Drago Mom Jagode, nj am nj am Drago Mom (*16. januar 1962, Maribor), slikar . Obis- koval je P edagošk o gimnazijo v Mariboru in P edagoš- ko akade mijo , smer ang lešèina in nemšèina. Let a 1990 se je vpisal na Akademijo za lik ovne umetnosti v Lju- bljano , kjer je let a 1997 zaklju èil magist erij. So delo val je na mendar odnih r azst avah v O stende, Belgija, in bienalu v Egiptu . V Slo veniji je r azst avljal v No vem mestu , Ljubljani, V elenju , Maribor in v R ušah. Drago Mom Jagode, nj am nj am Maribor 2010 MARIBOR SKA LITERARN A DR UŽB A Zbirk a: © 2010, Dr ago Mom © 2010, Mariborska l iterarna d ružba CIP - Kat aložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 821.163.6-1 73/76(497.4):929Mom D . MOM, Dr ago Jagode, njam njam [Elektr onski vir] / [slik e in besedilo] Dr ago Mom ; [spr emne besede Marjan Pungartnik, Monik a Jeriè, Milan Pirk er]. - El. knjiga. - Maribor : Mar iborska lit erarna družba, 2010. - (Zbirk a eDition ; 4) ISBN 978-961-6483-93-3 COBISS.SI-ID 654942 73eDition 4 J A GODE NJ AM NJ AM , Ta stran je pr azna namerno Vèeraj zv eèer je za gor o našo luna okr ogla vstala Miški k osma ti je v domek srebra nasipala Aj to bila je v esela kosma tink a zala A le k do bi v edel zak aj zakaj je z zarjo jutr anjo žalostna ost ala 5 j 6 a 7 g 8 o 9 d 10 e 11 Temni oblaki na mo drem nebu Razposajeni v eter povsod dela zmedo V trati jesenski pleše ta dve veverièki v eselo 12 n 13 j 14 a 15 m 16 n 17 j 18 a 19 m 20 Èira èara èara Èièe Èira èara Niè veè Èièe! 21 Ta stran je pr azna namerno Avtor zbirk e »Jago de, njam njam« je slikar , vendar niti za tr enut ek ni bilo d voma, da bo knjig a, ki jo je a vtor zasno val sk ozi najine pogo vore, tu di pesniška. Najpr ej se je bilo po trebno o dloèiti za elektr onsk o knjigo , kar je pogumno dejanje. Gr e za minimalistièno pesnišk o zbirk o, saj jo sest avljajo samo štiri pesmi – tri so natisnj e- ne k ot tek st, èetrt a, najkr ajša, pa je s vojevrstni akr ostih in hkr ati naslo v. »Jago de, njam njam« je naslo v, ki go vori izr azito o èutni fiksaciji na r ožnato k ožo deklet pri aktih, na p rsne br adavice, na že- ljo, da bi ga pri sl ikanju obdajal r oj lepih, zaokr oženih, prsatih in neprsatih deklic, on pa bi slikal r ože in dr evje in kr aji-ne … da bi mu bile na dosegu r oke z mehk obo, goloto , barv o, vonjem. »Kajpak, kajpak!« por eèete. »In še k aj?« A pesnik in slik ar ima t o pr avico dvignit e se o d grobe stv arnosti, v kat eri ni v eliko pr ostora za pesmi in slik e, kjer je r azkošje stiska in bog ati ži vijo k ot ber aèi. T ako na- slovnica nima stiènih to èk samo z najbolj r azvpito f otogr afijo iz filma » American Beauty «, ampak tu di s smislom t ega filma. S šk an- dalom. V se pesmi sk upaj z naslo vom lahk o razumemo k ot er otièno igrico , evfemizem … in na drugi str ani pr eprosto igr o, neob veznost , padec v inf antilnost , lahk otnost . Ali obešenjaški humor , ki spr emlja slikarstv o in pušèa na njem k omaj vidne sledi. V ospr edju so se veda slik e. Go vorijo o slik arju , ki je zazrt v kla- sièno lepoto . Marj an Pung artnikO JAGODAH IN DEKLETIH 23 1. Slik ar: spr ehaja se sk ozi mesto . Po ulicah, tr gih, èez most ove, pod nadstr eški. P ostopa. O pazuje in v èasih tu di zalezuje t er nago varja. Žensk e. Memorir a. beleži. Vsak pogled slika; vsaka žensk a darilo . 2. V se zbr ano gr adivo transf ormir a v iluzijo . Od vzema, do daja. Slika. Vse nar edi bolj r esnièno , kot je v stv arnosti. Bolj er otièno , bolj privlaèno . Žensk e sleèe, iz mestnih v edut nar edi njiho v bi vanjski okvir , podari jim r ože. Iz spomina izbrska najbolj èutne dr obce in jih z ekspr esivno gest o in barvno nanese na platno . 3. Spi s slik o.Veèkr at. Ponoèi in po dnevi. Sanja. T udi to doslik a, doda, prilepi. 4. Slik o uokviri in jo obesi na steno , jo pokaže. P otem iluzija pono vno post ane stv arnost . Drug aèna, a oprijemlji vo èutna. 5. Zdaj nast opimo mi: P oželji vo, kot kak šni ogleduhi, se sl inimo in naslajamo . Povprašujemo po imenu žensk, njiho vih naslo vih, telefonskih št evilkah, r edko po cenah, ki jih imajo slik e. 6. Nièesar ne zv emo . Zveèer ležemo z njimi, z žensk ami in slik ami, podnevi o njih sanjarimo . Postaja naša obsesija. 7. Postanejo del našega žitja in bitja.VONJ PO ŽENSKI Opombe za r ecepcijo slik Dr aga Moma Milan Pirk er Ko sem pr ed leti pr egledala delo ak ademsk ega slikarja Dr aga Moma (r oj. 1962), sem v njegov em kiparsk em izr azu r azbr ala k ot pogla vitno pr eokupacijo ženski lik in v slikarsk em v ehemenco èopi- èa, pok abstr aktneg a vrtinca ži vih, mo ènih bar . Primarna go vorica njego vega lik ovneg a jezika je bila v obeh primerih ek spresija. V t em smislu sem s voj pogled zaokr ožila z mislijo , da je Mom za vezan v eri v ak cijo k ot voljo ustv arjalneg a subjekt a, ki ho èe biti a vtonomen, ki pomeni S vobodo samega kr eatorja – Moma, in da zato jedr o bržk o- ne ni Ženska, k akor se je dozdev alo pr edvsem iz njego vega dote- danjeg a kiparsk ega opusa, t emveè svoboda, ki pusti ži veti ume tnik u kot èlov eku, èigar eksis tenca r azodeva nek pr oblem. Danes bi r ekla: èigar ek sistenca je pr oblem. Mine va enajst let od mojeg a sreèanja s tem lik ovnim jezik om, in Mom se mi približa s st avkom, da je v jedru njego vih aktualnih del gotika. Pred seboj imam nek aj njego vih slik v malem f ormatu , ki jih èaka usoda pr eslika ve na v eliki f ormat , na kat erem bo do s s vojo sk orajda asketièno izr aznostjo pridobile zalet – v neb o, èe vzamemo r esno Momo vo na vezavo na gotik o, vsaj gotik o, kot jo pojasni sam. Pri t eh se bomo ust avili. Spotegnjen tr ak, kat erega barvna po d- laga zbuja r eminiscenco na leonar dovski sfumato , le da sv etlejšega tona. Na r azliènih ni vojih t ople po dlage tr èimo ob bele, si ve in (na sredini) èrne poteze, ki se gr obo, razsekano , brez pr eciznosti zale- tavajo drug a v drugo in ustv arjajo vtis nek akšneg a Božjeg a oèesa ali mor da še bolj r azpok e, nekak šne pr eèke, zapor e, ki pr epreèu-jejo tako polet v višin o kot pole t v globino; èepr av se v nas o d nek od prikr ade nedolo èen obèut ek, da je bila njiho va primarna v loga, vsaj DRA GO MOM 24 kot si jo je zamislil slikar , pravzapr av ravno t o: odpir anje, pr ehajanje v drugo dimenzijo . V drugih r azlièicah slik -trakov se t em »o èesom« pridružujejo èrne in blago mo dre štr ahe, ki t eèejo po sr edini » sfu- mato « osno ve. Celot a barvno deluje umirjeno t oplo , ni izr azitih, agresivnih barv; mo dra je pr egost a in hkr ati pr emedla, da bi ži vo zadihala, in namesto da bi slik o odpir ala na vzgor , jo uklešèa s sv ojo brezži vljenjsk ostjo . S sfumato tehnik o je nek oè slik ar dal sliki ozir o- ma lik u globino , volumen, oblost , brez jasnih r ezov, prelivajoèe. Sk o- zi volumen figur e smo t ako zaslutili notr anjost , ki nam ni neposr ed- no vidna, a je do te mer e pr epozna vna v vidnem, ki jo nosi, da se nismo spr aševali o njeni r esniènosti – tisto not er, ki je dejansk o onstr an, je (bilo). Danes se nam po d Momo vim èopièem spr eobr aèa v reprezent anta postv arele zemeljsk osti, ki potr ebuje tuje ele- ment e, da bi se šele – èe sploh – o dprla, naj bo že notri ali na vzgor ali prek. K ot te element e s tr anzitno v logo pr epozna vamo omenjene preène r eže in vzdolžne linije. V endar smo za t e vzdolžne linije na primeru omledne mo dre ugot avljali, da ne dihajo zar es in ne o dpir a- jo na vzgor , marv eè pritisk ajo dol ozir oma zajezujejo pr etoènost . Podobno smo ugot avljali za pr eèke, èeš da nemar a ne izpolnjujejo vloge tr ajekt orija, ampak se naobr aèajo v zapor o. Momo ve izja ve, da gre v slik ah, ki jih imamo pr ed seboj, za t ežnje gotik e, ki jo r azume kot pr eseg anje zemeljsk ega in pr estop …, t e besede k ot da nekak o prehitevajo r ealnost slik. Ali pa slik e pr ehitevajo izja ve, njiho vo že- ljo ut emelje vanja s pojmo vno go vorico . Zdi se, k ot da smo prièe nekega boje vanja: na eni str ani imamo lik ovni izr az, ki ne v erjame v transcendenco , in na drugi str ani slik arjevo jezik ovno zatek anje (s pomo èjo gotik e) k tr anscendenci. V endar post ane po daljšem pogo- voru jasno , da ni s tr anscendenco niè. Da je t a bolj izgo vor, pravi smoter t ega zgo varjanja pa kv eèjemu t o, da »tr anscendenco« poseli moè èopièa, ki ustv arja sv oj svet, svet, kat erega gospo dar je slikar sam k ot pov sem a vtonomni Stv aritelj. Èe sem pr ed enajstimi leti izpost avila v Momo vem ustv arjalnem opusu izr azito mo ène, agr esivne barv e in Žensk o, ki pa so le or odja 25 in postv areli objekt slik arsk ega (absolutneg a) Subjekt a, se mor am danes nagniti k sklepu , da ask etièno abstr aktno po dajanje in int e- lektualizem nist a slikarje va za veznika. Pristnost njego ve go vorice bi mor ali še napr ej iskati v sur ovi, nezglajeni erupciji, k ater e smisel je lahk o edinole v njeni ekspr esivnosti sami in ne v neèem onstr an. Kolikor pa t a erupcija, zar es ali na videzno , klièe po samopr eseg anju , vedno tr èi – ne na Božje ok o in Njego vo luè, ki pr eseva èlo veštv o, temveè v èlo veka-ustv arjalca, èig ar ek sistenca je problem. Monik a Jeriè 26 MARIBOR SKA LITERARN A DR UŽB A Zbirk a: Dition 4 Urednik: Marjan Pung artnik Drago Mom: JAGODE, NJ AM NJ AM Uredil: Marjan Pungar tnik Spremne besede: Marjan Pungar tnik Monika Jeriè Milan Pirk er Oprema in st avek: Mariborska lit erarna družba Izdala Mariborska lit erarna družba kot sv ojo 251. publik acijo . Izdela va e-knjige: Mariborska lit erarna družba v septembru 2010 Pripor oèena cena: 3,00 € ISBN 978-961-6483-93-3e V zbirki eDit ion je d oslej iz šlo: Tone Do dlek: PIKICA N A LUNI Tatjana Sr ebrniè: ZA ZAPR TIMI VRA TI Vladisla v Str es: ZR CALO MARIBOR SKA LITERARN A DR UŽBA Zbirk a Dition 4e