h čka irgovi Neraznmevauje Pisati o kmečki trgovini je dvakrat težko. Prvič, ker je v to svrho zelo težko zbrati potrebne podatke in snov razdeliti tako, da bo za kmečkega čitatelja lahko umljiva. Pri zbiranju porofiil za tp rubriko uredništvo naleti na naaprotovanje drugih stanov, ki so mnenja, da ae kmetu ne sme povedati tega, kar bi moral vedeti. V tem so vse mogoče ovire, ki jih ne bomo naštevali. Dokaz za to je, da si do danea ni upal noben list začeti pisati o kmečkih cenah v taki obliki in v takem obsegu, kot »Slov. gospodar«. Mi smo s tem dokazali, da se rea nesebično borimo za dpbrofoit kmeta, kajti nismo se ozirali na odpovedi llsta in ogiaspv, ki n&m vsled tega grpze. Ne moremo pa razumeti, kakp neki pridejp nekateri kmetje do prepričanja, da je Pd uredništva Pdvisen padec in dvig cen kmetijeklh pridelkov in nam pišejo, naj cene dvignemo. Saj vendar uredništvo ne kupuje ne volov, bikov in krav kakor tudi ne druglh kmetijskih pridelkov. Urednlstvo hoče kmečko ljudstvo le obveščati o padcu in dviganju cen, da se po teh obvestilih ve držati pri kupčiji s premetenimi kupci in mešetarji. Naša rubrika je torej samo svetovalec kmetu pri kupčiji, ne pa kupec, od katerega je odvisna cena. Iz srca želimo in zaatopamo stali&Se, da bi kmet za svoje pridelke čim več dobil, toda višina cen ni odvlsna od nas. čitatelji naj imajo to vedno v mielih, da se bomo tako razumeli. Javna beseda državnim oblastem! Kmečko ljudstvo je že izredno nevoljno, kei1 nima petroleja za razsvetljavo. Zvedeli smo tudi, da je delno Narodna banka kriva, da ga nl mogoče dobiti. Narod hoče imeti javno pojasnilo o tem, kdo je to povsem nepotrebno pomanjkanje petroleja zakrivil. Obenem pa zahtevamo, da se vrši pcspešen postopek za dobavo petroleja. Kot pravi poročilo iz Ljubljane, je 24 velikih cistern petroleja za Slovenijo na poti iz Trsta. Naj birokratizem ne dela ovir dovozu! Povpraševanje po blagn na domačem trgu Smrekove in jelkine deske ter plohe kupujejo stalno v vseh debelinah. Dobava po dogovom se vrši za več vagonov jeiovih in smrekovih desk v m. in IV. kakovosti od 18 mm dalje. Hrastovi pragi za nemške državne železnice se kupujejo v neomejeni količini. Po vsem blagn je stalno povpraševanje. Cene za mehak les ao čvrste, za ostalo blago pa trdne. Kontrola pri prodaji konj in njih cena Pri Zavodu za poapeševanje zunanje trgovine se je pretekli teden vršilo posvetovanje predatavnikov državnih uatanov o vprašanju kontrole izvoza konj v tujino. Predvsem je šlo za to, da se ustavi prevelik izvoz, ker je s tem bila onemogočena oakrba s konji pri naši vojski. Kontrola ae pa naj vrši tudi pri cenah. Radi vojne namreč tujina zelo išče naše konje in plača cene, ki omogočajo naSim izvoznikom konj nesluten zaslužek, tako da visoka cena ne pride v korist konjerejcu. Izvozniki radi tega samo pri enem konju zaslužijo po 4 do 5 tiaoč dinarjev. Država se je odločila, da v tem oziru napravi red a tem, da izvede kontrolo izvoza konj na podlagi cen, ki jih plača tujina. Najbrž bo izdana v ta namen poeebna uredba. Osnoval se bo poseben odbor za kontrolo izvoza konj. Da bi ae a cenami, ki jih za konje plača tujina, okoristili v prvi vrsti konierejci, ae bodo vršili v ta namen posebni konjski sejmi. Na teh aejmih bodo kupčijo nadzorovale posebne v ta namen imenovane komisi- je, katerih naloga bo, da bodo uravnali kupčijo a kpnji tako, da se bo z visokimi cenami konj okoristil v prvi vrsti konjerejec. V zvezi a to kontrolo je »Gospodarska sloga« povzela potrebne mere, da ©bvaruje kmete pred prodajo konj v brezcenje. Omenjena organizacija je dPkazala, da prekupei zaslužijo 50% pri kupčiji s konji. V očigled temu je razposlala svojim zaupnikom po vaeh krajih Hrvatske okrožnico, v kateri opozarja kmečke goapodarje, da naj svojih kvalitetnih kpnj ne prodajajo izpod 7000 din kpmad. če se pa kje pojavijo kpnjaki mešetarji, jih morajp zaupniki »Gpspodarske sloge« takoj javitl psrednji zadrugl »Gospodarake sloge« v Zagrebu. Na sejmu v Zagrebu so se prodajali lahki konji po 3000—5000 dln, srednje težki od 5000 do 10.000 din, teiki od 10.000 do 14.000 din par. Konji za zakpl so pa bili pp 2—2.50 din kg žive teže. Na isti način, kpt se namerava izvesti kontrola cen pri konjih, bi se naj izvedla tudi kontrola cen pri prodaji goveje živine in svinj, 3 čimer bi se brez dvoma koristilo našemu kmetu. Kurivo Premog kosovec 260—285 din, kockovec 246 do 260 din, orehovec 205—220 din, grahovec 155 do 170 dtn, zdrob 120—130 din, prah 80—85 din stot. — Bukova drva 13.50—16.50 din, hrastova 11.50^—14.50 din 100 kg. — Bukovo oglje 61 do 66 din 100 kg. Cene goveje živine in svinj v Ptuju živlna. Voli 3.50—5.50 din, krave 2.25—4.60 din, biki 3.50—4.75 din, junci 3.25—4 din, telice 3.75—5 din, teleta 5 din za 1 kg žive teže, konji po kakovosti in velikosti 500—4000 din. Svinje. Prašiči 6—12 tednov stari 80—120 dln komad, pršutarji 7—7.75 din, debele svinje 8 do 8.75 din, plemenske svinje 6.50—7 dln kg žive teže. Drobne gospodarske vesti Izvoz živih svinj. Za čaa od 4. do 10. februarja se je dovolilo v Nemčijo izvoziti 71 vagonov živih avinj, v češkp-Moravako pa 30 vagonov. Poleg tega se je še naši industriji dovolilo izvoziti 21 vagonov svinj. Skupno izvozno dovoljenje zaiaša v omenjeni dve pokrajini za teden dni 122 vagonov avinj. — Za čas od 11. do 17. februarja pa je dovoljeno izvoziti v Nemčijo 69 vagonov živih svlnj, kar znaša 3450 komadov. V češko-Moravsko je dovoljeno v tem času Izvoziti 28 vagonov živih avinj ali 1400 komadov, v Slovaško pa 10 vagonov ali 504 komade. Najnlžje cene za oljnato seme je določilo trgovinsko ministrstvo v soglasju a kmetijskim miniatrom. Cene oljnatih aemen so po tem predpisu za leto 1940. sledeče1 aeme sončnic 235 din, seme oljnate repice (ripsa) 350 din, laneno seme 360 din, sezamovo seme 520 din, seme belega maka 450 din, seme buč (bučnice) 280 din, ricinovo seme 420 dln, bombažno seme 100 din stot. Cement za kavo. Iz naSe države (Splita) sa izv«zi vellko cementa v Srednjo in Južno Ameriko, predvsem v Brazilijo. Sedaj je odredila naša Narodna banka, da izvozniki cementa (tovarne) ne bodo smeli cementa prodati Američanom drugače, kot da bodo r&meato izvoženega cementa uvozili v državo kavo. Dinar v razmerju 8 tujini denarjem. Finančn! minister je dolofiil, da je vreden angleški funt 216 din, ameriski dolar 55 din, nemška marka 14.80 din, madžarskl pengB 8.70 dta, brazllljanski milrajs 2.85 dln, argentinakl pezoo 12.40 din, turška paplrnata Ura 34 din, francoekl frank 1.24 dln, švicarskl frank 12.35 dln, ltaUJanaka llra 2.28 dln, holandaki goldtnar 29.15 dln, bolgorski lev 46 par, romunski lej 30 par, skandinavaka krona 11—12 dta, španska pezeta 4.30, češka krona 1.50 dln, finaka marka 1.08 dln, grška drahma 40 par. Cene železu nara&čajo. Llto železo se Je podražUo za 1.50 d}n pri kg, llta vratca za štedilnike ao ae podražila za 30%, žebljl ln žica za 0.50 din pri kg. stedilnikl pa za 15%. Pet milijonov dlnarjev je dobila »Goapodarska aloga« v Zagrebu za organizacijo Izvoza goveje živine In avinj. Cene nespredenega prediva all kudelje. Kudelja ae na domačem trgu zelo lSče, dobitl je je pa zelo malo. Cene naraščajo poaebno za čeaano kudeljo. Povišanje znaša do 3 din pri kg. Cene ao aledeče: kmečka kudelja 18—20 din, navita kudelja 23—24 dln, polnavita 23 din kg. Oene lesa in drv Les v vagonakih pošiljkah, poatavljen na železniskp postajo, je dosegel za kubičnl meter sledeče cene: smreka in jelka: hlodl I. ln n. 220—280 din, brzojavni drogovl 180—210 din, filerji do pet šestin 240—260 dln, trami ostalih mer 230—300 dln, škorete konične od 16 cm daIje 480—510 din, škorete paralelne od 16 cm dalje 560—620 din, škorete podmerne od 10 do 15 cm 530—550 dln, deake plohi kon., od 16 cm dalje 440—490 dln, deake plohi par., od 16 cm dalje 450—500 din. — Bukev: hlodi od 30 cm dalje I. in H. 110—130 din, hlodl za furnir od 40 cm dalje 200—220 din, deske — plohi neobrobljenl 250—280 din, deske — plohi ostrorobi 420—490, deake — plohl parjeni, neobr. 320—360 din, deake — plohl, parjenl, ostrorobi 530—620 dtn. — Hrast: hlodl I. ln n. premera od 30 cm dalje 200—320 din, bordonali 750—850 din, deake — plohi boulea 830—930 din, deake — plohi neobrobljeni 730—780 dln, deske — plohi oatrorobi (podnice) 800—900 dln, frizi širine 5—6 In 7 cm 700—780 din, frizl širine 8—12 cm 800—900 din. — Brestovi plohi neobrobljenl 670—750 din, javprjevl plohi neobrobljeni 660—740 dln, jesenovi plohi neobrobljenl 700—750 din, Hpovi plohl neobrobljeni 600—650 din. — železniški pragi dolgi 2.60 m ln 14X24 cm v obaegu, hrastovi 40 do 45 din, bukovi 21—25 din komad. Cene drvam so se od aeptembra do danes povišale valed velikih nakupov po tujinl za 450 din pri vagonu. Drvarjl v Osjeku prodajajo prvovrstna bukova drva (cepanice) po 600 din, slabse vrate pa po 520 din klaftra. V Krškem ao drva po 60—73 dln, v Kranju po 110—115 din, v Celju 100 din, v Lendavl 115 din, v Crnomlju 70—75 dln, v Kočevju 70 din, v Laškem 75 din kubi&nl meter. Cene goveje živine po sejmih VoU. Celje prvovratni 6—6.25 din, ostali 5—6, Dravograd 4.50—5 din, Laško prvovrstni 6.25, ostall 5—5.25 din, Kranj 5.50—6 din, CrnomelJ prvovrstnl 6—6.50 dnl, ostali 5—5.50 dtn, Kočevje prvovrstni 6.50 din, ostali 5 dtn, Krško prvovrstnl 6.50 din, dnigovratni 6 din, tretje vrate 5 din, Zagreb 5—6.50 din, boaanaki voll 3—4.50, Juncl za vožnjo do 5 din kg žive teže. BUd. Lendava 5—6 din, Zagreb 4—4.50 din kg žive teže. Krave. Lendava 4 din, Celje 4—5 dln, Dravograd 3.50—4 dln, Laško 4.50—5.50 din, Kranj 4.50—5 dln, Črnomelj prvovrstne 5—5.25 din, oatale 4—4.50 din, Kočevje in Krško 4—5 dln, Zagreb 4.50 din, klobaaarice 2.50—3 din kg žlve teže. Telice. Lendava 5—6.50 dtn, Celje 5—6 din, Dravograd 4.50—5 dtn, Laško 4.50—5.25 din, Kranj 5.50—6 diri, Crnomelj 5—5.25 dln, KoCevje 5—6 din, Krško 4.50—5 din, Zagreb 4.50—5.50 din kg žive teže. Teleta. Lendava 4—5 din, Celje 5.50—6 din, Dravograd 5—6 din, Laško 5—6 din, Kranj prvovratna 8 din, drugovrstna 7 din, črnomelj 5.50 do 6.50 dln, Kočevje in Krško prvovratna 7 din, drugovrstna 6 dln, Zagreb 6.50—7.50 din kg žlve teže. Zaklana teleta v Zagrebu 7—11 dln kg. Svinje Plemenske. V Kranju so bili mladi pujakl 7 do 8 tednov start po 130—240 dln komad. V Zagrebu so bill do enega leta stari praacl 7—8 dln, prasci (odojček) za klanje pa 9—11 dln kg žive teže. Zaklanl prascl (odojček) ao blll v Zagrebu 13.75—14 din kg. Nelzpltane atarejae svinje v Zagrebu 7.50—8.50 dln kg žlve teže.  Prftutarjl (prokOd). Lendava 5—7 dln, Celja 9 dln, Dravograd 7 dln, Lasko 8—9 din, Kranj 8—8.50 dln, Crnomelj 7 dto, Kočevje In Krško 7 din kg žive teže. Debele svinj« (Speharjl). Lendava 7—11 dln, Celje 10 dln, Dravograd 8 dln, Laakp 10—11 din, Kranj 9.50—10 din, črnomelj 8—9 din, Kočevje ;n Krško 9 dln, Zagreb 9.50—10.50 dln kg žive teže. avinjske kože. Celje 8—10 dtn, Dravograd 8, Laško 8 dln, Kranj 9—12 din, Cmomelj 8 din, Kpfievje 10 din, Krško 8—10 dln kg. Sejml 19. februarja žlvtnskl in kramarskl: Braalovče, PlSece — 20. februarja tržni dan: Dolnja Lendava; svtnjakl: Ormož; žlvlnakl in kramaraki: PtuJ; avlnjski In goveji: Videm ob Savi — dne 21. februarja svlnjakl: Celje, Ptuj, Trbovlje — 22. februarja tržni dan: Turnišče; žlvinski ln kramarakl: Podčetrtek v Veračah, Teharje — 23. februarja svinjski: Maribor — 24. februarja avlnjskl: Brežlce, Celje, Trbovlje; živlnski in kramarski: Kozje, Laško, Rogatec, Slov. Bistrica. Tržne cene žlto. V vagonaklh pošiljkah, postavljeno na železniako postajo, je imelo žito aledeče cene: južnobanatska pšenica 195—197.50 din, gornjebačka pšenica 205—207.50 din, koruza pariteta Indjija 142.50—145 din, umetno sušena koi-uza 138 do 140 din, novl bačkl in sremaki ječmen 180—185 din, novl bačkl, sremskl in alavonski ovea 165 do 167.50 dln, nova ba6ka rf 160—162.50 dln, suha ajda 150—155 dln, auho prekmnrsko proao 220 do 230 dln za 100 kg. FlžoL Slovenaka nakladalna poataja zdrav, na roko bran flžol sorte ribntčar 500—550 din, prepeličar pa 575—650 din 100 kg. Krompir. Zdrav, prebran alovenaka nakladalna poataja: oneidovec (kranjskl) 125—135 din, poznl rožnik 125—135 din, rani rožnik 145—155 din, kresnik 145—155 din, lndustrijskl (ela, vpltman) 95—105 din 100 kg. Krma. Suho aladko aeno, presano v bale, 85 do 95 din, polsladko 80—90 din, kislo 70—80 dla za 100 kg, postavljeno na železniško poatajo. — alama: prešana v balah, na železnisko postajo poatavljena 60—65 din 100 kg. Odgovor na gpspodarsko vpiašanje A. V. I., Ljutomer. Sod, v katerem ste imell 8live, prav lahko uporablte za hranjenje vlna. Zadostuje, da ga zakuhate z vrelo vodo, v katero ate dali sode. Na 1 hl vaebine aoda vzemlte 10 11trov vrele vode in četrt kile aode, torej na polovnjak (3 hl) vzemite 30 Utrov vrele vode in 75 dkgf aode. Zatem oplaknite sod že a čisto, svežo vodo, ga zmerno zažveplajte (eno azbestno trščico na polovnjak), nakar brez nadaljnjega lahko vlijete vanj vlno. Ce je pa sod plesniv ali pa ciknjen, je treba najprej pleaen oatrgatl, parkrat zakuhatl a sodo in uporabiti le za shianjevanje slabše vrste pijače (n. pr. alabega jabolčnika). Shranjevanje vina v takem aodu kljub temu, da svao ga ozdravill, ni priporočljivo.