevalo po starih smernicah. Nov moment je nastopil šele, ko Je odredba Vrhovnega komisarja o začasni ureditvi mezd in plač v zasebnem gospodarstvu z dne 4. decembra 1943 obenem z napovedjo nove ureditve mezdnih in delovnih pogojev, sicer zopet načelno prepovedala zviSanjo mezd, vendar pa je dala z ozlrom na velike draginjske spremembe možnost zvišanja minimalnih postavk kolektivnih pogodb do največ 30 odstotkov. Našteti ukrepi in ovire so imele za posledico, da je bilo števtlo novih kolektivnih pogodb, dodatkov h pogodbam In mezdnih sporazumov v letu -943 manjše (21) v odnosu do leta 1942, ko smo dosegli število 32. Pridobitve kolektivnih pogodb za delavstvo Čeprav vsebuje obstoječa socialna zakonodaja glavne predpise o delovnem razmerju ter o zaščiti delojemalca kot socialno šibkejšega, so kolektivne pogodbe vseeno potrebne, ker podrobno razčlenjujejo delovno razmerje, pravice in dolžnosti ter jamčijo delojemalcem še razne ugodnosti, ki jih zakonodaja še ne predvideva. Kolektivne pogodbe streme v splošnem za tem, da se še bolj ustali službeno razmerje, skrajša poskusna doba, za-jamči stalnost zaposlitve s podaljšanjem odpovednih rokov in omeji delovni čas. Poljedelska kolektivna pogodba pomeni za poljedelsko delavstvo velik preobrat, saj prinaša v doslej povsem neurejeno službeno razmerje poljedelskih delavcev, dninarjev, hlapcev in dekel Jasnost glede sklenitve, trajanja in razveze službenega razmerja, jamči važne pravice (po enem letu enotedenski dopust, po 10 letih odpravnino, 4-tedensko 11 Denar, topovi in kri... | Družba Crčdit General, banka B. N. G. I., Credit Lyonnais in veliki kreditni zavodi, so bili splošno črpalke prihrankov ljudskih množic v korist judovske visoke banke in Gomitč-ja tfes Forges. Poleg velikih kreditnih zavodov je obstojala v Franciji še pravcata »Rimska cesta« zasebnih in krajevnih denarnih zavodov, ki so bili več ali manj odvisni od visoke banke in od Comit&ja des Forges ali na so bili v njihovi službi. Včasih so oili v zvezi y. obema trustoma, bodisi po svojih klijentih, zorndi skupnih koristi ali pa po medsebojnem sorodstvu voditeljev bank. Bnnko Crčdit dn Nord, mogočen zavod s 167 milijoni kapitala in 2 milijardama vlog, so upravljali kapitalisti na severu, ki so bili večinoma konservativci in l>ogati trgovci z volno. Banka se je pečala največ s tekstilno industrijo mesta Lille in Rou-baix ter z rudniki v Lensu in v Ani-chu itd. Vse te zveze pa so vodile spet v Comitč des Forges. Druga od C«-mitčja še bolj odvisna krajevna banka je bila Socičte Alsacicnne de Ban-mie s 100 milijoni kapitala in milijardo in pol vlog. V njenem upravnem svetu so imeli spet veliko besedo slamnati možje iz Comitčja des Forges. Med zasebnimi bankami, ki so bile vezane na Comite, naj navedem lo nekatere: Louis Dupont, Pierrard, Scalbert, Thalmann in Bcmberg. Krajevne banke na severu in na zahodu so »vozile« po kolotečnicah Comiteja, kar je umevno, saj so na severu in na zahodu veliki rudniki in velika industrijska podjetja. Banke v Srednji Franciji in na vzhodu pa se nagibajo bolj proti visoki banki, čigar delokrog je bil v območju Mar-soilla, Bordeauxa in Le Havreja, kjer jo velik prekomorski promet, velika industrija in trgovina in zato denarno poslovanje največje, kar je Judom poglavitna stvar. Iu «o bili tudi pri zavodu Socidt* Marsellaisc di Crddit Industriel et Comraercial, židje v večini. Tudi v banki Transatlanticiue je gospodoval žid, veletrgovcc in tovarnar orožja, Fauld. Med zasebnimi bankami so bili odvisni od visoke banke sledeči zavodi: Sclyman, Galicier, Gunzburg, Daniel Dreyfus. Te zadnje pa ne smemo za-mejati z Louis-Dreylus et Comp., ki se je bavila 6 trgovino z žitom, bila je oskrbo v času obolenj), skuša fiksirati delovni čas in ga omejiti (nedeljski počitek) ter določa tudi minimalno plače in razne naturalne dajatve. Tekom zadnjih dveh lel smo s kolektivnimi pogodbami dosegli tri večje ugodnosti za delojemalce: 1. Razširili veljavnost večjega števila kolektivnih pogodb tudi na čuvaje, vratarje, snažilke, strežaje, šoferje itd.; jim zajamčili tedenski prosti dan, pravico na dopust in božičnico, kolikor sta s kolektivno pogodbo za podjetje ali stroko že predvideni; 2. zajamčili delojemalcem za božič izplačilo božičnice, ki je bila doslej odvisna od dobre volje delodajalca; 3. izposlovali večini industrijskega in obrtnega delavstva plačan letni dopust. Navajamo kratek pregled podjetij in strok, kjer jo s koloktivnimi pogodbami zajamčena božifnica in plačan dopust: Božičnica A) ▼ višini enomesečne plače: Zavarovalnice in bančni zavodi, Hranilnica Ljubljanske pokrajine, Mestni hranilnici v Ljubljani in Novem mestu ter Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani; industrijski nameščenci ter nameščenci nabavljalnih in nabavljalno - prodajnih zadrug. B) v višini polmesečne plače! Trgovinski uslužbenci, delavstvo elektrotehničnih obratov (po 15 letih službe v stroki), delavstvo elektrarne, plinarne in vodovoda (po 15 letih službe), delavstvo »Saturnusac v Mostah. C) v višini enotedenske plače: Delavstvo zaposleno v Kemični tovarni, Tovarni za klej, opekarnah, tekstilni in pletilski industriji in obrti, industrijskih žagah, kamnoseški, soboslikarski, čevljarski, krojaški, šiviljski, modistovski in dimnikarski stroki, pri industriji kavnih nadomestkov, bonbonov. Čokolade in peciva, delavstvo elektrotehničnih obratov (do 15 let službe v stroki), gratično delavstvo, delavstvo elektrarne, plinarne in vodovoda v Ljubljani (do 15 let službe),šoferji pri osebnem in tovornem prevozništvu ter delavstvo v trgovinskih obratih. Gostinsko strežno osobje dobi eno četrtino mesečnega pavšala. Cestni železničarji in delavstvo Združenih papirnic Vevče v višini, katero določi upravni svet podjetja. Dopusti Dopusti nameščencev in trgovskih pomočnikov so urejeni c zakonom ter jih kolektivne pogodbe posebej ne obravnn vajo. Za delavstvo pa skušamo rešiti to vprašanje s kolektivnimi pogodbami. Doslej smo dosegli sledeče uspehe: Cdnevnl letni dopust: Kemična tovarn* Moste. Tovarna za klej, Rižarna. tekstilna, predilniška, pletllska obrt in industrija, žagarska Industrija, opekar- lastnica banke Adam, ki se je bavila t. malimi posojili na kmečka posestva. Njen gospodar je bil Louis Louis-Drevfus. poslanec radikalno stranke v Alpsko-obmorskem okrožju in senator v Cannesu. Ta mož si je 1. t9"56 privoščil razkošje in je kupil časopis -T'T_1____:____.1. D.: J«; 1----x::: !„ _______„c k pa doma, kakor se mil jc pač poljubilo. V hribih je imel najrazličnejše inkcije, nazadnje jc bil komandant v kolici Novega mesta. Njemu so bili Uspelo protikomun. zborovanje na Lavrici podrejeni celo španski revolucionarji, med ujiini j loue Span« m »Noše Joict iz Dobrepolj. Pri ujetem Venturiniju so našli najrazličnejše dokumente in komunistično literaturo, med drugim tudi lepo izdelane slike škofa Jegliča. Slika je ena mnogih s celjskega tabora in na njej je pokojni škof Jeglič dvignil pest. Komunisti so pod to sliko natisnili: »Smrt fašizmu — svoboda naroduU Bil je tako zelo uverjen, da ga nihče ne bo ujel, da nI uničil niti obremenilnega materiala. Kot star in izkušen komunist pri zasliševanju vsako krivdo zanikuje, kar mu pa seveda nič ne pomaga. Drug za drugim padajo zlo. činski tipi, ki so prinesli v našo deželo toliko gorja. Na deželo pa se obenem z domobranci vrača mir in veselje. Lavrica, 8. maja. Za nedeljo, 7. maja 1944, ob 2 po-»oldne je bilo »klicano prvo veliko javno protikomunistično zborovanje. Domačini ao že v nedeljo zgodaj zjutraj postavili visok mlaj, na katerem je plapolala slovenska zastava. Druga slovenska zastava pa je vihrala na stavbi, ki služi za domobransko kasarno. Prebivalci Lavrice in okolja, ki čutijo slovensko in protikomunistično, so tako že v dopoldanskih urah vedeli, da bo ta nedelja zanjo lep praznični dan. Kljub deževnemu vremenu so se kmalu po eni popoldne začele zbirati množice kmečkega in delavskega prebivalstva iz Lavrice, Rudnika in okolice. Zborovanje se je vršilo v društveni dvorani, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička. Mnogo ljudi pa je stalo na dvorišču in cesti iu poslušalo izvajanja govornikov. Točno ob dveh popoldne se je zborovanje pričelo s himno slovenskih domobrancev, katero so vsi navzoči poslušali stoje. Takoj za himno je g. Klokorel pričel zborovanje in dal besedo prvemu govorniku g. Janu Maksu, referentu propagandnega odseka Pokrajinske uprave. Govornik je najprej pohvalil vse tiste, kateri so že razumeli klic sedanjega časa in stopili v domobranske vrste, odnosno z domobranci na ta ali oni način aktivno sodelujejo. Nato se je obrnil na nevtralce ali tako zvane sredince, rekoč, da oni s svojim cinca-njem in omahovanjem vzbujajo videz, da drže s komunisti in da podpirajo komunistične zločine, zaradi tega je skrajni čas, da so tudi vsak prebivalec Lavrice in okolice odloči kot se jc odločil narod proti komunizmu. Končno je govornik omenil komunistične terence. Povedal jc, da noben terencc ne bo ušel pravični kazni, zakaj pregrehe terencev so vse preveč dobro poznane. Po nekaj domobranskih in narod- ne, Industrija kavnih nadomestkov, bonbonov in slaščic, čevljarska, krojaška, šiviljska, modistovska, dimnikarska, sobo-tfikarska, kamnoseška, frizerska in brivska stroka ler stalni poljedelski delavci. Različen dopust po službenih 1 e t i h : Avtokaroserijska podjetja (3 do 10 dni), elektromonterska stroka (6 do 18), cestni železničarji (7 do 12), Satur-nus (3 do 14). mestna elektrarna, plinarna, vodovod (B do 18). pivovarna Union (5 do 7), grafično delavstvo (3 do 14), knjigoveško delavstvo (3 do 12), rudnik Kočevje (2 do 12), usnjarska industrija (3 do 14), gostinsko strežno osebje (G do 21), Združene papirnice Vevče (3 do 10). »LTntransigeant«. Pri tej kupčiji je izgubil milijon frankov, ki pa jih je kmalu nadomestil z dobički pri kupčiji z žitom. S PaternStrojem so ga smatrali za milijardskega parlamentarca, levičarja. Razen kreditnih zavodov, zasebnih in prometnih bank, so bili tudi drugi denarni zavodi v službi visoke banke, in so črpali denar iz žepov francoskega ljudstva. To so bilo priviligirane banke in pa zavarovalne družbo. Te priviligirane banke so imele značaj poluradnib zavodov, to sc pravi: bile so pod državnim nadzorstvom, kakor je to sploh v navadi pri hipolckarnih zavodih. Kapital se je nabiral e prodajo zadolžnic, ki pa po statutih ni smel presegati resnične protivrednosti. Dobiček je tvorila razlika med obrestmi zadolžnic in hipotekarno pristojbino. Ta dobiček ni bil tako neznaten, če pomislimo, da so na Borzi delnice zavoda Credit foncier do France bile zamenjane najmanj petnajstkrat, in so tako dosegle osemkratno nominalno vreduost; one od Crčdit Natio- Štetje živine v Nemčiji. Državni minister za prehrano in narodno gospodarstvo je odredil štetje živine za 3. junij 1944. To štetje bodo izvršili državni uradi. Ugotovilo se bo število goveje živine, ovac in svinj. To štetje je za vojno prehrano in preskrbo s krmo nujno potrebno in zelo važno. Predsedstvo ln npravnl svet kovinske družbe v Berlinu sta sklenila, da bosta tudi za poslovno leto 1943 izplačala doslej veljavno dividendo v višini 4 odstotkov. nala pa cclo dvanaiitkratno vrednost. Cr6dit Foncier de France je razpolagal s kapitalom 375 milijonov in je jamčil s 28 milijardami ter 242 milijoni zacTolžnicami; Crčdit National pa je imel 75 milijonov kapitala in okrog 56 milijard zadolžnic. S tako ogromnim premoženjem so razpolagali srečni upravitelji, ki so r neštetih sejali obravnavali poslovanje svojih neštetih zavodov in razmotri-vali, kako bi privabili nova podjetja. »Kupovali« so župano in predstojnike uradov: podeljevali pa so tudi nagrade za ljudska dela in tako delali propagando ob volitvah in za stranko, ki jim je bila pri srcu in od katere so pričakovali kakšne koristi. Compagnie d'Assurance, zavarovalna družba, je imela razen mastnih di-vidfend na akcije, ki so bile že desetkrat plačane, še razne dobičke za »službo« visoki banki in ComitOju des Forges. V Franciji so bile zavarovalne družbo podrejene državnemu nadzorstvu. Ker pa ni bilo pravila, da 6e morajo rezerve uporabljati edino le v državne namene (rente, zadolžnice, državne akcije), so imele zavarovalne družbe prosto roko in so lahko razpolagale z denarjem po mili volji. Tako se jo dogajalo, da je vrednost rent, zadolžnic in akcij večkrat presegala vrednost nepremičnin. In posledice?! Upravitelji bank so lahko izkoriščali nih pesmih je dobil besedo drugi go vornik g. Eršte Maks, železničar iz Ljubljane. On je kot delavec zlasti poudarjal, da komunizem ni prinesel niti delavcem, niti kmetom obljubljenega paradiža, temveč jim je ustvaril pekel neznosnega življenja. Tudi drugi govornik je obsodil po gubno delo terencev. Žalostna priča njihovega delovanja na Lavrici je po žgano šolsko poslopje, katerega so mo rali prebivalci zgraditi r trudom in znojem in katerega bodo morali spet postaviti. Zaradi te vidne tvarne škode je govornik ponovno pozval vse navzoče, naj vse svoje sile združijo v skupen in enoten boj komunizmu. — Tudi njegova izvajanja so zborovalci sprejeli s toplimi simpatijami. Po zaključnih besedah g. Mokorela je nato ves zbor stoje odpel himno »Hej Slovenci«, s čimer je bilo zboro vanje končano. To prvo protikomunistično zborova nje na Lavrici je jasno pokazalo, d; io komunizmu tudi v tej občini od klenkalo, ker je narod spoznal komu nistične laži in prevare. Narodno zn vedni zborovalci so se vrnili na svoje domove s toplimi simpatijami za slo-venske domobrance in z vero v lepšo in srečnejšo bodočnost naroda. Iz Gorice Skrivnostna smrt. V Pantianicco videmski pokrajini so pogrešili 13 letnega dečka. Vse iskanje je bilo zaman. Ko pa je domači cerkovnik šel v zvonik, da bi z zvonjenjem dal znamenje za zračni alarm, je naJ^J, fantiča obešenega na zvonovi vrvi. Ali »o je deček sam obesil ali je bil izvršen zločin, se še ni dalo ugotoviti. Nesreče In zločini. V Volčji dragi J" nekdo obstrelil 48 letno Heleno Gregor i čevo, doma iz Prvačine. Strel jo je zadrt v spodnji život. Pravijo, da sc jo to zgodilo po nesreči. Gregoričeva je sedaj v goriški bolniSntci v precej nevarnem stanju. — V St. Petru pri Gorici so rdeči ponočnjaki oni večer vdrli v hišo St. 36(i in odneelJ mnogo perila, več dragoccnih predmetov in nekaj gotovine. Vse skupaj je bilo vredno vsaj 60.000 lir. — Nogo si je zlomila 46letna Amalija Sinigoj iz Dornberga, in sicer pri padcu z voza. Iz Trata Umrli so: Antonija Soss. Marija Passutto, Franc Ušida, Ital Francolin, Vincenc Santoro, Alojzija Braz, Marija Guštin roj. Terčič. \ Življenje in smrt v aprila. V Trstu je v aprilu umrlo 429 ljudi, rodilo tc je 241 otrok, poročilo pa 150 parov. Nesreča. V petek popoldne je padci na cesti 40 letni Avguštin Debelli. Pobil se je po glavi in si zlomil roko. Za avtomobile zaprta cesta. Po odredbi mestnega županstva je ulica San Francesco zaprta za avtomobile na predelu med via Rismondo in via Car-pison. 1600 kff sladkorja so okradli. Pri svojem nočnem obhodu je opazil straž, nik za varstvo zaprtih trgovin na Re^ ki, da je žabica pri vratih neke prodajalne odtrgana in rolo odprt Obve stil je trgovko, ki je na žalost hitre ugotovila, da so v prostor vdrli tatov in odnesli 10 vreč sladkorja po 100 kc Zagonetno je vprašanje, kako so t« tovi neopaženo spravili svoj dragocen plen. vrednostnlce kot borzno blago, bodi; glede države (rente) ali p« glede za sebnikov društva (zadolžnice m del niče). . ... V teh priviligiranih bankah in za varovalnih družbah so imeli svojo bc sedo tudi zastopniki obeh trusto n. pr.: Erne6t Mallet, Andrč Neufli« dva ali celo trije Mirabeauji. Schnei der, de AVendel, cela vrsta Rothschil dov, David-Weill; tudi kak Stern, ka Worms je bil vmes ter še precejšnj število slamnatih mož od Plerr Schvveisguthn do Andrd Benaca. Kploš no lahko trdimo, da je bilo polovic zavarovalnih družb v rokah judov a pa pod njihovim nadzorstvom. Vsi ti kreditni zavodi, priviligiran banke in zavarovalne držbe. so s O mite des Forges in z visoko bank vred, izčrpavale francoskega varči valca. S pomočjo vseh teh denarni zavodov sta se oba trusta okorišča' 7. ljudskimi prihranki. V Franciji i bile mišljene kot prometne banke t ste banke, ki so pomagalo ustana' ljati nova industrijska in trgovsl podjetja, nudeč jim posojilo. Jasno j da banke podjetij niso ustanovlja kar tjavendan! Posebni tehnični lin di so proučevali razne panoge gosp« dnrstva, ter jih organizirali in nad«! rali. Pevski koncert učiteljišcnikov iz Kranja Ljubljana, 10. maja. V petek, 5. maja Je priredil pevski zbor hitlerjevske mladine iz kranjskega učiteljišča v ljubljanski operi koncertni večer za nemške vojake ln druge člane vojske. Vodilo koncertnega večera je bilo geslo: »Dneva tek v pesmi ln besedi«. Ravnatelj kranjskega učiteljišča dr. Ko-ec.hier je pozdravil v operi goste in izvajal: Hitlerjevska mladina je prišla k Nemcem, nastnjenim v LJubljani, kot sel iz domovine. Prinesla je v svojih pesmih in nagovorih pozdrav iz nemške domovine. Navzočim slovenskim gostom pa hoče ta nova FUhrerleva mladina biti glasnik Retcha, s katerim je bila ta pokrajina s svojim prebivalstvom nad tisoč let povezana na življenje in smrt. V vseh vojnih časih zgodovine kakor tudi dane« Je branil veliki nemški sosed tudi to deželo na jugu Karavank proti vsem sovražnikom evropske kulture. Vsi veliki duhovni pokreti nem- škega naroda so pljusknill svoje valove tudi čez meje na jugu in tako omogočili Slovencem delež na skupni evropski kulturi. — Po teh pozdravnih besedah se je nudila poslušalcem vznesena slika nemške skromnosti in veličine. Pod od-II? j i ln zastavami Reicha je stalo na odru 80 (antov in deklet v ličnih krojih hitlerjevske mladine. Glasbeni ln pesniški prerez skozi nemški dan, začenši s pozdravom »Dobro jutro« pa do voščila »Lahko noč«, je prinesel izvrsten Izbor nemške Hrlke. Ta večer, ki ga jo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja, je bil sprejet z najhvaležnejšlm odobravanjem, kar je bilo pač najlepše plačilo koroškim fantom In dekletom ,ki so dali najboljše fn peli ter govorili z največjo čistočo. Posebno priznanje pa zasluži voditeljica zhora. glasbena učiteljica kranjskega učiteljišča BDM-Gruppenfiihrerin Irmgard Glantschnlg za svoje neumorno delo in za dovršeno izvajanje najboljše nemške zborno glasbe. Novi grobovi + Zitterschlager Jolef. Za vedno je zatisnil oči gospod Zitlerschlager Jože, vlakovodja drž. žel. v pokoju. Blagega rajnega bodo pokopali v sredo ob pol 3 popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Naj rajnemu sveti večna luč, vsem njegovim dragim naše sožalje. Župniku J. Godcu v spomin Pokojnik se je rodil 20. dec. 1873 v Bohinju. Kak talent je bil, se vidi tudi iz tega, da je bil že pred 10. letom sprejet v tedaj večinoma nemško gimnazijo. Zo v bogoslovju je zelo mnogo pisal za »Slovenca*, »Dom in svet« in drugo liste. Pobudo sta mu dajala J. E. Krek in F. Lampe. Po 7 letih dušnega pastir- | stva v Gorjah, v Ljubljani in na Lipo-glavu je šel za prefekta v zavod sv. Stanislava, šel študirat tehniko v Prago, vmes pisal dragocene članke za »Rimski Obzornik« in »Čas«, šel je na Kanarske otoke, od koder je želel iti misijonarit v Afriko. Od tam Je poslal dve prelepi črtici Mohorjevemu koledarju: »Materina solza« in »Črtica s Kanarskih otokov«. Kot posledica tifusa se je vedno bolj javljala pri njem duševna bolezen, zato ie moral iskati zdravljenja na Studencu. Za kratko dobo jo mogel 1. 1928 iti pasti-rovat v skopljansko škofijo. Pokojnik je bil zelo blag, z najmanjšim zadovoljen, pa tudi izreden talent. Napisal je sedem knjig v zelo lepi slovenščini. šo v bolnišnici je zbral obširno gradivo praktičnih navodil za gospodarstvo in gospodinjstvo, nabranih iz ljudskih izkušenj. Delo bi bilo vredno izpopolniti in objaviti. Pokojnik je popolnoma obvlrfdal sedem živih jezikov. Bil je prava tičenjaška narava. Bil bi si pridobil slavo naših velikih mož, če mu no bi božja Previdnost naložila bridkejšega, a veličastnejšega poslanstva, poslanstva trpljenja, ki ga je zelo občutil. Marija, ki je njej v čast spisal trojne šmarnlce, ?a je za letošnji majnik vzela k sebi. Francetu černiču v slovo Ni še dolgo, ko sva bila skupaj vsa vesela. Pa si kar tako naglo, star komaj 20 let, zapustil starše, brate in sestre in nas, tvoje prijatelje. Bil si preprostih kmečkih staršev sin iz Or-Irga pri Ljubljani. Ze zgodaj si začel pomagati staršem in jim postal steber in glavna opora na večer trudapolne-ga življenja. Ker si bil odločen borec proti brezbožnemu komunizmu, si bil /e med prvimi, ki so pristopili k vaškim stražam. Nato si zopet takoj z vso odločnostjo pristopil k domobrancem in šc bolj odločno prijel za puško. Na žalost jc višja volja hotela, da žrtvuješ prav vse na oltar domovine. Na pohodu za tolovaji te je zadela krogla v Šmarju pri Ljubljani. Po enem dnevu jc nevarna rana izčrpala tvoje moči in odšel si po plačilo k Vsemogočnemu. Sedaj počivaš na Gradu na Orlovem vrhu z drugimi junaki in čakaš vstajenja. Dragi Franci, ne bomo te pozabili, ti j>a se spomni tudi nas in prosi pri Najvišjem za-lepšo bodočnost domovine, ki si jo tako ljubil. Počivaj v miru I Zgodovinski paberki 10 .velikega travna 122$. leta je bila ustanovljena pri Sv. Andražu v Labodski dolini škofijska stolica. Salzburškemu nadškofu — pod Salzburg je spadalo vse ozemlje severno od Drave še od časov Karla Velikega — je namreč papež Honorij III. dovolil ustanovili novo škofije, potem ko je posebna komisija ugotovila, da nadškof sam ne more uspešno voditi cerkvene uprave in se dovoljno brigati za versko življenje na ozemlju obširno nad-škofije. Novi škof je imel v začetku sicer sorazmerno majhen delokrog, vendar je ta ustanova odloičilno vplivala na versko življenje spodnje štajersko, posebno še ko je dobila v času Jožefa lf. zaokroženo ozemlje, na katerem je morala skrbeti za versko življenje prebivalstva. V sredi preteklega stoletja je škof Anton Martin Slomšek prenesel škofijsko stolico v Maribor. 1774. leta Je zavladal v Franciji Ludvik XVI., ki se je zaradi premajhne odločnosti zastonj trudil, da bi izvedel potrebne reforme. Ko je nato izbruhnila revolucija, je nesrečni kralj, ki je bil osebno daleko boljši in poštenejši od marsikaterega svojih prednikov je končal pod guillotino. 1871. leta so sklenili Francozi mir z Nemci v Frankfurtu ob Meni. Poraženi Francozi so morali plačati veliko vojno odškodnino in odstopiti novemu nemškemu cesarstvu, ki ga je skoval Bismarck ob času obleganja Pariza v Vcrsaillesu, pokrijini Alzacijo in Loreno. Francosko-nemška vojna v letih 1870-71. Je samo eno izmed dejanj v nadtisočletni borbi, ki ima svoje začetke še v zgodnjem srednjem veku, borbi med Frp«-cozl in Nemci za posest ozemlja med Alpami in Kanalom. Po smrti Ludvika Pobožnega so si njegovi sinovi 843. leta razdelili očetovo dediščino; država Karla Velikega je razpadla v tri dele: v zahodnofrankovsko državo, iz katere se je razvila Francija, v vzhodnofrankovsko, prednico Nemčije, v sredi med obema pa je bil pas ozemelj, ki se je razprostiral od Kanaln pa tja do Alp ,na jugu je pri padala tej srednji državi se Italija. 190«. leta je car Nikolaj II. otvorll prvo dumo. Rusija se je zaradi poraza v vojni z Japonsko spremenila iz absolutistične v ustavno državo. Ustavne kakor tudi socialnogospodarske reforme pa niso bile nikdar temeljito izvedene. 1876. leta se je rodil naš veliki pisatelj in pesnik Ivan Cankar. Za danafiujl dan Koledu Sreda, tt. velikega travnai Antonln, Skof; Blanda, sveta Hna la mu(enioa; CorJ.- Jan, mučense; Job, prerok. Četrtek, It. velikega travnai Mamert, Skof; Majol. opat; Baa, mučenoci Oin-dolf, mučenec. Dramsko Rledaliiče •Lepa Vida«. Bed A. Ob 11. Operno gledali&e »Sn»garočk»«. Bed Sreda. Ob IS. Kino Matica »Otaapnnkt tiger« ob U, 17 la 11. Kino Union »Bomaattiaa anabttev« ob IS ln 19.13. Kino Sloga »Opereti« ob lt ta II. Lekarniška služba Nota« • l o t b a (maja i e k a r ■ mr. Hnkarčlč, 8v. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičev« ceeta 70, ln mr. Mur-m«yer, Sv. Petra cesta 78. Naročajte »SVET« Knjižna tombola Zimske pomoči Nekateri Ljubljančani se oglašajo v naši pisarni in kljub temu, a oddajo odreikov. Po tem datumu odpisov ne bomo več priznavali. Izbrano mleko Strank«, ki «o z« svoje umetno hranjeno «11 na prebavnih motnjah bnlujočo dojončke predložile zdravniška potrdila, dn morajo dobivati dojenčki mleko od on« krave, naj ta potrdila obnovo pri državnih otročkih zdravstvenih ustanovah, nato pa predložo skupaj x mlečno nakaznico Odseku ta mleko, Maistrova 10 do vključno 13. t. ra Po predložitvi potrdil« bodo lahko vsi umetno b ranjeni dojcuflki do zaključno 4 mesecev starosti in val hotni dojenčki dobivali 'zbrano mleko iz. kontroliranih hlevov v mlekarni Korelec, Kongresni trg. To obvestilo velja po«ob«j za tiste stranko. ki so kaki zbiralnici mleka dodeljene Iz drugih mlekarn. Kdor lr.med toh n« bo dobil potrdila o potrebi nakazovanja Izbranega mleka, mu lin od lt. t. m. naprej mleko naka*«no v pristojni mlekarni. l'oilrohnrj!a navodila bodo stranke dobile pri Odsoku za mleko. Ne pozabite, da je že v prodaji nova knjiga »SLOVENČEVE KNJIŽNICE«, ki jo jo napisal znani naš pisatelj IVAN MATIČIČ: ,FANT S KRESINJA' Knjiga je pesem domači zemlji in pesem kmečkemu slami. Izpodletel študent ostane na gruntu, z učiteljevo pomočjo pre-ustvarja zastarelo nazore in ko si po dolgih letih šo enkrat mimogrede ogleda medlo življenje v mestu — se fant s Kre3inja še bolj zakoreninf v zemljo. Knjiga jo kakor nalašč za današnje čase. Codex furis eanomci Zakonik ccrkvenega prava Prevedel tn * novimi odloki priredit dr. Alojzij Odar. XXXII—10M strani. Cena elegantno vezani knjigi 2S0 lir. LJUDSKA KNJIGAHNA V LJUBLJANI Pred ikofijo it. S. Miklošičeva oosta tt. 5. Iz poštne službe Pošta Kostanjevica nn Krki bo vršila od 15. maja t. 1. poleg pisemske tudi blagajniško službo. Pošta St. Jernej prične dne 15. maja t. 1. poslovati za pisemsko in blagajniško službo. Kupujte knjige SI. knjižnice! Dnevne novice V iredo, l«. maja, ob 7 bo v atolnlcl pri oltarju *v. 11 e£nJega Telo«« darovana »veta uiaSa za pokojnim Francem Kukavico, urad-nlkom ZSZ. Vil tovartM iz urada, aoboret iu prijatelji vljudno vabljeni! Druitvu slepih Je daroval g. Leo Ronvan, LJubljana, 500 lir namesto veno« »a pokojno guspo Berto Zainida. Plomonltomn dobrotniku «o odbor najtoplej« zahvaljuj«. Obtičite razstavo altk Bemec-Trn-koezj v galorlj! Ob«r«nol. Županstvo a« Jeilct naznanja, da v «re-do popoldne ln v čotrtok dopoldne obilnsU urad kakor tndl občinski preakrbovalal orud ne bosta poalovnla, kor bo v tem čaau ležal na mrtvaikem odra v občinskem domu prvi padli boroo sa alovensko In katoliško »tvnr v naSI občini blngopokojnl narednik Vrano 1' o r S 1 n. Županstvo vabi v«o občan«, da f o udeleže njegovega pogreba, ki bo v četrtek ob devetih dopoldno. Semenski krompir. Podružnica Rndjar-akega ln vrtnarskega druStva Ljubljana I bo oddajala nomeniikl krompir zamudnikom 1« te dano«, v «rodo, 10. maja. od 1%—16 v Fran. člikanskl ulici 0 (na dvortAča). Seznam najdenih predmetov, prijavljenih Upravi policije v Ljubljani r moaeiu aprilu 1941: bankovec za 100 lir; dvigalo /a vozila; donnrnieu z vsebino 8 tir; obrabljena aktovka z živili; ženski rjavi dežnik: denarnica s vaeblno 5 lir; »rednja vsota denar.h okrog 500 lir. — V železniških vozovih ljubljansko direkcije eo bili najdonl v č««u od 1. marca do 30. aprila «l«dočl predmeti! mn-Skl dežnik; tal: dameki d«žnik; moSkl dežnik; zavltok knjig In pooiva; motki dežnik; nahrbtnik z inoSklml čovljl; aktovka t budilk o in druge malonkottl; obrabljeni raoi^kt čovljl; aktovka; denarnic« z nekaj gotovine; damski dožnlk; bankovec za 50 liri inoAko rokavice) moSkl suknjiči aktovka; torba in nahrbtniki moSkl dežnik; zavitek ženskega blag«; aktovk«; kovčeg s moiklm ln ženskim perilom; moSkl klobuk; prazna aktovka; nova Športna kapa; aklovka s »"laklini knjigami; karton porlln; moAkt dežnik; damski dožnik; r.vez praznih vreč; moSkl dežnik; damski dežnik; denarnica * S lirami In ključi; aktovka; damski dežnik; damakl klobuk in nioSki dežnik. Llettaelja zapadlih predmetov ho v petek. 12. maja, ob 14 v mestni »a«tavljnlnlci na Poljanski ee«tl 15. NaAa Zvezda — mnjnlika Številk« - ho lsila v potek. Poslali jo bouio takoj vsem, ki «o žo plačali naročnino. Junijska — tndn.iu in vočja — Številka pa bo IzSla sredi juniju. — Uprav«. Kajenj« na tramvaja J« odslej po policijski odredbi najstrožje prepovedano v vseli tramvajskih motornih vozovih tuko v no-trajnosti kakor na obeh pločnadah. Naprošamo potnike, naj hi prepoved vestno upoštevajo, da n« bo kazal. Za prikolice tn pripoved ne velja. Otroke Iz srcdtSča mesta bo mestni fl. zlkat brezplačno cepil zoper kozo v ponedeljek, 15. maja, v Mestnem domu In ludi v ljudski Soli na Zoisovi coati. Opozarjamo, da j« cepljenje zopor koze obvozno zn v»« Inn-sko leto in v lotoinjem januarju in februarju rojeno otroke, prav tako pa morajo l.iti ocpljanl tudi vsi oni, ki doslej sploh fo niso bili cepljeni. Prihodnji ponedeljek naj torr.i «tarSl zanesljivo pripeljejo svoje necepljeno otroko ob 17 v Mestni dom nl! v ljudsko Solo na Zoisovi cesti, noveda morajo biti otroci imažnt in v snažni oblnkl. Tja bodo starM prinesli »vojo otroke ob isti uri teden dni pozneje, torej 22 mnja, ob 17. Sicer jo cepljenje na mostnem flzikntu med uradnimi uram! tudi vsak drugi dan. vendar p« Uduj nl brezplačno. SlarSI onih otrok, ki Jih bo cepil zasebni zdravnik, morajo mostnemu fi-zikatu takoj predložiti potrdilo o unpoanem copljonju. O opravljenem copljonju In pro-glcdu dob« starBI plsmono potrdilo, ki nai gn dobro shranijo, f!« bi pa otrokn Iz kn-krSnego tehtnega razlog«, n. pr. zaradi bolezni, no bilo mogoče cepiti, ga J« trebit opravičiti pri Javnem copljonju «11 pa med uradnimi arami na mestnem flzikatu v Mestnem domu. Kdor otroka n« prinoso k obveznemu cepljenju ln pregledu ali ga o pravem času ne opraviči, bo kaznovan po določilih zakono o zntlranju nalezljivih bolezni. StnrSo iz drugih strani mest« bomo rodno opozarjali, kam ln kdaj naj otroke prinoso k oepljonju in preglodu. Poizvedovanje N«*e! sem znesek denarja. Kdor ga jo zgubil, naj vpraSa v pisarni konztimnega druStva na Kongresnem trgu. KULTURNI OBZORNIK Nastop gojencev Glasbene Matice Deklamacija — šola prof. Šesta Končno je objelo že marsikoga med nami spoznanje, da igralski poklic ni lahek in enostaven, da ni vsakdo rojen zanj in da potrebuje igralec poleg naravnega daru mnogo pridobljenega znanja. Iz tega in še iz drugih razlogov posameznikov, ki niso bili vedno tako nesebični, so se rodile posamezne šole, ki žele oblikovati in pripravljati igralca na njegov bodoči poklic. Tako je po suši, ki je bila vladala pri nas sedem let, nastopilo kar rodovitno leto. Danes imamo poleg privatnih »domačih vaje pri posameznih igralcih že tudi več javnih in tudi državne ustanove te vrste. Ko bodo vse odkrile uspehe in neuspehe svojega dela, bomo mogli soditi o resnosti in potrebi vsako posebej. Pri Glasbeni Matici deluje že več let poseben oddelek /, imenom »Deklama-eijat. To je ena najstarejših tovrstnih šol pri nas in marsikdo je že od tod našel pot v poklicno gledališče. Trenutno nas zanima, nli Deklamacija GM resno in temeljito vzgaja in pripravlja gledališko igralski naraščaj. Nimamo vpogleda v celotno delo te šole, a zdi se, da le do neko stopnje svoje delo opravlja. Seveda so zahteve zmeraj večje. Morda bi bila pred leti taka šola razmeram zadostovala. A če nočemo oslatl nn mrtvi točki, iu tO nobeno živo življenje ne more in ne sme, potem moramo tudi na tem polju korak dalje. Če hoče biti šola aktualna in če hoče Izpolniti svojo nalogo, potem mora gojiti vse veje igralčeve izraznosti. če primerjam lanski in letošnji nastop, ne opazim mnogo napredka, če ne _celo nazadovanja. Morda je bil letošnji spored hitrejo pripravljen in že zato ni mogel biti temeljit. V celotnem nastopu je bilo čutiti neko neskladnost — na eni strani skrb za dekla-macijo, na drugi težnja po igri. Pri nekaterih samo deklamacija, pri sposobnejših že dramska igra. Minimalna oprema odra, pa spet brez vsakih zahtevanih rekvizitov in podobno. V glavnem so nastopali isti igralci kot lani. Novi so bili le trije: gg. Veber in Gorjup ter gdč. Redžičeva. Ni razvidno, ali je šola raz^ljcna po letnikih, če gledamo novince, bi n. pr. g. Vebra mogli dali hi v vrsto šolanih učencev. Čustvovanje jo imelo pri izvajanju glavno besedo, tako da so izzvenele deklnma-cije marsikdaj povsem šolsko vsakdanje. Premalo pa je bilo opaziti šolanja glasu in govorne tehnike. In vendar bi morala šola prav v tej smeri delovati, saj je to kričeča potreba mlajših igralcev pa tudi starejših, v kolikor niso v dolgoletni praksi to nadoknadili. Čo pa danes šola že deluje, potem ne veni, zakaj obstaja, fe učencu toga ne da. Saj navadno do-klamlranje s čustvenimi zanosi goji srednja šola. Od »Deklamaclje« pa pričakujemo mnogo več. Predvsem v tej glavni nalogi, ki jo šola ima. nl bilo opaziti od lani nobenega napredka. Tu pa tam je na škodo prehitrega in nervoznega tempa trpel smiselni poudarek. Zdi pa se, da bi sc dalo s temi ugeiici mnogo doseči. Produkcija jo bila razdeljena v dva dela: prvi je obsegal pesmi, drugi prizore iz dramske literature. V prvem delu se je najviše dvignil g. L. Korošec z najbolj dognano in najmočneje doživeto de-klamacijo večera, s Kettejevim Pijancem. Smiselno zelo dobro in osebno doživeto je deklamiral tudi g. Veber Monolog o nosu iz Rostandovega Cyranija. Več paž-nje bo moral posvetiti še nastavku, ki ni dober. Tudi gdč. Grilova se je od lanskega lela dvignila. Deklamirala je Župančičevo pesem Z vlakom. Pri ostalih izvajalcih je viden manjši napredek. G. Podgoršek še ui našel skrivnosti pravilne izgovarjave in osebnega doživetja. Prerado ga zanaša v komičnost; odlikuje pa ga trden nastop in dobra jgralska izraznost telesa. O. Pelan je svojo napako v izgovarjavi od lanskega leta precej izboljšal. Izvajalke pa jo v splošnem vse preveč zanašalo čustvo. Nekatere pa so pokazale razveseljiv obrat v pozitivno smer, tako Jurčeva, Rebornikova in Bri-cova v kolikor ni prezgodaj prekinila izvajanja. V II. delu sla pokazala največ spet gg. Korošec in Veber, čeprav je bilo pri obeli videti, da zahteva drugi del še večjih sposobnosti kot prvi. Tem bolj jc bilo to videti pri ostalih izvajalcih. Produkcija ni potekla do konca, ker je ena od izvajalk nenadno obolela. Spored je bil dobro izbran in izvajalci so pokazali mnogo ognja In veselja do stvari. Pri posameznikih je, opaziti napredek. Toda nihče se dograjen in učen no pojavi na svetu. Ce bodo gojenci z enakim veseljem delali dol je, postajali zmeraj bolj temeljiti in če bo šola spremenila svojo metodo in polagala pažnjo predvsem na stvari, ki smo jih zgoraj omenili, polem bomo dobili tudi iz te družinice še dobro igralce. Večer sam je bil lep in prisrčen. Dvorano so napolnili znanci Izvajalcev in njihovi prijatelji. Tako je dihalo toplo in blagohotno razumevanje v povsem polni dvorani iu izražalo priznanje nastopajočim. J. P. Nova slovenska zdravniška knjiga Dr. Milan Perko, zdravnik v Mostah v Ljubljani, jc izdal v samozaložbi novo zdravniško knjigo pod naslovom Nerjaveče jeklo in zobna protetika. Dr. Perko je specialist za bolezni ust in zob ter ravnatelj Dcntistione šole v Ljubljani, Pisatelj je v svojem uvodu označil namen svojega dela, ki je namenjeno zobnim zdravnikom, ie bolj pa dentistu in zobo-tehniku. Zato se nc spušča tako v fiziološke in biološke probleme ust in zob, temveč sc ozira in to natančno na one probleme, ki nastajajo v zobnih laboratorijih. Zato je knjigo posvetil predvsem protetiki ter je najprej obdelal metalo-gratijo in metalurgijo v osnovnih obrisih z ozirom na zlato in druge zlitine, najbolj pa se posvetil zamotanemu sestavu nerjavečega jepla. Danes knjigo samo na-znjamo, strokovna kritika bo še sledila, zato naj podamo samo vsebino, knkor jc razvidna iz naslovov. Knjiga sestoji iz šlirih delov: I. govori o zgodovini protc-tike, II. o kovinah v zobni protetiki, III. o zlitinah in splošnih pojmih, IV. del pa govori podrobno in obširno o nerjavečem in korozijsko obstojnem jekln. Temu so posvečene str. 43—154, lorci dve tretjini. Tu govori o teoretičnem delu, kakor o praktičnih delih, kakor so krone, zatični zobje, vlivanje jekla, dejanje mostičkov, točkovno varjenje, plošče za proteze, ustalitvene nagrade ter napake pri izdelavi kron. Vsemu temu pa jc dodal besednjak strokovnih izrazov in tujk, literaturo in stvarno kazalo. Tako predstavlja knjiga resno slovensko rdravstveno znanstveno delo. O namenu svoje knjige pravi avtor: »Knjiga bo služila vsem, ki imajo že potrebno zobotehnično predizo-brazbo, da bodo izdelovali manj premočnim čim boljše in cenejše krone, mostič-ke, proteze. Vse, kar sem napisal o zobo-tehničnih delih v jeklu, je le osnova nadaljnjemu študiju. Prepričan sem, da «c bo zobna protetika v uporabi nerjavečega jekla vedno bolj razvijala ne samo v zobotehnični, ampak tudi metalurgični smeri. Ker smatram, da ni nobeno drugo delo tako individualno poudarjeno kot ravno protetika, se mi zdi važno, da sc znanstveno obvladajo predvsem osnovni pojmi, ti pa seveda temeljito, ker zahteva vsako delo oziroma naprava v ustih posebno poglobitev in presojo za vsak posamezen primer posebej. Malemu narodu, kakršen je slovenski, je finančno nemogoče tiskali posebne znanstvene opise posameznih več ali manj zanimivih in redkih primerov, kjer se pojavijo razne posebnosti, ki zahtevajo svojstven strokovni postopek. Upajmo, da bo bodočnost dala našem-i narodu tudi to gmotno podlago znanstvenega tekmovanja z velikimi narodi, ki razpolagajo z vsemi zmožnostmi in ugodnostmi.« Knjiga bo gotovo z veseljem sprejeta tako v zdravniških kakor v laičnih krogih, kot znanstveno prizadevanje, da se dragoceno zlato v zobni tehniki nadomesti z nerjavečim jeklom. Knjiga jc natiskana na lepem papirju ter je bogato ilustrirana, O knjigi bomo šc poročali, »SLOVKNJžC«, sreda, 10. maja 1944 Mev. UM. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Proslava 1. muja v Preddvoru je bila kaj živahna. Dopoldne so postavili v Preddvoru majsko drevo, popoldue pa so prispeli gostje iz Kranja, med njimi okrožni vodja Pflegerl, predstavniki vojske iu stranke. Začel se je pester spored, na katerem je spregovoril tudi okrožni vodja. Med sporeo domače Maroltova iz Predtrga pri Radovljici. S Spodnje Štajerskem Opozorilo na prazne bencinske ročke prinaša >Tugespost< in poroča, kako se je zgodila zaradi nepremišljenosti na Zgornjem Štajerskem nesreča ob prazni po nemškem lovcu odvrženi bencinski ročki. Trije 16 letni fantje iz Litzelsdorfa so nnšli tak sod. ki ga je ''dvrge! lovec. Seveda je bil že prazen. I.nbkomisljeni fant pa je hotel še pogledati, kakšna je notranjost soda in ie prižgal žvetplenko. Bencinski hlapi, ki so bili v sodu. so seveda povzročili eksplozijo ter so bili vsi trije fantje ranjeni, ko je eksplozija sod raznesla, če toroj kdo najde bencinski sod, ki ga je odvrglo letalo, uaj ne stiku po nepotrebnem okrog njega, ampak naj samo obvesti policijo ali orožnike. Obratni vodje na obiskn v Piirstenfel-du. 12 vodij iz spodnještajerskib tekstilnih tovarn so obiskali pred nedavnim tekstilno tovarno v FUrstenfeldu, kjeT so si ogledali tam urejeni oddelek z-a vajence. Prireditve v okrožju Maribor-okolica. Urad za ljudsko prosveto v okrožju Maribor-okolica je minulo nedeljo omogočil več prireditev. Tako je bil v Rušah pri-re)en zabavni večer, v Spodnji Polskavi je bilo uspelo vaško popoldne, v Konjicah pa pester večer. 12 Hrvaške Nove sociiiliiopolitiine odredbe v Zagrebu. Na praznik delu, dne t. maja, so v Zagrebu objavili tri nove socialno-po-litične odredbo, s katerimi so zboljfali dosedanjo socialno zakonodajo. Tako do- Vsakdania Ljubljana po krontstovih zaoiskih Po dvadnevnem deževju sonce Dobra dva dneva je rahlo, v malih presledkih deževalo. Ni bilo hudih nalivov, niti ne nevarnih ploh. lok dež je vedno zu zemljo najboljši, kajti vsako kapljico je dobro vsrkala moče potrebna zemlja, ki je bila postalu že kaj suha in prašnata. Kmetovalci, vrtnarji in tudi ljubljanski mali obdelovalci so vsi tega dežja izredno veseli. V zadnjih 48 urah je po zapiskih meteorološkega zavoda padlo do 25.60 mm dežja. Pač primerno velika množina /račne vode, ki je dobro namočilu njive in travnike. V torek zjutraj se je /učelo polagoma jasniti. To so Človeku napovedovale zlasti v zrak se dvigajoče megle okoli Debelega hriba nn dolenjski strani od Rudnika naprej. Po visokih gorah je snežilo. Zato jc bilo v torek zjutraj hladno, sa j je jutranji temperaturni minimum dosegel le b.S°C nad ničlo, ko je znašal prejšnje dneve nekaj nad II stopinj. V ponedeljek popoldne je bilo razmeroma hladno, ko je znašal maksimum samo 14" C nad ničlo, a smo žc 3. maja imeli nad 20 stopinj. Topli sončni žarki bodo vse osvežili. Rastlinje bo bujno tastlo. Toda nevarnost slane še ni odstranjena. S tramvaja jc padel Ljubljančan, 20 letni Roman Somrak je v ponedeljek okoli 20 padel s rramvaja in se hudo poškodoval po inlcah in nogah. Z reševalnim avtom io bil prepeljan v sanatorij Emona. Star slepar obsojen Zaradi raznih sleparij že mnogokrat kaznovani in delomržni tip Ignac Rozman jc bil pred okrožnim sodiščem .ibsojen na 1 leto in 2 meseca strogega '»pora ter na 100 lir denarne kazni zaradi sleparije in poneverbe. Na ra- naii»Hn«ai>aiBBaHBBBBHBavjG Zbornik za sadjarstvo in vrtnarstvo Sadjarsko in vrtnarsko drušlvo je iz-dalo obsežen zbornik za sadjarstvo in vrtnarstvo. Obsega SO strani v formatu kakor je bil prejšnji »Sadjar in vrtnar«, ki -o ga dobivali člani sadjarskega in vrtnarskega društva. Zbornik v prvem delu obravnava vprašanja iz sadjarstva in je najbolj upoštevanja vreden zlasti oddelek, ki obravnava naše l>odoče sadjarsko pridelovanje. Seveda ne manjkajo članki o negi sadnega drevja, o zatiranju /ajedalcev in praktični nasveti. Trideset -Irani je posvečenih vrtnarstvu, kjer bo posebno važno vprašanje razkuževanja semen in zemlje, varstvo pred zajedalci. Ilogato je ilustriran članek o najnavad-nejših semenskih plevelih (38 slik!). Tuili za cvetlice je nekaj prostora kakor tuili za razen drobiž. Zbornik ima posebno llumekovo prilogo, imenovano po zaslužnem rajnem in dolgoletnem uredniku .Sadjarja in vrtnarja«. Priloga prinaša opis jabolka jonatana z lepo celostransko barvno sliko. finirnn način je znal Rozman izvabiti od neke gospe moško obleko in perilo pod pretvezo, tla bo vse odnesel njenemu sinu, s katerim se je seznanil v šempelrskih zaporih in ki prosi za obleko. Mati je sleparju verjela in vse lepo izročila. Rozman je obleko in perilo prodal. Ko jablane, hruške cveto ... Čudovito in nebeško lepi so sedaj ljubljanski in okoliški vrtovi, ko jo naše glavno plemenito sadje — jablane in hruške — v polnem razmahu cvetenja. Kako se tajinstveno prelivajo, zlasti na jablanah, najrazličnejše žive barve od lemnordeče do svctlobele? Ker doslej ni bilo šc nikake slane in pomladanske pozebe, goje naši sadjarji in lastniki vrtov najtoplejše nade za dohro sadno letino. Kolikšna je pač površina ljubljanskih vrtov? Na ozemlju mestne nb-čino ljubljanske so zemljemerci izmerili. da znaša površina ljubljanskih vrtov 438 ha 04 in 22 kv. m. Našteli »o v mestu do 25.000 jablan, ki so dale nekatera leta do 525 'lotov jabolk, dalje imaino do 22.500 hrušk, ki so po- Erejšnja leta rodile do 505 slotov hrušk. ,epo letos cveto tudi slive, ki jih je v Ljubljani do 4000 in imajo do stolov sliv. loča prva odredba obvezno sklepanje kolektivnih pogodb. Za točno izvrševanje teh sporazumov skrbi urad posebnega komisarja za delo, ki odloča v vseh spornih vprašanjih med delodajalci in delojemalci. Na sedežih vseh velikih županstev so ustanovili tudi posebna sodišča za delo, ki razsojajo o vseh vprašanjih, ki se tičejo delavstva. V Zagrebu je pa vrhovno sodišče. V vseh podjetjih, ki zaposlujejo več kakor pa 20 delovnih moči, postavlja komisar za delo svoje zaupnike. Z novimi socialno-političnimi odredbami se Je znatno razširil tudi delokrog inšpektoratov za delo. Ti morajo predvsem skrbeti za to, da se vse odredbe. izdane za zaščito življenja in zdravja zaposlenega delavstva točno Izvajajo tor da so vse tehnične naprave v podjetju v redu. Inšpektorati za delo bodo zalo ustanavljali tudi svoje podružnico v manjših krajih. Predsednik hrvaške vlade zopet v Za- (rrebu. Po večtedenskem potovanju po Hosni se je te dni predsednik hrvaške vlade dr. Mandič zopet vrnil v Zagreb. Otroška kuhinja v Spliln. Ob navzočnosti splitskega škofa dr. Kvirina Bone-fačiča ler zastopnikov vojaških in civilnih oblasti so v Splitu nedavno odprli prvo otroško kuhinjo. Iz Srbije Letošnje jurjevanje v Srbiji. Pomladanski praznik Jurjcvo so praznovali v Srbiji tudi letos. Na ta praznik se je srbski ministrski predsednik zopet obrnil na srbsko delovno mladino s posebnim proglasom, s katerim jo poziva, naj še podvoji svoje dosedanjo delo za obnovo svoje domovine. General Nedič nadalje izjavlja srbski mladini, da je jurjevski dan o.slal še nadalje to, kar je pri Srbih vedno bil. namreč simbol vere v bodočnost. Svoj poziv srbski mladini sedanji srbski voditelj zaključuje z besedami, da obžaluje, da ji sedaj ne more povedali prav nič veselega, ker skupno s srbskim narodom obžaluje žrtve zadnjih letalskih napadov. Toda kljub temu se je Ireha zanesti na svoje ljudstvo ter v delu iskali rešitve za Srbijo. Zboljšanje poljedelstva v Srbiji. Vodstvo srbskega okrožja v Kruševru jo predvidelo v svojem letošnjem proračunu postavko 100.000 dinarjev za n;ikup strojev za čiščenje žila. » SVETU <( je bogato pisaaa beseda Bedni obroki za Ijubllansks prebivalce 1.1943 Mestni fizikat, ki ima skrb, da Mi nad zdravjem našega mesta, vodi točno statistiko o tem, kako se Ljubljančani hranijo. Saj je od prehrane predvsem odvisno zdravstveno slanje in si je mogoče s temi podatki marsikaj razložiti. Kot je ugotovil nemški znanstvenik-fiziolog Fliigge, potrebuje mož pri navadnem telesnem delu 2400—3000 kalorij. Doraščajoča mladina, noseče in doječe žene pa celo več. Kar smo prejemali v preteklem letu za časa badoglievcev na živilske nakaznice, je dalo le 850 kalorij. Zato se ni čudili, da je umrljivost za tuberkulozo od lela 1940 do 1943 narasla za 277%. Na redne živilske nakaznice 6mo dobivali Ljubljančani 13.3 gramov raznih maščob, 16.6 g sladkorja, 124 g moke in 66 g riža ali testenin. Razen tega, kar smo dobili na osnovno živilsko nakaznico, je dobivalo prebivalstvo krompir, meso, sir, fižol, grah in marmelado. Krompir se je začel deliti v juniju. Ta mesec je bil obrok za osebo D00 g. V juliju in avgustu po -100 g, v naslednjih treh mesecih po slo, decembra pa 200 g. Povprečna i • sečna količina krompirja, ki smo aa dobili na nakaznice, je znašala 1.333.3 g. Zlasti je zanimivo, v kakšnih mno/.inab smo prejemali sveže meso. V januarju je dobil vsak Ljubljančan 380 g, v februarju 210 g, v marcu 370 g, v aprilu 420 g. v maju 470 g. v juniju 400 g, v juliju 500 g, v avguslu pa 370 g. Dokler je vladal na deželi red m so naše vaške straže mogle varovati vasi pred rdečimi razbojniki, so se dogoni v redu vršili. Tega pa je bilo konec s septembrom. Komunistična »svoboda«, ki je tedaj tako strahovito prizadela podeželje. je tudi Ljubljani zelo škodovala. Septembra smo dobili Ljubljančani v prvih dneh še 100 g mesa, potem pa ves mesec in tudi v oktobru nismo dobili nič. V novembru se je začelo stanje boljšati, dobili smo 150 g, v decembru pa je nova oblast preskrbela iz Furla-nije lepo mlado živino za Ljubljano. Obrok mesa je bil ta mesec 600 g, to je, največji v vsem letu. Prekajenega mesa smo dobili v lelu 1943 120 & klobas 450 g, konzerviranih rib pa 70 g. Mehak sir smo dobivali od februarja pa do septembra. Povprečna mesečna količina je bila 89.2 g. Za trd sir nekdaj pri nas ni bilo dosti zanimanja. Za časa italijanske zasedbe pa smo se te zabele za testenine prav lepo privadili. Sodili smo, da ima le eno napako: da ga je premalo. Povprečna mesečna količina trdega sira na osebo je bila 58.3 g. Povprečen mesečni obrok fižola je bil 233.3 g, graha pa je v decembru dobila vsaka oseba 1 kg. Povprečna mesečna količina marmelade, enako paradižnikove mezge, je znašala 58.3 g. Če gledamo na tabelo, ki nam prikazuje le količine, nam oko obstane na vrsti za december. V tem mesecu se je stanje prehrane izredno izboljšalo, lako v mesu. fižolu in grahu. Za bočič smo dobili ludi po 250 g sladkorja in 4 del I žganja. Mladina do 18 leta je začela po | uvidevnosti novih oblasti v derembru | dobivali dodatek To g moke dnevno. Dramsko gledališče Četrtek, U. maje. ob 18: »Zemlja«. Premiera. Bed I. L Cankar »Lepa Vida«, lgrm hrepenenja v treh dejanjih. Osebe: Lepa Vida — Sarl-Ceva. njena mati — Kraljeva. Poljaneo — Jan. Mrva — Debevec, Dtonla — Korošec Damjan — U. Skrblnlek, Dollnar — Grego-rln, Milena — Okmar.Boltarjeva, »dravnlk — Ceear, Itudent - Stari«. Režiser O. De-beveo, scena A. Oorlovičeva. koatuml Dag-mar Radarjev*. »Zemlja«. V tej tridejanaki iivljenaki igri je prikazal dramatik Karel SchBnherr niz prizorov, ki s reenobo in humorjem rl-Sejo prvobitne življenjske nagibe kmeta: željo ln ljubezen po zemlji ln otroolh. Okrog te anovl spleteni konflikt je živ in sočen, začinjen • humorjom, a vendar poln resno, he in tehnoatl. Vedioat ln resnoot al držita tehtnico in uravnovešata potek dogajanja, kt razkriva najznačilnejše trenutke v kmečkem življenju. Opozarjamo na premtero. VI bo jutri, v četrtek, za red Prvi, Operno gledališče Sreda, II. maja, ob 18: >Snegnro«ka. Bed Sreda. Ker so bile predstave tekočega opernega repertoarja aa obonente ie vse odlgane, premiera novega opernega dela pa Je bila sa-radl obolenj nekaterih član»r preložena aa konec tekočega tedna, Upravi nI bilo mogoče Izpolniti avojlh obveznost) naaprotl ahonentom stolnih abonmajev. Abonentl reda Sreda dobe v tekočem tednu izredno ponovitev opere »Snegnrofka«, kl je ena najuspešnejših oper v tekočI sezoni. N. Rlmskl-Korsnkor »Sneguročka«. ope. rn v Štirih dejanjih a predigro po pripovedki Ostrovskoga. Prevedla L. Pavlano ln N. Strltof. Osebe: Pomladna vila — Golo-bova, ded Mraz — Lupšn, Sneguročka — Vidalijeva, Bobll — M. Sancin. Bobliiha -Poličeva, car Berendej — Llpnščck. Lela — Sndritkova k. g. Kopava — inlkova, Misglr — Popov in drugI. Opoiarjumo na začetek predstave ob 17.311 Oddajnlška skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored ia II. maj: 7 Poročila v nemSčinl — 7.10 Jutranji pomlrav, vme« 7.30 Poročila v alovenščinl — 9 Poročila v nemSčinl — 9.10 Koračnica, napoved eporeda v nemSčinl in alovenščinl, nato koračniea — 11 Opoldanakl koncert — 12.30 Poročila v nemSčinl ln alovenščinl — 12.45 Veseli svoki za premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemSčini In slovenščini — 17.15 Otroško nro vodi MaSa Stavčeva, aodelnje sopranlstka .Tania Bnnkart — 17.43 Kaj gosli pojo — 19 Slovenske pesmi poje tercet sester Finkovib — 19.30 Poročila v alovenščinl, napoved eporeda — 19.45 Glasbena medigra — 20 Poročila t nemSčinl — 20.15 Mlademu pripada svet — 31 Komorna glasba Ljubljanskega godalnega kvarteta in violinistke Jelke Stanič — 22 Poročila v nemSčinl — 22.10 Igra pleenl orkester pod vodstvom Vodoplvca, sodeluj* pevka lisa Marija Endo, na klavirju spremlja F :t* Spitzcr. til 141 IVO »SLOG A« v " Eden nsjboli dražeslnih mnzikalnib filmov, kar jih ie mogla ustvariti filmska umetnost, |e pač film valčkove opojnosti v WII.LT FORSTOVI »Opereti« Wiliv Forst jo je kot režiser z oeko oča-rujnčo muzikalnostjo in niiuoeijtirno intenzivnostjo osvojil za film, ki ie žel in žanjt povsod največje nsjiclie Sodelujejo odlični umetniki: Maria Holst Dora Komar. Panl HOrbiger. Leo Slezak, Dunajska filharmonija in Zbor dunajske državne opere. Piodstave ob delavnikih ob II In ob II Prcdprodaja vstopnic: 11—1! ler od 13 dalje ,El KI NO »UKION* PustolovSfina mladega dunajskega barona m lepe grofiee. Poln« pnsrrnoga humorja in presenečenj. Izbrani odlieni dunajski igralci. »Romantična snubitev« V Klavolh vlogah: Marte llarell. Woll Albarh Rcltj, Cliristl Mardavn Paul lISrhigcr. Oito I rossler. R i r h n r f 1 Romanowsky, Hndolf Carl in drugi. Predslave ob delavnikih ob t« in 17.11 t Et Ki I IVO »MATIC.437._ RJUHE lahko rabljene ia več- 1'o bosansko preprogo ;npim. Naslov v npr. »Slovenca« pod 3941. MHCES IN GOLAZEN nši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši. podgane, voluharje in oramorie zanesljivo Eokončale s strupom, i ga dobite v droge-riji kane. Židovska I. CUPUIKMO prazoa evmcsiot tt> .lične papirnate vreče petronafta tvhi, .» - ta a_ PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. DROGERIJA KANC. Ziilovsks ulica I. RAZNOVRSTNE PREDMETE vam vnovči takoj v gotovino Trgovska pisarna za ban? ne in denarne pn«le Al. Pla-ntnšek. Ljnblinna — Dvoržakova ultra VI. DAMSKO URICO zapestno. iz bele krom kovine, gravirano »Fa-nikv 4. IX. 1V35« sem zgubila v nedeljo 7. maja I. I. popoldne iz Komenskega nI. 20 do magistrata, od koder sem se peljala s tramvajem do Rakovnika in nato pel do bloka. Pošten najditelj se naproša, da jn odda v npravi »Slovenca« proti nagradi, ker mi je drag spo- »SANEOUN« za razkuževanje malih živali, hlevov in knr-nikov. »Chemotechna« družba z* o. z., Ljnh-Ijana, Mestni trg 10. _(I STAR PAPIR ia papirne odpadke vsake viste, velike ia majhne količine, ko pnjemo po ealvlšj cenil P revo« oskrbi mi samit Zdrnžene papir niče. pisarna! Dunajska lb-ll (tel. 20-941. skladišče pri Kaverti. Ciril Metodova nlloa (t 67. nasproti star« mitnice (k STEKLENICE razne vrste, kupnjemo Plačamo dobro. Na vato te I jo |ih prevzamemo aa doma. • B Gušiin Vodnikov iu a. PRAVK |UTA VREČK lepe prave |ata vreče dokler traja caloga agodno naprodaj. Po-tronalta. Ljubljana — Ciril-Metodova IL 33a prej Irrševa. MARMORNA KREDA rtela ,uarmorna kreda kaliie* karbonat 0, 00 100. 0000 . PlaJtikol Sintespomiro. Karboti ae| - katran. Olj« ta jermeoa stalno na u logii PFTRONAFTA i mbllana Ciril Meto lova 33 a preI Tvi leva. Il POZORI Knpnlem vreče la vse tekstilne odpadke lei plačam po na i višji ce nI. • Grebene Alojzij Gallusovo nabrežj« 39 Ljubljana. k Zahvala vsem. ki ste spremili k poslednjemu počitku našega predragega soproga iu očeta, gospoda Simona Rekarjn preglednika finančne kontrole Posebno zahvalo dolgujemo čč. duhovščini, njegovim stanovskim tovarišem, pcv.skemn in čebela rskcnia društva. Dalje izrekamo toplo zahvalo vsem njegovim rojakom, prijateljem in znancem, ki so obsnli krsto in njegov prezgodnji »rob s cvetjem. Maša zadnšniea bo darovana ob 7. žalnjoči: Ivanka, soproga; Marica. Iva, Milka, Ciril in Reziks otroci in ostalo aorodstvo t Javljamo tužno vest, da je v izvrševanju svoje dolžnosti umrl v 23. letu svoje starosti naš dragi sin, brat, gospod Peršin Franc narednik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 11. maja 1944 izpred občinskega doma na Ježici na farno pokopališče k sv. Juriju v Stožicah. Stožice, dne 10. maja 1044 Žalujoča družina PeršiiOTi l. B. P 0 L \ K iiviroa povest if časov Keltov v naSih krajih »To je res.« pritrdi Špartak. »ali . .« Zdajci zatrobi stražnik Virdonov trikrat. Knez in trgovec prisluhneta — »Sel je prišel,« reče knez. »Saj res; čakaj no; ravnokar sem ti hotel povedati tole,« hiti Špartak. V tem pa vstopi v sobo Nervijot, poveljnik Galimarove telesne straže, in naznani tole; »Knez Galimar, sčl je prišel!« »Kdo ga pošilja?« vprašuje knez ra-doznal. »Knez Tektosagunt,« pojasnjuje Nervijot. »Naj vstopi!« veli knez. »Naj odidem?« vprašuje Špartak. »Ostani!« veli knez. »Saj itak nc bo r.ii oosibnega « Sel vstopi in se pokloni knezu . .. »Tvoje ime?« vprašuje knez sla. »Turigunt«, reče sel. »Kdo te pošilja, Turigunt?« vprašuje knez sla dalje. »Moj gospodar, knez Tektosagunt,« pojasnjuje sel. »In kakšne vesti prinašaš?« mu se?e knez v besedo. »Pozdrav od kneza Tektosagunta in tole,« reče sel in izroči knezu leskovo palico, »Hvala!« reče knez slu; poveljniku svoje telesne straže pa naroči takole; »Nervijot, ti pa skrbi, da bo odšel Turigunt raz dvor kneza Golimara zadovoljen in vesel!« »Knez Galimar, kot si velel, tako se bo zgodilo,« reče Nsrvijot. In sel Turigunt in povelinik knezove telesne straže sta odšla .. »Kaj neki bo takega?« vprašuje Špartak radoznal, ko sta Turigunt in Nervijot odšlo. Knez Galimnr molči, obrača leskovo palico in čita na tihem . . »Vabilo,« reče knez, ko prečita poslano mu vest »Saj se mi je videlo,« doda Špartak. »Kako to?« se začudi knez. »Že za časa svojega bivanja na dvorcu kneza Tektosagunta sem čul, da bo njegov najmlajši sin, Anderot, zdnj enkrat polnoleten in ga bodo sprejeli na najslo-vesnejši način med vojnike in mu opasali meč,« razlaga Špartak. Knez čita medtem vabilo še enkrat... »Da, saj ravno to je,« pritrdi knez. »Namreč?« vprašuje trgovec. »Ttj je, kar si ravnokar pripovedoval,« razlaga knez. »Vabilo jc na proslavo sprejemanja knezovega najmlajšega sina An-derota med vojnike.« »In to bo?« vprašuje trgovec. »Prvo jutro po tretjem ščipu po kresu,« odgovori knez. »To bo pa kmalu,« reče Špartak. »Samo še sedemkrat bo vstalo sonce,« doda knez. »Cabmar, ob tej priliki pa se boš sestal ludi z Albasvinto,« reče Špartak. >ln ti, Špartak?« vprašuje knez. -Kai se ti res tako mudi?« »Galimar,« razlaga trgovec, »pot me vodi po kupčijah še daleč proti severu; tja daleč čez visoko gorovje grem v deželo, preko katere vali svoje valove mogočna reka Drava. »Greš torej še preko meja dežele, preko katere vali svoje valove zelena Sava?« vprašuje knez trgovca. »Da, v pokrajine reke Drave grem: od ondot pa me bo vodila pot v sončne pokrajine reke Soče tja doli do morja, od koder se popeljem z ladjo v svojo sončno domovino Grčijo,« razlaga Špdrtak. »Naj ti bo pot v domovino srečna,« želi knez trgovcu. »In tebi, Ga!imar, naj bo pot srečna na dvorec kneza Tektosagunta; in še srečnejša z Albasvinto domov na tvoj dvorec.« se zahvaljuje Špartak in se priklanja knezu Galimaru skoraj do tal jšpartak, na veselo svidenje « reče knez in mu proži roko »Galimar, in da te najdem takrat že v družbi kneginje Albasvinte,« želi ob slovesu trgovec knezu. Knez na to ni odgovoril; le zgenil je z ramama; in v tej gesti je bilo jasno či-tati; Kdo ve? — Knez je spremil trgovca do vrat; lod sta se še enkrat poslovila in se raz-stala .,. Nato je odšel knez na hodnik, uprl pogled proti vzhodu in v duhu je gledal srečo, ki prihaja v podobi lepe Albasvinte na njegov dvorec. Od dneva, ko je dobil knez Galimar povabilo od kneza Tektosagunta, so tekli dnevi knezu Galimaru tako počasi, da še nikoli ne loko; minili pa so le. ln lepega dne se ie napotil knez Galimar od doma; za spremstvo si je izbral četo najlepših in najpogumnejših velmož. Konji, obleka, oprema in orožje so bili izbrani; tudi konji, ki so nosili darove za kneza Tektosagunta, so bili izbrani; zakaj kneza Galimara bi. bilo sram, če bi ljudje ugibali, da je izbral za nosače da- rov kljusčta zato, da bi ne bilo treba dajati preveč darov. Rog stražnika Virdomara je naznanja' odhod kneza Galimara in njegovega spremstva; ko so odjezdili, jc bilo megleno jutro; a megla je obetala lep dan. Spredaj je jezdi! knez Galimar; n;. desni in levi sta ga spremljala brala Ar jovint in Arvenulf; za temi tremi pa i( jezdil brat Ingnbot; za Ingbotom pa jc jezdila četa izbranih velmož; ta čel: sicer ni štela več nego petdeset mož, ; ti so bili bojevniki, ki bi se v slučaju na pada uprli tudi četi sovražnikov, ki b štela desetkrat toliko mož. Drevje ie bilo že v poznem poletner zelenju; jesensko hladan veter ga j', majal, da je mogočno šumelo; tu in tar se je utrgal kak ve!i list, plaval je nek-3 časa po zraku, potem pa je padel na tli in čakal, da zvene šc bolj in ga pomeš veter med one, ki so prihajali že v temno-rjavo barvo, ki jc oznanjala prehod v trohnenje, razpadanje in gnitje. Galimar je molčal; da bi ga ne motila sta pojezdila Arjovint in Arvenulf napre , ko pa sta prijezdila na k'anec, na katc rem stoji sedaj cerkev Matere božje n Zaplazu. sta se ustavila in dala Galimar: z dvignjenima lcvicama znak, naj ustav konja in četo; ko se ie to zgodilo, prijezdita Arjovint in Arvernulf nazaj in pe-vesta Galimaru, da jezdi pred njimi v dolino četa vojnikov »Čigava?« vpraša knez Galimar. »Ljudska tiskarna« — 7.» I.iudsko tiskarno; Joie Kramarič — Herausgeber, iz' jatelj: tal Jože Sodja — Sehrlltleilei, arednik; Janko Halnei.