Posamezna številka 12 vinarjev.
Stev. 217.	v Ljnmjanl v soOolo, dne n sepiemra m.
Leio M
es Velja po pošti: =
■a oelo leto naprej .. K 30--za cn mesec „ .. „ 2-50 aa Nemčijo oelolotno. „ 34-— ■a ostalo Inozemstvo. „ 40-—
V	LJubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28-— ia en mosec „ .. E
V	apravi prejeman mesefino „
2-30
2'—
s Sobotna izdaja: ~
Za oe o leto.....K 7-—
sa Nemčijo oelololno. „ !)•_ ia ostalo inozemstvo. „ 12 —
■ ■...... Inseratt:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) aa enkrat .... po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večlih naročilih primeren popnst po dogovora.
_Poslano: . .■
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznlko, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red.
Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nolrr.uktrana pisms ce r.e —> sprejemajo. — Drednlsteoa telelona štev. H. =
Političen list m slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi allol št 8. — Račun poštne branilnloe avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnigkoija telelona št. 188.
Govor načelnika s. L. S. dr. Iv. Soslerla
sa zborovanju slraaKlaega visiva v teren te. septembra u
Vodstvo stranke se jc zbralo v ve-I^vairiem, zgodovinskem času, v času, v" katerem je na tehtnici usoda vseh it&rodov Evrope. Politični položaj se mora presojati drugače kot v normal-jil^i časih. Ko smo pričeli pred 27. leti kbt samostojna stranka, smo gledali le jJOložaj na Kranjskem, pozneje smo mptrili položaj v celi Avstriji in monarhiji, danes pa moramo gledati in motriti svetovni politični položaj. V sedanjem Stadiju se bliža rešitev vozla, prihaja čas, ko bodo padle odločilne besede, ko se bodo izvršili odločilni dogovori. Ne vidimo še kontur mirovne pogodbe, nc vidimo še konkretne možnosti miru, a gotovo je, da narodi Evrope gorečo hrepene po dnevu miru. To je realen fakt, s katerim treba ra-euniti morajo ga upoštevati in upoštevajo ga vojskujoče sc države. V to splošno mirovno gibanje je prišlo pretekli mesec, novo dejstvo največjega pomena, mirovna nota sv. očeta. V prvem hipu, ko je to dejstvo buknilo na dan, je bilo videti kakor bi bil brezuspešen korak in da bi bil poziv sv. očeta glas vpijočega v puščavi. Toda čim več časa poteka, tembolj se vidi, da ta glas za svetovni mir nikakor ni bil prazen.
Nota je bila izdana v izredno modro izbranem času in ima mnogo več podlage, kot je svetu znano. Izšla je o pravem času, ko je hrepenenje narodov po miru prikipelo do vrhunca in ko se je izkazalo, da mirovna akcija socialne demokracije — Stockholm — ne obljubuje nobenega uspeha. Socialističnega m i r u ne b o. Obratno pa je gotovo, da je sv. oče, predno je izdal mirovno noto, dobil temeljite ' - racije, kajti on je neposredno ali posredno v stiku z vsemi vojskujočimi se državami. Dejansko je sv. oče ujetnik ene vojskujoče države, toda visoki duh popolne nepristranosti in plemenite skrbi za človeštvo mu je pridobil splošno spoštovanje celega sveta, tudi drugoverniki ga spoštujejo. Sveti oče zavzema danes eminentno diplomatično pozicijo, ki mu daje možnost informirati se o tendencah vojskujočih se držav in ne more se dvomiti, da je sv. oče, predno je izdal mirovno noto, porabil vse te možnosti, da
sondira vse prizadete velevlasti. Uspeh papeževe note je brezdvomen. Ne da bi privedla neposredno do miru. Tega v danih razmerah ni mogel nihče pričakovati in zlasti ne sv. oče sam. Toda vlade so vsled mirovne note sv. očeta moralično prisiljene resno pečati se z mirovnim vprašanjem in zato je ta nota velik korak naprej do miru in tega koraka se moramo veseliti. Edino pi'avo pot, ki pelje do miru, je sv. oče začrtal v svoji noti. Vojska je do sedaj pokazala, da ni mogoče z orožjem popolnoma premagati nobene velevlasti.
Sv. oče predlaga v teh razmerah edino mogoči mir: kompromis med nasprotujočimi si interesi n a r o d o v. Skoda, katero je zadala svetovna vojna, se da lo popraviti, ako se vsi. narodi sporazumejo, da z združenimi močmi celijo strašne rane, iz kterili krvavi vesoljni svet. Samo v solidarnosti narodov za gospodarski in kulturni napredek leži rešitev. Ta vojska je učila, da je podjarmljenje narodov kaki državi največja napaka. Obratno jc v interesu svetovnega miru, da sc zamore vsak, tudi šc tako majhen narod svobodno razvijati.
Govornik preide do vprašanja našega naroda, do jugoslovanskega vprašanja, ki je postalo vprašanje za koje-ga rešitev se ves svet živo zanima. To vprašanje avtomatično sili v ospredje. Vzrok temu, da je jugoslovansko vprašanje postalo evropsko vprašanje je prvič neposredni povod svetovne vojske in drugič pohlep Italije po jugoslovanski zemlji. V jugoslovanskem vprašanju je razločevati dvojno akcijo z dvojno tendenco. Ena je v jugoslovanskem odboru v Londonu, v katerem delajo nekaterniki na lastno roko, ker nimajo mandatov od narodov, izvzemši Srbe, v kolikor so zastopani po svoji vladi. Na drugem tiru teče akcija v okviru naše monarhije, odnosno akcija jugoslovanskih poslancev v avstrijskem državnem zboru. Takozvani »krfski pakt«, ki ga je sklenil londonski jugosl. odbor s srbsko vlado, zahteva edinstvo Jugoslovanov (Srbov, Hrvatov in Slovencev) pod žezlom dinastije Karadjordjevič. Ta »pakt« obrača tedaj svojo ost naravnost zoper obstoj našega cesarstva in uresničenje tega pakta je le mogoče, če se. Avstrija popolnoma premaga — kar pa jc absolutno izključeno. — Temu nasproti stoji naša deklaracija. Deklaracija »Jugoslovanskega kluba« ima jasno in precizno vsebino: Jugoslovani hočemo biti skupaj, imeti svojo državo, brez tujerodnega gospodstva, a pot! habsbur-
škim žezlom. Politika, započeta s to deklaracijo, je načeloma pravilna in v sedanjih razmerah tudi neobhodno potrebna.
Bila bi velika politična napaka, ako ne bi bili podali te deklaracije. Pokazati moramo da eksistiramo in da smo edini. Razgrniti moramo odkrito svoj maksimalni program, podčrtajoč z vso jasnostjo in odločnostjo, da ga hočemo izvesti le pod habsburško-lo-renskim žezlom. Naš program pome-n ja tedaj o j a č e n j e našega cesarstva na najnevarnejših in najvažnejših mejah. In ta deklaracija ima pred krf-skim paktom to prednost, da je oddana od legitimiranih narodnih zastopnikov. Napačno bi bilo ako bi danes stali v poslanski zbornici Jugoslovani razbiti, kakor nekdaj. Vezati nas mora formalna in programatična edinost. Govornik je pri tej zadevi od vsega po-četka pozitivno sodeloval in priporočal, da se sklene deklaracija kot podlaga za ustanovitev »Jugoslovanskega kluba«. Upajmo, da bomo pod žezlom habsburške dinastijo živeli srečne dni kot svobodno sc razvijajoč narod.
Govornik nato predlaga v imenu Izvršilnega odbora resolucije, ki smo jih že objavili in ki so bile sprejete soglasno ob viharnem pritrjevanju.
Nato je načelnik stranke poročal o delovanju m ednarodne k a t o l i -š ke unije v Curihu, ki se jc ustanovila ob njegovem sodelovanju meseca februarja tek. leta.
Unija ima namen, delovati za zo-petno približanje in sodelovanje katoličanov celega sveta. Njeno delovanje je eminentna mirovna akcija, ki teče na svojem tiru. O tem delovanju se malo piše, a dela se tim intenzivneje in nikakor brez uspeha. Vodstvo imajo v rokah Švicarji vseh treh narodnosti, ki sodelujejo v popolni slogi za vzvišeni smoter. To je važno, ker imajo nevtralni Švicarji stik s celim svetom. Sv. oče je ustanovitev in delovanje Unije odobril in naklonil sotrud-nikom svoj blagoslov. — Unija dela intenzivno in tiho samo za uspeh in ne za reklamo. Razni narodi so že priglasili svoj pristop k tej mednarodni organizaciji katolikov celega sveta. V kratkem se snide stalni odbor, čigar član je tudi govornik. Obravnavala se bodo temeljito vsa pereča svetovna vprašanja.
1 r—=»J ,r-. .....J	u	u P—
i P	* t--B SmmmJJ	-fl
Odpor cesarja Karla sv. očeiu.
Dunaj, 21. septembra.
Odgovor Njegovega Veličanstva na noto sv. očeta jc izročil zunanji minister 20. t. m. papeževemu nunciju. Slove:
Sveti oče!
Z dolžnim spoštovanjem in globoko ginjeni smo vzeli na znanje novi korak, ki ga je podvzela Vaša Svetost izpolnujoč sveto zvanje, ki ga je Vam poveril Bog, pri nas in pri glavarjih drugih držav, ki se vojskujejo, s plemenitim namenom, da bi se težko preizkušeni narodi dovedli do sloge, ki jim zopet povrni mir. S hvaležnim srcem sprejemamo ta novi dar očetovske skrbi, s katero ste, sveti oče, vedno posvečali vsem narodom brez razlike; iz dna svoje duše pozdravljamo ginljivo svarilo Vaše Svetosti vladam vseh vojskujočih se narodov.
V tej strašni vojski smo obračali svoj pogled vedno k Vaši Svetosti kot k tisti najvišji osebnosti, ki vsled svojega nadze-meljskega zvanja in po svojem visokem nazoru poverjenih dolžnosti stoji visoko nad narodi v vojski in ki ni. dostopna nobenemu vplivanju, zato je bilo mogoče dobiti pot, ki more privesti, da se uresniči naša lastna želja in se privede trajni mir, ki bodi časten vsem delom.
Odkar smo zasedli prestol svojih prednikov, se popolnoma zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo precl Bogom in pred ljudmi za usodo poverjene nam avstrijske monarhije; nikdar nismo zgrešili visokega smotra, da postanejo naši narodi prej ko mogoče deležni dobrobitij miru. * Kmalu potem, ko smo nastopili vlado, nam je bilo tudi mogoče, da smo skupno z našimi zaveznik) podvzeli korak, ki ga je že proučil in pripravil naš slavni prednik, rajni cesar in kralj Franc Jožef L, cla sc doseže časten in trajen mir. V našem orestolnem govoru, s katerim smo otvorili avstrijski državni zbor, smo to željo izrazili in nanašali, da delamo na tak mir, ki naj oprosti nadaljnje življenje narodov od jeze Ln maščevalnosti in ki naj varuje veliko rodov pred uporabo orožja.
Naša skupna vlada medtem ni opustila, da je ponovno in odločno, tako da se je čulo na celem svetu, izražala voljo narodov monarhije, naj se prelivanje krvi konča s takim mirom, kakršnega si Vaša Svetost predstavlja. Osrečuje nas misel, da so se osredotočevale naše želje od iz-početka sem na enaki smoter, ki ga Vaša Svetost danes označuje za takega^ po katerem naj se stremi, smo natančno' proučili zadnje došle nam konkretne in praktične nasvete Vaše Svetosti in izvajamo sledeče zaključke:
LISTEK.
zlalomšiK p. Kisi M\l
Zlatomašnik bod pozdravljen ... Kako lepo zveni starodavna a vedno nova melodija i varijanto: novi ali zlatomašnik. Nova maša je za vsako slovensko mater, za vernega Slovenca, najpomenljivejši praznik. ki mu ostane v prijetnem spominu do groba.
In zlata maša — čez 50 let! Dolga doba v človeškem življenju, posebna milost katoliškemu duhovniku — praznik zahvale... Pač zlatomašnika ne spremlja k oltarju Gospodovemu njegova mati ne oče .. Ta se veselita že leta in leta tam gori v večni slavi. In vendar je zlata maša tudi za jubilanta redko slavje, polno spominov, ljubkih in še več trpljenja polnih; saj je namestnik Gospodov. Poklic njegov je častit, prepleten s trpljenjem, pa tudi blagoslovljen z nepopisnimi milostmi — sadovi njegovega dela, pridobljenimi v dolgi dobi pol stoletja — 50 let.
Jubilant g. p. Kalist Medič se ie rodil 24. aprila 1844 v Črnučah. Rodbina Medi-čeva jo bila takratnim Ljubljančanom vob-čc priljubljena. Da sta verna doditelja vzor-
no vzgojila svoje otroke, spričuje nam naš jubilant. Po dovršenih študijah z zrelostnim.izpitom bi sc bil lahko posvetil kateri-kolemu svetnemu stanu, saj je bil sin imo-vitih staršev. Toda njegov vzor je bil sveti Frančišek. — Postati jo hotel njegov duhovni sin ter je vstopil v redovni stan sv, Frančiška. Preoblečen jc bil 28. avgusta
1863,	navadne obljube je napravil 1. sept.
1864,	slovesne 30. oktobra 1866 in bil posvečen 15. oktobra 1867.
P. Kalist je vnet posnemovalec svetega Frančiška: njegovo življenje je molitev, trpljenje in delo.
Po dovršenih študijah nastopi kot profesor v Novem mestu, kjer je poučeval mladino več let; bil je strokovnjak na svojem mestu. Čez nekaj let je bil poklican v Pazin, nato v Ljubljano k župni frančiškanski cerkvi, kjer je deloval kot kaplan od 1. 1871. do 1879. S svojo prijaznostjo in gorečnostjo v svojem poklicu se je hitro vsem prikupil, slovel je kot izboren govornik in moder izpovednik.
Njegovo zmožnost so predstojniki vpo-števali ter mu izročili vodstvo največje ljubljanske župnije. 18 let je bil župnik pri Frančiškanih. Ta doba jc delo na vseh poljih njegovega poklica: prenovil je župno cerkev znotraj in zunaj. Lavrctanska kapela je njegovo delo. Kako so mu bila naklonjena srca njegovih župljanov, spričuje dejstvo, da jc v teh letih izdal nad 140.000
K za prcnovljenje župne cerkve. Saj so ga župljani zares ljubili in mu vsako željo v čast božjo radostnim srcem izpolnili. Žal, one medsebojne vezi med duhovništvom in ljudstvom ni več, pa tudi ne onega spoštovanja kakor v minolih časih. Spominjam se iz otroških let kako rade so ljubljanske družine prihajale na Brezje in na biejski otok; med njimi je bil častiti župnik pater Kalist. V čast so si štele, da jc prihitel z njimi in zanje opravil sv. mašo pri oltarju milosti polne.
Komu ni znana ljubka cerkev Matere božje na Rožniku! Tam izza zelenega gozda na vrhu griča pozdravlja naokoli vse, ki hite v Ljubljano, pozdravlja Gorenjce, Notranjce in Dolenjce, Vsak tujec radostno pogleda iz vlaka ter občuduje krasno lego Rožnika z lično cerkvico. In to cerkvico, ljubljenko svojega srca, jc posebno odlikoval z skrbnim delom: trije oltarji, kame-nita prižnica, tlak, krase svetišče Marijino. Za notranjo opravo tega Marijinega svetišča, so mu župljani v teku let darovali nad 40.000 K. Kaj pomenijo označene vsote v onem času, si lahko mislimo.
Gospod jubilant jc visoko naobražen v teologičnih in svetnih vedah, posebno se odlikuje v cerkvenem pravu; k njemu so hodili iskat sveta duhovni tovariši, pa tudi našli vedno ugodno rešitev, Njegovo spretno peijo. ic znano cerkveni in svetni Eosposki*
V priznanje njegovih zaslug ga jc nepozabni vladika, knezoškof ljubljanski Misija, visoko odlikoval ter ga s posebnim dekretom, v katerem našteva njegove zasluge imenoval duhovnim svetnikom.
Nastopili so za Kranjsko hudi časi. Potres 1. 1895. je bil za Ljubljano strašna katastrofa; v onem času je bil duhovni svetnik p. Kalist izvoljen kot predstojnik1 samostana v Gorici. Ondi jc upravljal čast* no in odgovorno mesto štiri leta.
Ob zatonu starega in pričetku nove-« ga stoletja pa ga jc previdnost božja poklin cala na Sveto goro. Pri tem Marijinem sve* tišču je bil on prvi gvardijan. Za povzdigo božje poli jc zastavil vse svoje moči. Saj je Sveta gora poleg Brezij in sv. Višarij, Slovencem najbolj priljubljeno Marijino svetišče. Da bi romarjem pripravil udobna stanovališča, se jc lotil težkega dela, na* praviti romarske hiše. Tudi samostan jo razširil in uredil. Skozi dve leti jc imel od 80 do 100 delavcev in izdal nad 110.000 Ki Ni čuda torej, da jc osivel.
Žalibog je verolomni Italijan uničil Sv* goro, da ni sedaj sledu tega trudapolnega/ dela pri Marijinem svetišču.
P. Kalist deluje sedaj žc 7 let pri pol« ni. telesni in duševni moči za čast božjo na Brezjah. Marija izprosi zlatomašniku, d* opravi šc demantno in železno sv. mašo! ,
Z močjo globoko vkoreninjenega prepričanja pozdravljamo vodilno misel Vaše Svetosti, da mora sloneti bodoči svetovni red z izločitvijo sile orožja na moralni sili pravice, na gospodstvu mednarodne pravičnosti in postavnosti. Prešinja nas tudi nada, da bo povišana pravna zavest človeštvo nravno regenerirala. Pridružujemo se zato nazorpm Vaše Svetosti, naj pogajanja vojskujočih privedejo kar je mogoče do sporazuma, da se z ustanovitvijo primernih varnostnih sredstev istočasno, medsebojno in sukcesivno na gotovo mero znižajo oborožbe na suhem in na morju in da se visoko morje, ki pripada po pravici vsem narodom, osvobodi od gospodstva ali nadoblasti posamenikov, da ga lahko vsi enakomerno uporabljajo.
Ker se popolnoma zavedamo mir ustanavljajoče važnosti sredstva, ki ga predlaga Vaša Svetost, naj se mednarodni spori razsojajo po obligatoričnih razsodiščih, da se tudi o tem predlogu Vaše Svetosti pogajamo.
Če se, kar najprisrčnejše željmo, posreči, da se vojskujoči zedinijo tako, da se uresničijo vzvišene misli in se s tem za-jamči neovirani nadaljnji razvoj avstrijski monarhiji, ne bo težavno, da se lahko zadovoljivo rešijo tudi druga vprašanja v duhu pravičnosti in obzirnosti in medsebojne pogoje obstanka.
Če se narodi sveta v smislu predlogov Vaše Svetosti prično miroljubno pogajati, lahko vzcveti trajen mir; narodi lahko dosežejo popolno prostost in naj prevzamejo lahko težka, materijalna bremena in sc jim otvorijo novi viri blagostanja.
V	duhu zmernosti in spravljivosti smatramo, da so predlogi Vaše Svetosti primerni temelj uvedbi pogajanj k pripravi vsem pravičnega in trajnega miru in živahno tipamo, da bodo tudi naše današnje sovražnike prešinjale enake misli.
V	tem smislu prosimo Vsemogočnega, naj blagovoli blagosloviti mirovno delo, ki ga je Vaša Svetost uvedla.
Čast nam je, da beležimo kot Vaši Svetosti zelo pokorni sin
Karel 1. r.
MM ednevor papežu.
Berlin, 21. septemra. Wollfov urad poroča: Odgovor cesarske nemške vlade na mirovno sporočilo papeža Benedikta XV.
slove;
Berlin, dne 19. septembra 1917.
Gospod kardinal!
Vaša Eminenca je blagovolila Njegovemu Veličanstvu cesarju in kralju, mojemu najmilostljivejšemu gospodu z dopisom dne 2. m, m. izročiti sporočilo Njegove Svetosti papeža, v katerem se obrača Njegova Svetost, polna skrbi radi opustošenj svetovne vojne, na državne poglavarje voju-jočih se narodov z gorečim pozivom na mir. Njegovo Veličanstvo cesar in kralj me je blagovolil o dopisu Vaše Eminence obvestiti in mi poveriti odgovor.
Že dolgo časa zasleduje Njegovo Veličanstvo z velikim spoštovanjem in odkritosrčno hvaležnostjo prizadevanja Njegove Svetosti, da bi v duhu prave nepristra-nosti kolikor mogoče oblažil vojno gorje in pospešil konec sovražnosti. Cesar smatra najnovejši korak Njegpve Svetosti za ponoven dokaz plemenitega in človekoljubnega mišljenja in živo želi, da bi imel papežev klic v blagor celega sveta uspeh.
Prizadevanje papeža Benedikta XV., da bi utrl pot sporazumu med narodi, je moglo tem gotovejše računati na simpatičen sprejem in prepričano podporo Njegovega Veličanstva, ko je smatral cesar, odkar je prevzel vlado, za svojo prvo in najsvetejšo nalogo, da nemškemu narodu in svetu ohrani blagodati miru. V prvem pre-stolnem govoru ob otvoritvi nemškega državnega zbora dne 25, junija 1888. je cesar obljubil, da ga ljubezen do nemške armade in njegovo stališče nasproti njej ne bosta nikdar dovcdla v skušnjavo, da bi dpželi skalil blagodati miru, ako ne bi bili po napadu na državo ali njene zaveznike k vojni prisiljeni. Nemška armada naj nam zagotovi mir, in če bi bil vendar prekršen, naj bo sposobna, da nam ga s častjo pribori.
Cesar je svojo obljubo, ki jo je položi! takrat, v 26. letih svoje blagovite vlade kljub vsem mržnjam in izkušnjavam z dejanji dokazal. Tudi v krizi, ki je dovedla do sedanjega svetovnega požara, si je Njegovo Veličanstvo do zadnjega trenotka prizadevalo, da poravna prepir izlepa. Ko se je vojna proti njegovi želji in volji vnela, je cesar v zvezi s svojimi visokimi zavezniki kot prvi na slovesen način naznanil, da je pripravljen začeti mirovna pogajanja. Za Njeg. Veličanstvom je stal dejansko pripravljen na mir nemški narod. Nemčija je iskala v narodnih mejah svobodep razvoj svojih duševnih in materielnih dobrin, zunaj državnega ozemlja pa neovirano tekmovanje z enakopravnimi in enakovrednimi narodi.	*
Neovirano delo mirnih, v svetu med-seboj tekmujočih sil, bi bilo. dovedlo do
najvišje izpopolnitve najplemenitejših dobrin človeštva. Usodepolna zveza raznih dogodkov je leta 1914. upapolni razvoj nenadoma pretrgala in izpremenila Evropo v krvavo bojišče.
Uvažujoč pomembnost, ki jo ima sporočilo Njegove Svetosti, je cesarska vlada pobude, ki jih nota vsebuje, resno in vestno pretehtala. Posebne odredbe, ki jih je ukrenila v najožjem stiku z zastopniki nemškega naroda za posvetovanje in odgovor na dana vprašanja, pričajo, kako zelo ji je na srcu, da v zvezi z željami Njegove Svetosti in mirovno izjavo državnega zbora dne 19. julija t. 1. najde porabne temelje za pravičen in trajen mir,
S posebno simpatijo pozdravlja cesarska vlada vodilno misel mirovnega klica, v kateri Njegova Svetost na jasen način priznava v prepričanju, da mora v bodoče na mesto materielne sile orožja stopiti moralna moč pravice. Tudi mi smo pre-: vzeti prepričanja, da more bolno telo človeške družbe ozdraviti le po okrepitvi □ravne moči pravice. Iz tegabi pomnenju Njegove Svetosti sledilo istočasno znižanje bojnih moči vseh držav kakor tudi ustanovitev obveznega razsodiškega postopanja za mednarodna sporna vprašanja. Strinjamo se z naziranjem Njegove Svetosti, da predstavljajo gotova pravila in zagotovitve za sitočasno in vzajemno omejitev oboroževanj na suhem, na vodi in v zraku, kakor tudi za pravo svobodo in skupnost visokega morja tiste predmete, v" katerih obravnavi mora najti svoj prvi, mnogo obetajoči izraz novi duh, ki naj vlada v bodoče v medsebojnih odnošajih med državami. Potem bi bila brez drugega dana naloga, da se pojavljajoča se mednarodna ne-sporazumljenja ne rešijo z mobilizacijo bojnih sil, marveč z mirnimi sredstvi, posebno potom razsodiškega postopanja, katerega veliki mirovni pomen z Njegovo Svetostjo v polni meri priznavamo.
Cesarska vlada bo podpirala vsak predlog, ki ne nasprotuje življenjskim interesom nemške države in nemškega naro-položaju da. Nemčija je po svojem zemljepisnem položaju in svojih gospodarskih potrebah navezana na miren promet s sosedi in daljnim inozemstvonj. Naoben narod nima zato toliko povoda kakor nemški, da se namesto splošnega sovraštva in boja uveljavi med narodi spravljiv in bratski ski duh.
Kadar bedo narodi, vodeni po tem duhu, v svoj blagor spoznali, da treba v njihovih odnošajih povdarjati bolj tisto, kar edini, nego ono, kar loči, se jim bo posrečilo tudi posamezne še odprte sporne točke tako urediti, da se vsekemu narodu ustvarijo zadovoljivi življenjski pogoji in s tem bo za vedno izključena tudi ponovitev velike katastrofe narodov.
Samo pod temi pogoji se mpre ustanoviti trajen mir, ki bo pospeševal zopetno duševno zbližanje in nov gospodarski raz-cvit človeške družeb. To resno in odkritosrčno prepričanje nas osrčuje k zauoanju, da bodo misli, ki jih je predložila C razmišljanje Njegove Svetosti, smatrali tudi nasi nasprotniki kot primerno podlago, da se pod pogoji, ki ne nasprotujejo duhu pravičnosti in položaju Evrope, lotijo priprav za bodoči mir.
Blagovoli Vaša Eminenca itd.
(Kanclerjev podpis.)
Njegovi Eminenci državnemu tajniku Mjegove Svetosti papeža Benedikta XV., gospodu, kardinalu Gaspari, Rim.
sililo is Jugoslovani
Ob priliki obiska srbskega ministrskega predsednika Pašiča v Rimu piše »ldea Nazionale«, da bo ta obisk povzročil, da se Pašič prepriča o velikosti italijanskega naroda. Pašič čisto drugače razumeva krfski dogovor kot pa Supilo. Pašič trdi, da bodo v srbskem, hrvatskem in slovenskem cesarstvu Srbi kvas, dočim pravi Supilo, da je krfski dogovor njegov triumf; z drugimi besedami triumf katoliške Hrvatske nad pravoslavno Srbijo.
»II Nuovo Giornale« pravi, da so se končno morale odkriti težnje Pašiča, 1 rumbiča in Supila, ki so postavili meje svoje bodoče države do Vidma. Znana je stvar, da so Hrvati in Slovenci za habsburško monarhijo, tako da bo južnoslovan-sko cesarstvo trajni sovražnik Italije. Koristnejše bi bilo, da se ustanovi neodvisna Hrvatska skupno z Avstrijo in Ogrsko, kot pa da se združijo Hrvati in Slovenci s Srbi, ki so kulturno bolj zaostali. List opozarja na opreznost nasproti Srbom.
»II Popolo« poroča, da jc rekel minister Bissolati, da Pašič še ni pokazal dobre volje nasproti Italiji. Pašič mora prej priznati (torej še ni priznal) londonski dogovor, ki daje Italiji istrsko in dalmatinsko obalo. Šele tedaj si bodo Jugoslovani pridobili prijateljstvo Italije,
Spoiiižfijfljie se goFiliii pcgmicev?
Koncert Komorne pevke Foersiel
Mi Slovenci imamo neko silno grdo razvado; vsaka kritika boleha na tem. da rccenzent v svojem referatu prireditev aH popolnoma raztrga, ali pa vkuje v umetniška nebesa. Srednja pot nam je neznana. In tako se zgodi, da imamo samo vase zaljubljene »umetnike«. Kdor igra dve leti klavir, je virtuoz; kdor poje eno leto v zboru, je solist; kdor škriplje tri semestre po violini, — nosi dolge lase in kritizira Ondrička negativno. — To je bilo treba enkrat povedati javno in glasno, ker ta slovenska narodna bolezen je tako razširjena, da je na najboljši poti, da nam zastrupi vse javno pojmovanje tiste umetnosti, ki ni diletantizem, ampak res umet-: nost.
Pri naših kritičnih razmerah je težko oceniti komorno pevko Foerstel. Vajeni smo samih superlativov že pri raznih šo-larskih produkcijah, kje naj vzamemo besede, da označimo petkov večer res v su-perlativih, a da bodo bralci vedeli pri tem, da je običajni superlativ od sinočnega različen.
Doživeli smo dva koncerta, pevskega in klavirskega. Foerstelnove sopran ni bogvekako visok, a izredno zvonek, prikupen, lep in simpatičen, V fortissimu poln in naraven, šepeče v pianissimu komaj slišno, a vendar do zadnjega prostora na galeriji jasno in razločno. Njena dihalna tehnika je dovršena, izgovarjava do zadnje črke razločna; nas je posebno presenetil njen »e« in toni, peti na končnih soglasni-kih. O njeni šoli govoriti, bi se reklo toliko, kakor prepisati vse vzor-knjige solo-petja. Samo nastavek najvišjih tonov sc nam je zdel malo truden, a ko je glas na-kipel in vshajal do moči in zopet upadel in pojenjal, smo se čudili, kje in kako je mogoče razpolagati s tolikim dinamičnim zpanjem.
Spored jc obsegal tri operne arije, Fi-garova ženitev, Carmen in Lohengrina; od teh jc posebno učinkovala Carnienska arija, ki jo je prednašala s tako polno dušo, s tplikim znanjem in tako individualno po-življeno, da smo bili naravnost frapirani. Wolfov: »On jc« in Mahlerjcv »Pel sem vesel« sta bila bisera celega večera, tako proizvajati jih ni čulo še tako razvajeno uho. Kdor pa ljubi virtuoznost in kopičenje tehničnih težkoč, tisti naj je užival Mah-lerjcve »Kdo jc izumil pesmice«.
Burni aplavzi so prisilili umetnico, da je še tri pesmi dodala in ako bi pela do polnoči, bi jo radi poslušali. Seveda je pela nemško, a to nas ni ženiralo, smo culi vsaj enkrat pravilno nemško izgovarjavo, ki je pri nas vse preje kot prava.
Lissy Hammerl jc res »hammerl« za glasovir. Tehnična popolnost in umetniška prežitost pojmovanja sta sc združila pri njej v celoto, ki ni vzbudila v nas samo občudovanja, ampak nas je s silo dvignila do sebe. Kako je igrala izlive in prelive, kako je komaj slišno ob prestissimu udarjala ob tipke, kako suverenno ji je ob fortissimu pel z vso telesno silo proizvajani glas. Kopičenje in grmadenje tehničnih težkoč — vse jej je igrača. Brahmsova »rapsodija« nas je na mah pridobila zase in ko je igrala ob dodatku samo z levico, se frenetičen aplavz ni hotel poleči.
Kot spremljevalka je silno diskretna in spojeni s pevko v eno samo celoto. Vpete in vigrane ste tako druga, v drugo , da za las ne divergirati. Pa vse to tako naravno in neprisiljeno, da smo mislili, da spremlja in poje ena sama velika umetnica.
Hiša nabito polna, srca vseh razigrana, užitka poln večer! Dal Bog, da i v najkrajšem času imeli zopet priliko doživeti prav tako lepih trenotkov. —d—d—
Proti Vsenemcem.
Včerajšnja »Arbeiterzeitung« prinaša oster članek proti politiki Vse-nemcev v Nemčiji ki bi radi anektirali celi svet. Člankar izvaja mecl drugim: Vojno bomo dobili le tedaj, Če jo dobimo istočasno proti ententi in proti Vsenemcem. Naš klic velja: Šah Vsenemcem povsod, kjer jc doma nemška govorica----
Predsedstvo hrvatskega sabora pri cesarju.
Dunaj, 17. septembra. Danes jc sprejel cesar odposlanstvo hrvatskega sabora v posebni avdienci v Reichenau. V tem odposlanstvu so bili: predsednik sabora dr. Bogdan Medakovič in oba podpredsednika dr. Pero Magdič in dr. Edmund Lukinič. Cesarja je pozdravil dr. Medakovič in mu predložil adreso hrvatskega sabora. Nato je cesar odgovoril v nemškem jeziku:
»Ponovno izjavo o Vaši tradicionalni zvestobi in privrženosti nasproti Moji hiši sprejmem s posebnim zadovoljstvom. Za to so dali sinovi Hrvatske trajni dokaz s požrtvovalno vztrajno/iti o dokazanim junaštvom tokom te i ako dolgo vojske. Veselim so, da označujete za temeli Vašega uoliUčneea de-
lovanja ono s stoletno zgodovinsko preteklostjo in zakoni utrjeno zvezo, ki obsega eno in isto državno zajednico krone sv. Štefana. Za obvarovanje te državne skupnosti morete Vi, za Vašo v okviru zakona ustanovljeno delovanje ki gre za konsolidiranjem kakor tudi za kulturnim in gospodarskim razvojem hrvatskega naroda, računati na tisto Mojo blagonaklonjenost, ki so jo vedno imeli Moji predniki na prestolu za hrvatski narod.« Nato je cesar še dodal hrvatski: »Za Vašo zvesto udanost izrazite tudi pred saborom Našo kraljevsko hvaležnost.«
Italijansko pove jsivo napoveduje odločitev in konec vojske.
Karlsruhe, 21. septembra. Z italijanske meje: Angleški listi poročajo, da je izdalo italijansko vrhovno poveljstvo ar-madnp povelje, ki napoveduje odločitev, in konec vojske.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. septembra. Uradno se po-*
roča:
Hrabra posadka naše postojanke na
Siefoi je z izbornim sodelovanjem topništva v borbi moža z možem odbila italijanski
napad.
Poleg izdatnih žrtev je izgubil sovražnik tudi na ujetnikih 4 častnike Io nad 100 mož.
Sicer na vseh bojiščih nobenih po.4 sebnih dogodkov.	j
Načelnik generalnega štabi« f
Italijansko poročilo.
20. september. Na celi bojni črti zmerni nastopi. Nobenih posebnih da* dogodkov,
?A, septembra. Včeraj zjutraj je iz-t zval napad sovražnih množic na koncu doline Genova na našo malo straža! južno od vrha Zisolo (Adamello) živahen boj, ki se jc končal z umikanjem; sovražnika, ki je popustil veliko mrliče v na bojnem polju. Na Colbriconu smo 19. t. m. izvedli presenetljivo proti razstrelbo, ki jo uničila galerijska' sovražnikova dela. Na visokem Corde-* vole je naš oddelek prišel čez sovražne* obrambne zakope na Cima Sief, a ker! v skalah ni bilo mogoče izkopati bivališč in ker so bili naši vojaki nekriti izpostavljeni sovražnemu obstreljevan nju, so sc vrnili v svojo izhodno pošto* janko.	. '...ftftfrk
Boji z Italijani.
Dunaj, 21. septembra. Iz vojnega tiskovnega stana sc poroča:
Na soški bojni črti so se vršili včeraj le krajevni boji, vsi izpadli ugodno za nas. Tako so pre* gnali sovražne patrulje, ki so prodirale popoldne na severnem krilu, z ročnimi granatami. Neka naša poljska straža, je pritisnila za njimi udrla v sovražno črto poljskih traž in privedla 11 ujetnikov nazaj. Na severnem pobočju Sv. Gabrijela so poskusili Italijani tekom noči z dvema napadoma; oba sta bila; odbita. Na južnem krilu odseka Sv. Gabrijela so privedle naše čete v bojih Z ročnimi granatami dve italijanski strojni puški kot plen. Sicer na celi bojni črti navaden ogenj v postojankah, ki je bil bolj živahen na Banjški visoki planoti proti Sv. Gabrijelu in včasih tudi na Kraški visoki planoti.
Delovanje letalcev je bilo tudi včeraj zelo živahno. Tako so sestrelili in zažgali naši pomorski letalci sovražno pomorsko letalo. Eden naših letalcev je izvedel drzno podjetje, ko je obstreljeval s strojno puško sovražno postojanko iz višine 200 metrov.
Na tirolski bojni črti
so podvzeli Italijani včeraj zgodaj zjutraj po topniški pripravi napad proti naši postojanki Siaf. Posrečilo se jim je za nekaj časa udreti v naše črte, bili pa so z vzglednim skupnim delovanjem z našim topništvom vrženi od naše posadke po ljutem ročnem mete-žu. Sovražne izgube so težke. Na samo enem kraju so našli 5 mrtvih častnikov. Ujeli smo 4 častnike in 107 mož, zaplenili pa 7 strojnh pušk.
Nova ofenziva za goro Sv. Gabriela?
Italijanski listi poročajo, da se pripravlja nova velika ofenziva za goro Sv. Gabriela.
Italijanski letalni napad na Privlako.
Rim, 20. sept. (K. u.) »Agenzia Štefani«: Ponoči na 19. t. m. je obstreljeval mornariški zrakoplov ladjedelnico in zasidrane ladje pri Privlaki na otoku Lošinj; vrgel je več ton razstrelil. Dognali smo eksplozije in da so bombe zadevale. Kljub močnemu obrambnemu ognju se je vrnit zrakoplov nepoškodovan.
20. september v Italiji.
Lugano, 21. septembra. Včerajšnje slavijo 20. septembra ie bilo v Italiii mir-
no. Rimski župan je brzojavil kralju in Cadorni, da Rim zaupa velikemu zvanju domovine. Kralj je odgovoril, da upa na zmago, ki bo dičila hrabrost armade in vztrajnost naroda. General Cadorna je odgovoril, da se armada bori z istim zaupanjem, s katerim je vkorakala skozi Porta Pia v Rim, zdaj za izpopolnitev velikosti in prostosti domovine.
Francozi in Angleži proti pobunam v zgornji Italiji.
Genf, 21. septembra. Iz Lyona: V Italijo so odrinili večji oddelki Francozov in Angležev, do potlačijo vedno večje nemire v severnih italijanskih mestih. Italijanske čete namreč nočejo nastopati proti demonstrantom in se udeležujejo demonstracij.
Ameriški topovi na Krasu.
Genf, 21. septembra. »Journal de Ge-neve« javlja iz Chiassa: Mejo so zaprli, ker pošiljajo ameriške topove na Kras.
Zakaj potuje Viktor Emanuel v Pariz in London.
Berlin, 21. septembra. Iz Haaga javlja »Krčuzzeitung«: Viktor Emanuel odpotuje v Pariz in v London iz raznih političnih razlogov. Pregovoriti hoče zaveznike, rtaj mu pri osvojitvi Trsta pomagajo. Najzaslepljenejšim je 11. soška bitka pokazala, da Italijani sami ne bodo nikdar vkorakali v Trst. Grozi revolucija, ki bi spravila na višek mirovno stranko. Zahodne velesile naj pošljejo zato en milijon vojakov na italijansko bojišče in od tam korakajo na Dunaj. V Haagu dvomijo, da bi Viktor Emanuel pridobil zaveznike za svoj načrt.
Trelja bilka za Hrliske
Na Flandrskem se bije tretja bitka. Prva napadalna skupina, približno 150.000 mož, ni nikjer dosegla točk, ki naj bi jih bili prvi dan bitke. Sovražni naval se je zrušil na obrambi četrte nemške armade, katere bojno črto so vtisnili le na nekaterih točkah, ki pa operativno niso važne. Hindenburg se namreč v Franciji tako brani, da se ne drži trdne črte, marveč drži le odseke. Ni važno, če sovražnik nekaj kilometrov pridobi. Sovražnik bi rad osvojil flandrsko obal in uničil opira-lišča podmorskih čolnov. Prvi angleški sunek se je ustavil že 20. t. m. Pričakuje «e, da bodo Angleži bitko nadaljevali,
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. septembra. Veliki glavni Stan:
Bojna skupina kraljevi ča R u p r e t a Bavarskega. Čete četrte armade, ki se bore pod vodstvom generala pehote Sixia pl. Ar-mina, so prvi dan tretje bitke na Flan-drskem uspešno prestale.
Streljanje zadnjih dni je ie kazalo, da se Angleži močno pripravljajo na nastop, a 20. septembra je zbral sovražnik v največji meri bojna sredstva na okroglo 12 km bojni črti. Za silovitim valom najmočnejšega bobnečega ognja iz topov in metalcev min vseh kalibrov je napadlo v tesnem napadalnem pasu med Langhemarckom in Hol-lebeke vsaj 9 angleških divizij, med njimi več avstralskih; zelo so jih podpirali oklopni vozovi in metalci plamena. Med napadom, ki se je valil sem in tja, je prišel sovražnik do en kilometer globoko v naš obrambni odsek. V PaschendaeJ.e in Prheluveldu je sovražnik od časa tlo časa napredoval. Zahodno od Passchendaele ga je potisnil naš protinapad nazaj. Južno od ceste Menin-Ypern je ostal del ozemlja v sovražnikovih rokah. V vseh ostalih odsekih bojišča so vrgle naše čete z žilavo, vztrajno borbo Angleže z najtežjimi izgubami za nje do poznega popoldne nazaj na polje udrtin našega bojnega pasu; odtam zvečer nove v ogenj vržene sovražne ojačbe niso več pridobile tal. Kraji, ki leže v bojnem odseku, so vsi v naši posesti. Danes zjutraj Angleži dozdaj boja niso nadalje-valL Kakor v prejšnjih bitkah na Flandrskem je tudi zdaj vodstvo s četami storilo vse v najvišji meri.
Pri ostalih armadah zahodnega bojišča, na vzhodu in na Balkanu nobenih posebnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff,
Nemško večerno poročilo, Berlin, 21. sep. zvečer: V Flandriji se je povečal topniški boj. Zvečer krajni boji pehote.
j.	Bitka v Flandriji.
Berlin, 21. septembra. Wolffov urad poroča: Prvi dan tretje velike flandrske bitke sc jc zopet končal z uspehom nemških čet. Boj se jc vršil z izredno veliko množico ljudi in materijah. Po angleškem priznaniu so sc divizije na ostali bojni črti
odpovedale zamenjavi, da bi imeli na razpolago za naskok večje število svežih čet. Na polju lijakov v obrambnem ozemlju se tw pričel obupen boj. Že tu je bila zlomljena angleška napadalna moč. Angleškim oddelkom se je sicer posrečilo pridobiti na ozemlju v smeri Paszhendaele in Ghe-luvet, ali v navzkrižnem ognju nemških strojnih pušk, ki so se končno od strani in za hrbtom Angležev pojavile iz lijakov in jarknih gnezd in prišle v zapiralni ogenj nemških baterij, je obstal tudi tukaj angleški napad. Takoj pričeti in močno zastavljeni protisunek je vrgel Angleže v polje lijakov obrambnega pasu. Takoj popoldne smo ustavili angleški napad. Popoldne so bile sicer naznanjene nove angleške moči da korakajo, vendar ni prišlo do nobenega novega obsežnega sunka. Angleške izgube so strašne. Glavno breme bitke so nosili Avstralci in Škoti,
Angleško uradno poročilo.
20. septembra. Danes zjutraj smo napadli na široki bojni črti. Vzhodno od \'perna zadovoljivo napredujemo. Naše čete so že važne postojanke vzele.
Letalni napad m M?tz.
Berlin, 21. sept. V nedeljo so vrgli sovražni letalci v Metz nad 150 bomb. Dva meščana sta ubita.
Angleži izstrelili 100.000 plinastfh krogel.
Haag, 21. sept. Na postojanke ob poti iz Yperna v Meessen so izstrelili Angleži 100.000 plinastih krogel in napadli s 54 tanki, 80 oklopnimi avtomobili in s 150 stotnijami.
Novi irancoski ministrski predsednik hladno sprejet.
Berlin, 21. sept. Wolff poroča, da je francosko časopisje Painlevejovo izjavo hladno sprejelo in da želi energično vlado.
Berlin, 21. sept. zvečer:
Na levem bregu Dvine so prebile naše čete ruske postojanke severozahodno Jakobovega. Doslej se poroča, da so ujeli nad 1000 mož in zaplenili več topov.
Odbiti napadi.
Dunaj, 21. sept. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo:
Od tukaj se ne more poročati o kakih posebnih bojih. Napadalni poizkusi proti odseku armadne fronte generalnega polkovnika nadvojvode Josipa so bili odbiti. Sicer na celi bojni črti le zmerqo topniško delovanje. Neki c. in kr. letalec je sestrelil v zračnem boju neko sovražno letalo.
Rusko poročilo.
19,	septembra. Zahodno bojišče: Operacije so se omejevale na streljanje v raznih odsekih pozorišča.
Rumunsko bojišče:: Rumuni so napadli pri Očni odsek sovražne postojanke južno od Groresti in so zasedli neko višino. Na ostalem pozorišču so streljali s puškami, in sicer močnejše severno od Iresti in vzhodno od Gerlesci.
20.	septembra. Sovražna pehota jo podvzela 19. t. m. ofenzivo v smeri Rige vzhodno od Lemburga. Vznosen protinapad Letov in sijajno sodelovanje topništva je vrgel sovražnika z velikimi izgubami zanj nazaj.
Rusija ni zavezana proti posebnemu miru,
Stockholm, 20. sept. »Novo Vreme« zagotavlja, da Rusija ni pristopila londonski pogodbi proti posebnemu miru.
Vlada Kerenskega za nadaljevanje vojske?
Iz Pariza poročajo: V začetku zbornične seje je prebral Deschanel brzojavko ruskega zunanjega ministra, v kateri pravi, da je volja Rusije nadaljevati boj do zmage,
Petrograd se izpraznujc.
Geni, 21. sept. Iz Petrograda: Tujci zapuščajo večinoma mesto. Zmeda med političnimi strankami in oblastmi traja dalje, posebno, ker še slučaj Kornilova ni pojasnjen. Direktoriju petih članov, ki ga je sestavil Kerenskij, izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta nc zaupa. Kerenskij se najbrže predstavi demokratičnemu kongresu 25. t. m. z novim ministrstvom in dela na to, da bo imenovan za prvega predsednika ruske republike. Levo krilo delavskega odbora pa nasprotuje tako kadetom, kakor Kerenskemu in dela na diktaturo revolucijskega proletariata.
Sprava med Kerenskim in Kornilovom.
Baselj, 21. sept. Iz Petrograda: Kerenskij je izjavil, da so vodili Kornilova zgolj domoljubni nagibi in da ga vlada ne bo sodnijsko zasledovala. Ni izključeno, da se bosta Kerenskij in Kornilov sprijaznila.
Kornilove čete še vedno pripravljene na boj.
Stockholm, 21. septembra. Ruski listi javljajo, da se nahajajo Kornilove čete še vedno blizu Petrograda nasproti Kcrenski-
jevim četam; grade strelske jarke in žične ograje in se pripravljajo na boj. Pogajanja
ž njimi še niso uspela. «*
*	Kozaki v R*>stovu.
Rotterdam, 21. septembra. »Daily N.« poročajo iz Petrograda: V Rostovu so zažgali arzenal in vsa državna poslopja. Kozaki gospodarijo mestu.
Pogajanja delavskega in vojaškega sveta s kozaki.
Petrograd, 21. sept. (K. u.) Agentura: Delegati delavskega in vojaškega sveta so se pričeli včeraj telefonlčno pogajati z na-mestnim hetmanom donskih kozakov v Novem Čerkasku z ozirom na razmere med vlado in samoupravo.
Novo Čerkask, 21. sept. (K. u.) Agentura: Na zboru odposlancev članov samouprave kozakov je hetman Kaledin več časa govoril o stališču nasproti začasni vladi. Odločno je izjavil, da ni nikdar delal ra cbnovitev starega vladnega načina in tudi re za politično odcepitev donskih kozakov od Rusije. Ponovil je, da o Kor-nilovem pokre^u ni ničesar znal. Sklenil j t: Nc bom ss skrival za hrbte kozaških čet, Pripravlj~n se~i, da grem pred sodišče, kjer poj^rnim vsa svoja dejanja.
Gv'r ?.- delavskega in vojaškega sveta od-rtopil.
Petrograjska agentura javlja: Ker je bil v plenarni seji delavskega in vojaškega sveta sprejet sklep maksimalistov, naj državno oblast prevzame svet, je celokupni odbor del. in voj. sveta t, j. Čejdze, namest-ni predsednik Misimov, Gocad (?), Skobe-lev, Cereteli in Černov, odstopih Novi odbor se izvoli v prihodnji seji.
Nastop novega vodnega ministra.
Petrograd, 21. septembra. (K. u.) Vojni minister Verhovskij je v glavnem odboru delavkega in vojaškega sveta izjavil, da se bo predvsem posvetil notranji preosnovi armade, ki naj brani Rusijo proti zunanjim in notranjim sovražnikom.
Bivši vojni minister navaden vojak.
Petrograd, 21. sepetembra. (K. u.) Agentura: Bivši vojni minister Savinkov je vložil prošnjo, da me vstopiti kot navaden vojak v neki naskakovalni bataljvn.
Zarota proti Kerenskemu,
Genf, 21, sept. Iz Švice se javlja: Bivši ministri Nekrasov, Plehanov in Črnov so delali skupno s Kornilovom na padec Kerenskega, a Kerenskij se jih ne upa dati zapreti, ker so preveč priljubljeni.
Maksimalist podžupan v Petrogradu.
Za podžupana v Petrogradu jc izvoljen maksimalist socialni demokrat Lunatčarski.
Suhomlinov na zatožni klopi.
Petrograd, 20. septembra. (K. u.) Agentura: V Suhomlinovi razpravi je pričel govoriti državni pravdnik, ki v popolnem obsegu vzdržuje obtožbo radi izdajalstva.
Nemško večerno poročilo. Berlin, 21. sept. zvečer: Zahodno Ohridskega jezera se je izjalovil francoski napad.
Približanje med Vatikanom in italijansko vlado.
Berlin, 21. septembra. (Kor. ur.) »Berliner Tageblatt« poroča po »Petit Parisiepu« iz Rima: Zadnje čase so so visoki politični dostojanstveniki osebno razgovarjali s cerkvenimi dostojanstveniki Vatikana. Šlo jo najbrže za zadnjo noto sv. očeta. Od 1. 1848. (!) so je prvič zgodilo, da so se med kurijo in kraljevino Italijo visoki funkcionarji neposredno rnzsrnvnrjali.
Mirovni po > c v Angliji se krepi.
Berlin, 21. septembra. (Kor. ur.) »Daily Mail« in Mornlng Post« svarita pred vodno močnejšim mirovnim po-kretom na Angleškom, ki jo kriv stavk ittjjdpora proti brambni dolžnosti.
Mirovna liga v Združenih državah.
Berlin, 21. septembra. (Kor. ur.) Wolfs: Mirovna liga v Združenih državah šteje zdaj 2,000.000 članov. Socialistična stranka se jc popeterila. Ofi-ciozno ameriško časopisje ne opisuje resničnega narodovega položaja, Wil-son je popolnoma napačno o občutju dežele poučen.
Nemški mirovni predlogi?
»Berlingskc Tidende« v Kodanju poročajo iz Newyorka: Tukajšnji listi objavljajo dozdevne nemške mirovne predloge, ki so prišli baje iz nemškega zunanjega urada. Predlogi obsegajo baje tole: Belgija in severna Francija se vrneta, Alzacija-Lorena se proglasita za samostojni, Trst postane svobodna luka, Srbija in Rumuni-. ja se upostavita, Srbija dobi luko ob Jadranskem morju. Balkanska vprašanja naj se rešijo potom dogovorov, splošna razorožitev z mednarodno kontrolo in prostost morja naj se zajamčijo. Časopisje piše o teh zmernih predlogih 'zelo hladno, ker jih smatra za nemške mirovne tipalnice.
Vpračanje Belgije,
Berlin, 21. sept. (K. u.) »Vorwarts«'
piše: Pametno je stališče, da vrnemo Belgijo, Na to pa, da odstopimo tudi Alzacijo Loreno, ne misli noben človek v Nemčiji, »Volkszeitung« pa pravi, da nemški narod noče ničesar znati o »vsenemškem« svetovnem gospodarstvu.
Hearst napada Wilsonovo vojno politiko,
Berlin, 21. sept. (K. u.) Hearst ostro napada v svojem listu »New York American« \Vilsona in njegovo politiko, ki jo označuje za vojno politiko. Izvaja: Naši lastni častniki v Franciji poročajo, da izgube zavezniki vojsko, če jim ne dobavimo dovolj vojnega blaga, ladij in ljudi in jim pripomoremo zmagati. Če tega ne moremo, bi bilo brezpomembno, nasvetovati zaveznikom, naj se vojska nadaljuje. v
Razna poročila.
Rentni in vojuoposojilni trg.
Potek rentnega trga je ta teden zopet kazal napredujočo trdnost za državne vrednostne papirje, o čemer so se neprestano čimdaije živahnejše kupovale vsakovrstne rente in različne vrste vojnih posojil. Do konca tedna je ilo prodanih veliko število navedenih državnih vrednostnih papirjev.
Hindenburgova 70letnica.
Berlin, 21. sept. Dne 2. oktobra, ob' 701ctnici Hindenburga, bo govoril kancler javno v Berlinu pred Hindenburgovim spomenikom.
Za japonsko pomoč.
»Ruskoje Slovo« poroča iz Tokija, da se je tam vršilo posvetovanje poslanikov, katerega so se udeležili vsi poslaniki sporazuma. Poslanike je nato sprejel zunanji minister. Govori se, da so poslaniki enten-te predložili nove predloge za obsežnejšo udeležbo Japonske v vojni.
1 morju.
Nemške podmorske križarke.
Kodanj. »Tidens Tegn.« poroča, da operira v skupinah 300 nemških podmorskih čolnov, Najnovejši podmorski čolni, križarke, obsegajo 1500 ton, posadka šteje 40 do 50 mož. Polagajo predvsem mine.
Prelom med Mmjo ie Hroenlinijo.
London, 20. septembra. (Kor. urad.) »Zentral News« javljajo iz Buenos Airesa 20. t. mes.: Argentinski senat je sklenil z 23 proti 1 glasu, da se prekinejo diplomatski odnošaji z Nemčijo.
Haag, 21. septembra. Iz Buenos Airesa: Na prelom z Avstrijo sc nc misli,
nevne novice.
-f Proč z lažmi! V sedanji dobi, ko se veliko govori in piše o narodni združitvi,, o skupnem narodnem delu vseh slovenskih strank, bi bilo nujno želeti, da bi medsebojne razmere časopisje ne zastrup-i ljevalo z lažmi in sumničenjem mož, ki so jih stranke izbrale za svoje voditelje. Piše naj se resnica in samo resnica, pa bodo medsebojne razmere strank v korist naroda postale mnogo boljše. Obžalujemo, da moramo konstatirati, da se »Slov. Narod« še ni postavil na to naše stališče. V včerajšnjem »Slov. Narodu« je o zborova« nju vodstva S. L. S. nagromaden kup ten-denčnih neresnic. Tako piše včeraj »Slov. Narod«: »Kdo je avtor dunajske jugoslovanske deklaracije? Udeležnik vodstvene seje S. L. S. nam piše: Tekom razprav je slavil deželni odbornik dr. Lampe zasluge načelnika stranke dr. Šusteršiča, ki da je tudi v narodnem oziru najzaslužnejši mož. Dr. Lampe je izjavil, da je dr. šusteršič pravi avtor jugoslovanske deklaracije z dne 30. maja. Ta izjava je dala pristašem deželnega glavarja povod, da so priredili dr. Šusteršiču bučno ovacijo. Opoziciji sc je zdela ta trditev od vsega začetka povsem neverjetna, vendar pa se je vzdržala vsakega mnenja. Predvsem zato, ker na zborovanju navzoči poslanci: Hladnik, Ja-i klic in dr. Lovro Pogačnik niso ugovarjali, Zdi se mi, da to ni bilo prav, ker velja v, tem slučaju qui tacet, consentire videtur. V kolikor sem sam poučen, je dr. Lampe-tova trditev povsem neresnična.« — Tako »Slovenski Narod«. Vsak udeležnik shoda vodstva S. L. S. ve, da dr. Lampč nikdar ni izjavil, da je dr. Šusteršič pravi avtor jugoslovanske deklaracije in da je »Narodova« trditev neresnica. Dr. Lampe je lc izjavil, da je S. L. S. že prej vedno zastopala misel jugoslovanskega edinstva v za dotičen časi primerni obliki ter je kazal na shode v Voloski, na hrvatsko - slovenski shod v Ljubljani. Načelnik stranke dr. Šu-
steršič je pa rekel, da jc pri stilizaciji jugoslovanske deklaracije sodeloval, da jc on zahteval, naj sc besedilo deklaracije prej sestavi, predno se sestane klub, da bo tako deklaracija podlaga kluba. To in nič druzega jc resnica. Zakaj trositi torej laži, ko je treba odkritosrčnega skupnega dela. — Nadalje »Slov. Narod« trdi, da je »Slovenec« napačno poročal o zaupnici dr. Šustcršiču in da se glasovanja ni vzdržalo 12, ampak 21 članov. Tudi to je pre-Pbrnjena resnica. Resnica je to, kar je »Slovenec« poročal: glasovanja se je vzdržalo 12 članov in je bila zaupnica sprejeta soglasno z 69 glasovi. — Nadalje »Narod« piše: »Kakor čujemo, je glavni pogoj za poravnavo, ki ga stavi Krekova skupina, odstranitev dr. Šusteršiča kot načelnika stranke.« Tudi to ni resnica. Opozicija takega pogoja ne stavlja in bi bila taka zahteva tudi brezmiselna. To se bo tudi tem manj zgodilo, ker to željo izreka »Slov. Narod«. »SJov. Narodu« torej priporočamo, naj vzljubi resnico, ako mu je resno do narodnega združenja, do katerega se preko kranjske S. L. S. ne more priti. Vsak list, komur je resno do pametnega narodnega dela, naj pusti, da si stranke svoje razmere same uravnajo. Da iS. L. S. za to »Slov. Naroda« ne potrebuje, jc jasno,
1 — Cenjenim naročnikom! Na mnoge pritožbe glede zapoznelega prejemanja ^Slovenca« v zadnjih dneh odgovarjamo, da žal zasedaj ne kaže drugega kot potrpeti. Uprava sicer prejkoslej vsak dan ob isti uri izroči ljubljanski pošti vso listovo ekspedicijo, toda pošta in železnica ne moreta vselej zmagati ogromnega dela in tako pač zastane sedaj ta, sedaj drugi del pošiljatve. — Ako se pa posameznim naročnikom vroča na teden le po nekaj številk, je pa odločno krivda na dostavnem poštnem uradu in naj se taki cenj. naročniki pritožijo naravnost tam ali pa pri poštnem ravnateljstvu. Tu pač velja enaka pravica za slovenske kot za nemške časo-
pise
Družba sv. Mohorja. Za ravnatelja tiskarne družbo sv. Mohorja in družbinega blagajnika je imenovan vlč. gosp. Jožef Zeichen, spiritual pri ,uršulinkah v Celovcu.
Zagrebški župan arhitekt Janko Holjac je odstopil.
+ Odlikovanja na državni železnici, tržaško ravnateljstvo. Prejeli so: vojni i križec II. razreda za civilne zasluge: titu-larna vladna svetnika namestna ravnatelja dr. Otokar Auredniček in Jož. Kor-din; višje žel. svetnik dr. Kari Seemann vitez pl. Treuenwart; višji žel. komisar dr. Henrik Schneider; višji žel. svetnik dr. Aleksander Messner; tit. žel. nadsvetnik dr. Evgen Glucklich, višji železniški svetnik Jožef Sokol, železniška svetnika Ma-ksimiljan Pollak in Oskar Gross, nadzornik Jakob Ciulič, višji železniški in cesarski svetnik dr. Robert Sauter pl. Riede-negg, višji železniški komisar Kari Valen-tinitseh, višji nadzornik Karel Steidl, železniški svetnik Edvard Freudlsperger, nadzornik Moric Fuchs, višje železniški nadsvetnik dr. Sigfried Heller, nadzornika Martin Lacina in Franc Coassi, železniški svetnik Oskar Mandl, vsi v Trstu; stavb, nadkomisar Anton Kos v Novem mestu; stavbni nadkomisar Bohumil Nos-sek v Trstu; stavbni nadkomisar Ivan Na-\rič v Splitu; stavbni nadkomisar Ferdinand Stolle in zdravstveni svetnik dr, Viktor Massopust, oba v Trstu.,— Vojni križec III. razreda za civilne zasluge: stavbni komisar dr. Rudolf Mallner, višji revi-dent Ivan Skarpil, revident Engelhardt Brunold, višji revident Franc Lenček, vi--šji revident Ernest Gozzi in revidenta Rudolf Gross in Anton Zulmin, vsi v Trstu, revident Edvard Harnisch v Rocolu; revident Alojz Mulley, adjunkt Anton Saitz in asistent Robert Herzog, vsi v Ljubljani; .adjunkt Ivan Berberovič, Slivno; revident Pavel Teichmann v Trstu; adjunkt Rudolf jHoma v Gorici; strojni komisar Rudolf fJarolimek in revident Viktor Laner v Go-jrici; višji železniški zdravnik II. razreda ,dr. Franc Kogoj na Jesenicah; višji železniški zdravnik III. razreda dr, Jožef Šebe-sta v Pazinu. — Vojni križec IV. razreda za civilne zasluge: tiskalec Ivan Freistat-ter, postajni mojster Jožef Simončič, revizor Franc Kresal, železniška oficijantinja Ana Staffler, pisarniški ekspedijent Ivan Bizjak, postajni mojster Karel Hynek, vsi v Trstu; postajni mojster Alojz Bukovec, Dobrava; postajni mojster Avgust Du-schek, Avče; postajni mojster Karel Pfei-fer, Hudajužna; postajni mojster Anton Premeru, Vranjica; postajni mojster Ivan Brajnik, Šibenik; višji sprevodnik Ludvik Hutter, železniška oficijantinja Ana de Pero, postajni paznik Ferdinand Pflaum, premikalni paznik Jožef Pichler, vsi v Pu-Ijuj skladiščni mojster Franc Golnar, Op-čine; višji sprevodnik Pavel Fugina, višji premikalec Rudolf Sedovnik, Ljubljana; signalni sluga Luka Adam, Herpelje-Kozi-1 na; ogibališčni kontrolor Franc Jeraša, postajni paznik Jožef Erbežnik in premikalni paznik Alojz Pavlin, vsi na Jesenicah; skladiščni paznik Ivan Pfeifer, višji premikalec Simon Hoja, Gorica; delovod-
ja Albert Naufock, Trst; železniški mojster Karel Buchsbacher in Karel Malovrh, Jesenice; železniški mojster Benedikt Stcrpin, Gruž; železniški mojster Jožef Jermol, Ljubljana; pisarniški ekspedijent Maks Klien, Trst; strojna mojstra Aleksander Mally in Herman Truntschnigg ter strojevodja Alojz Levičnik, Gorica; strojni »ojster Franc Kolbitsch; strojevodja Viljem Lange, Trst; delovodja Alojz Fobes, strojni mojster Emil Schigsch, strojevodja Martin Muzzulini, višji kurjač Jakob Cesar, Ljubljana; strojni mojster Jožef Šarič, Split.
+' Vendar enkrat. Celovški »Mir« piše: 15. septembra se je vrnil na svojo župnijo Marija na Žili vlč. g. župnik Ksa-ver Meško in ta teden vlč. g. župnik Matej Ražun na svojo župnijo v Št. Jakob v Rožu. Vlč. g. župnik Janez Schneditz je odklonil povrnitev na svojo župnijo Lipa nad Vrbo in ostane na svojem posestvu v Št. Ilju. Vlč, g. župnik Kukačka jc za časa preganjanj resigniral na župnijo Ukve in vlč. g. Jurij Trunk je že dalje časa na novi Župniji v Borovljah. Na njegovo prejšnjo župnijo Sv. Križ na Peravi, znamenito božjo pot, je prišel za provizorja duhovnik nemške narodnosti. Dolgo, dolgo jo trajalo, da so nedolžne žrtve piršle do svojih pravic, škode pa, ki so je trpele, jim nihče ni povrnil. Pribijemo pa, da za vse krivice in preganjanja koroški Slovenci še dosedaj nismo dobili prav nobenega zadoščenja in da niti eden izmed krivcev, ki so gonjo povzročili, dosedaj še ni bil kaznovan. Pač pa nekatere prizadete osebe ponosno nosijo na svojih prsih odlikovanja za zasluge ... Tudi o tem se bo še govorilo.
—	Težko ranjen je bil na italijanski fronti Boris K u š a r iz Kranja, sin pokojnega odvetnika dr. Josipa Kušarja.
General hvali slovensko pesem. Top-ničar F. Rajner nam piše z bojišča: Naša baterija obstoja večinoma iz samih Slovencev, potem pa veste, da pri nas ne manjka petja. Nekoč smo tudi prepevali slovensko. Slišal nas je naš častnik in nam je rekel, da ne smemo peti, Nemcem pa je bilo petje dovoljeno. Ne dolgo po tem dogodku pa smo bili pohvaljeni Slovenci od samega generala. General, ki nas jc tij prišel nadzorovat, je rekel: »V najhujšem sovražnem ognju sem slišal prepevati slovenske pesmi, in sovražnik tam, kjer so Slovenci prepevali, ni prodrl.« Od tistega časa nam je dovoljeno prepevati, kar hočemo. Mislim, da bomo imeli Slovenci po vojski boljše stališče. Svobodno se hočemo razvijati, samisvoji hočemo biti na svoji lastni zemlji. Slovenski vojaki smo mnogo, mnogo žrtvovali za Avstrijo in si menda zaslužimo svobodo in mir pred našimi narodnimi nasprotniki. Poprej pa še hočemo premagati kletega Italijana. Ob 11. ofenzivi smo bili Slovenci zopet pohvaljeni od višjega poveljstva.
—	Slovenska služba božja na Dunaju se vrši vsako nedeljo ob 4. popoldne v cerkvi sv. Ane v I, okraju, Annagasse. Slovenci in Slovenke že sedaj pridno zahajajo tje; posebno razveseljivo je, da je videti med njimi mnogo vojakov. Marsikdo, ki sc čuti v velikem mestu osamljen in tuj, najde ondi med rojaki krepila in tolažbe v teh težkih časih.
Velika nesreča jc zadela v soboto, 15. septembra vobče spoštovano obitelj Mlinerič od Sv. Trojice v Slov. goricah. Poslali so Mimiko v Radgono. V Cogetin-cih so se konji malo splašili in začeli bežati. Sirota je v strahu skočila z voza in z glavo priletela na kamen. Bila je na mestu mrtva,
—	Smrtna kosa. Umrla jc v Podgorju pri Sevnici gojenka na učiteljišču čč. š. sester v Mariboru Marijana Eržen, stara 18 let. — Na Ščavnici jc umrla gospodinja Jožefa Krauer roj. Kocbek.
—	Mesto tobaka — kamenje. Iz
Krškega se nam poroča: Tatvine tobaka in tobačnih izdelkov, itak pičlo nakazanih tukajšnji glavni zalogi, so zadnji čas na dnevnem redu. Skoro nobeni tobačni pošiljatvi več nc priza-neso dolgi prsti neznane tatinske družbe, ne da bi se od merodajne strani vsaj poizkušalo izslediti krivce in jih po zaslugi nagraditi. Blago izginja med vožnjo po železnici. Zgodilo sc je celo, da je bilo v zabojih, došlih na postajo Videm-Krško, mesto tobaka — kamenje! Radi ugleda c. kr. tobačne režije in v interesu prizadetih mnogoštevilnih kadilcev apeliramo nujno na pristojne činitelje, da narede konec tem neznosnim rameram ter poskrbe, da dobi tukajšnja tobačna glavna zaloga vsaj zmanjšano količino tobaka nepri-krajšano in točno. S tem bi se v veliki meri ustreglo hvaležnim kadilcem, pa tudi imejiteljici tobačne glavne zalogo, ki je vsled tatvin oškodovana za svojo provizijo in mora vrhutega iz svojega trpeti voznino in druge stroške.
. — Ponesrečil se je na postaji Zagorje pri premogokopni družbi kot pomožni delavec zaposleni Ivan Bašeli. Pri nakladanju opeke pa je prišel nu\l železniški.voz in tam st.oje.co oviro, nri
čemer si jc zelo poškodoval oprsje in zlomil rebro.
—	Iz italijanskega ujetništva sta sc vrnila kot invalida pešca 17. pp. Stipo Grgič in Franc Kump.
—	Iz seznama izgub št. 609. Anton Osvald, 17. pp., ujet; Gole Anton, Grošelj Franc, Juclež Franc in Zirovnik Ivan, vsi od 17. pp., ujetL
—	Padel je za domovino praporščak Friderik Bezjak, sin nadučitelja Simona Bezjaka.
—	V enem dnevu izgubil soprogo in sina. Dne 17. t. m. sta sekcijskemu svetniku dež. vlade v Sarajevu dvornemu svetniku Kellnerju umrla soproga in 151etni sin na tifusu.
—	Utonil je dne 16. t. m. na Ljubljanici v Slapah 4 leta stari delavčev sin Fr. Fležar. Med vožnjo po vodi mu je padel jopič v vodo. Deček se je sklonil čez čoln, da bi ujel jopič, pri tem pa je izgubil ravnotežje, padel v vodo in utonil. Truplo so našli še isti dan.
Zakonski načrt o mladinskem skrbstvu in mladinskem kazenskem pravu in zakonski načrt o izbrisu kazni je vlada dne 20. septembra predložila poslanski zbornici.
—	Cvetoča jablana. Pri obiranju jabolk jc našel Janez Kristan, p. d. Mati-zelj, iz Repenj pri Vodicah cvetočo mladiko na jablani s tremi lepo razvitimi cvetovi. Ni čuda pri tej gorkoti.
—	Hrvatska Knjižara u Sarajevu. U glavnom gradu Bosne otvorena je ovih dana prva hrvatska knjižara, koja če specijalno držati hrvatske knjige, a do-skora če urediti odio za slovensku i bu-garsku literaturu. U tom se razlikuje od svih drugih knjižara, koje u prvom redu drže njemačke knjige, a tek onda po koju hrvf.tsku, dok se slovenskih knjiga nije uopče moglo dobiti u Sarajevu. Poduzeče čc iir.ati na skladištu sve hrvatske čestite knjige, jer je hrvatska literatura gosta op-širna, samo što su knjige velikim dijelom izlazilc u pojedinim malim nakladama, vrlo često u nakladi samoga pisca.
—	Komu je kaj znano o kadet-aspi-rantu Cirilu Osana. Služil je pri 17. peš-polku, ujet je bil na Rusko-Poljskem dn§ 8. avgusta 1916. Pisal je na potu v Rusijo zadnjikrat 24. oktobra 1916. Kdor bi kaj vedel o njem se vljudno prosi, naj naznani na naslov: M. Osana, Ljubljana, Gledališka ul. 10. Stroški se rade volje povrnejo.
V zasedenem ozemlju Srbije so se
dne 1. septembra 1917 otvorili za zasebni poštni promet c. in kr. etapni poštni uradi II. razreda: Kamenica (okrožje Valjevo), Velika Plana in Veliko Orašje. Na imenovane urade se smejo pošiljati: poštne dopisnice, pisma, tiskovine (časniki), blagovni vzorci in zavitki brez označene vrednosti v najvišji teži do 5 kg; od teh uradov: poštne dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časniki) in blagovni vzorci. Ti novi etapni poštni uradi poslujejo glede prej omenjenih dopustnih pošiljk kot vojnopoštni uradi za tamošnje .čete, poveljstva, oblasti in zavode.
Ijiijonske novice.
lj Begunska podpora. Vsi v Ljubljani bivajoči begunci, ki so zaprosili pri mestnem magistratu za begunsko podporo, morajo priti osebno na mestni magistrat (dvorana, srednje poslopje) po izkaznice o istovetnosti, na podlagi katerih se bode podpora izplačevala in sicer v sledečem redu: V torek, dne 25. t. m. begunci z začetnimi črkami A—D; v sredo, dne 26. t. m. črke E—K; v četrtek, dne 27. t. m. črke L—N; v petek, dne 28. t. m. črke O—S; v soboto, dne 29. t. m. črke Š—Ž in v pondeljek, dne 1. oktobra vsi oni, ki se niso mogli navedene dni zglasiti iz kakšnega tehtnega razloga. Uradovalo se bode vsakokrat od 8. zjutraj do 1. popoldne. Osebno mora priti vsak begunec, ki jo izpolnil 14 leto ker bo treba izkaznico vpričo uradnika podpisati. Kdor ne pride po izkaznico, se mu bo nadaljnje izplačevanje podpore ustavilo.
lj Aprovizačni odsek mestne občine včeraj m zboroval.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo vabi k predavanju, ki ga priredi jutri, dne 23. septembra, ob 7. uri zvečer v svojih prostorih. Predav.a prof. Ivan Mazovec: Jugoslovani en narod.
lj Umrla je na Marije Terezije cegti št. 14 gospa Marija J a v o r š c k, roj. Lu-kanc, soproga nadučitelja v pok. g. Javor-ška, v starosti 70 let. Naše sožalje!
lj Iz italijanskega ujetništva sc je oglasil častniški aspirant 2. gor. stel. p. Emerik Aplenc iz Ljubljane. Ujet je bil 19. avgusta na soški fronti in sc sedaj nahaja v Palmanova. Zdrav je ter se mu godi dobro. Pismo, ki ga je odposlal 21. avgusta, je došlo včeraj v Ljubljano.
lj Petrolej. V kapeli sv. Jožefa na Eli-; zabelili cesti vlada zjutraj in zvečer črna tema, ker ni ne električne in ne plinove
razsvetljave. Ali ve kdo, kje bi se dobilo kaj petroleja? Obiskovalci kapele bi bili jako hvaležni, ako bi jim kdo pripomogel vsaj do skromne luči.
lj Padel je na gori Sv. Gabrijela narednik Mihael Brezigar.
lj Sprememba posesti. Hišo Terezije Legat v Rožni ulici št. 31 je kupil g. Srečko Magolič, faktor D. Hribarjeve tiskarne. Tovarnar Jakil je kupil hišo pomorskega kapitana Kubelke in odvetniškega kandidata dr. Peternella, veleindustrijec Karel Pollak ml. je kupil vilo Weinlich. Rosnerjevo podjetje na Marije Terezije cesti je kupil Viktor Meden. Inženir Remec je kupil hišo stavbenika Viljema Treota v Novi ulici. Kranzovo hišo na Poljanski cesti jo kupila mestna občina.
lj Ljubljano zapuste tuk. tvrdke: Ebens-panger, ki se seli na' Ogrsko, Spitzer, ki gre v Gradec in S. Gruschka, ki je kupil znano dunajsko zabavišče Ronacher.
lj Uradne ure pri osrednji krušni komisiji na magistratu. Osrednja krušna komisija na magistratu, Galetova hiša pritličje, posluje vsak delavnik le od 9, do 12. ure; dopoldne. Istotam se sprejemajo med uradnimi urami tudi priglasi in odglasi novih' strank. Kdor hoče koga priglasiti, mora poleg hišne legitimacije, katero ima vsak hišni gospodar, prinesti tudi policijsko zglasnico. Brez teh listin se ne vpiše nobena oseba v zapisnik za živilske karte.
lj Darovi. Za bolnega bivšega obrtnika v Trnovem so darovali:'Neimenovan 2 K; neimenovan 8 K; g. Zupančič 2 K. — Bog plačaj in nakloni še nadaljnih darov!
lj Šopek s petimi angleškimi ključi se je izgubil na poti iz Podrožnika mimo Kol-mannove vile do Bleiweisove ceste. Najditelj naj jih odda proti nagradi Kolodvorska ulica 3 (Drufovka), zaloga črevljev.
lj Manjša vsota denarja je najdena. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi: Kapiteljska ulica 11, pritličje, desno.
lj Izgubila se jc bila volnena rutica vi nedeljo na poti Stare pravde, Valentina' Zarnikova ulica, Kuhnova cesta. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi Ljubljana, Poljanska cesta 11, I. nadstrop-je ali pa naj jo odda na policiji,
lj Izgubila sc jc danes dopoldne od stolne cerkve po Mestnem trgu, Židovska Wolfova, Prešernova ulica do pošte srebrna zapestna ura z priveskom. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v gostil-. ni Kolovrat, pred Škofijo.	. (
Pred prelomom med Nemčijo ln CosMo.
Berlin, 19. septembra. Reuter po-j roča iz Newyorka: Po nekem poročilu; iz Costarice so zelo napeti diplomatični odnošaji med Nemčijo in Costarico. Poi nekem drugem poročilu pa je že prišlo! do diplomatičnega preloma. Predsednik Costarice jo prišel na sled zaroti proti vladi, katere so se udeležili nemški državljani. Tri znane nemške ose-f be so aretirali. Izšel jc ukaz, da se morajo internirati vsi v pristanišču Cch starica stanujoči Nemci.	'■:-
Gospoda® iieleie.
Vodilne cene za leseno posodo za kislo zelje. Presojevalnica cen v Ljubljani je vsled ukaza c. kr osrednje komisije za presojanje cen na Dunaju z dne 23. avgusta 1917, št. 1553, s sklepom v svoji seji dne 7. septembra 1917, št. 132, za leseno posodo, v kateri sc razpošilja kislo zelje, določila naslednje vodilne cene: Za sode iz smrekovega lesa s približno 100 kg vsebine za komad 7—8 K; za sode s približno 50 kg vsebine za komad 5 do 5 K 50 vim
Promet z zelenjavo in sadjem. Na podlagi § 2. ukaza c, kr. urada za prehranjevanje ljudi z dne 22. marca 1917, drž, zak. št. 127, s katerim se uravnava promet z zelenjavo in s sadjem, se naznanja, da se v naznanilu po c. kr. uradu za prehranjevanje ljudi potrjenega zavoda za preskrbo sočivja in sadja, občekoristna družba z o. z. na Dunaju, I., Plankengassc št. 4, z dne 21. julija 1917 določene pogodbene cene in roki z dovoljenjem c. kr. urada za prehranjevanje ljudi izpreminjajo tako: Vrste in cene za 100 kilogramov: 1. Zgodnje belo zelje do vštetega 30. sept. 1917 60 K, 2. zgodnji ohrovt do vštetega 30. septembra t. 1. 75 K, 3. zgodnje vrtno korenje do vštetega 30. septembra t. 1. 75 K, 4. zgodnje kolerabe (nadzemnjicc) do vštetega 30. septembra t. 1. 60 K, 5. Pozno belo zelje od 1. oktobra t. 1. naprej 45 K, 6. pozni ohrovt ocl 1. oktobra t. 1. naprej 55 K, 7. zeleni ohrovt (kodrati, pernati ali zimski ohrovt) od 1. septembra 1.1. naprej 55 K, 8. vrtno korenje od 1. oktobra t. I. naprej 55 K, 9. kolerabe (nadzemnjicc) od 1. oktobra t. 1. naprej 50 K, 10. korenje 30 K, 11. rdeča pesa (salat. grede) 38 IC, 12. pesa 25 K, 13. strniščna repa 35 kron, 14. čebula 110 K. Cene in roki veljajo tudi za pridelovalne in dobavne pogodbe, sklenjene od zavoda za sočivje in sad-1 je pred izdajo tega naznanila, v kolikor šc niso izpolnjene.
Preskrba s krompirjem. Dunaj, 21. sept. (Kor. ur.) Odsek za vojno gospodarstvo je nadaljeval danes svoja posvetovanja. Na dnevnem rcclu .jc vprašanje preskrbe a krompirjem. Poslanca Freissler in Remer sta se izrekla proti svobodni trgovini s krompirjem. Nato govori minister za prehrano Hdfer. Po-vdarja veliko pomanjkanje krmil. Svobodna trgovina s krompirjem je bila na tozadevni enketi zavrnjena. Letos smo pridelali krog 70 do 80 milijonov meterskih stotov krompirja, nasproti 50 milijonov mete,rskih stotov v prejšnjem leu in 130 milijonov v normalnih letih. Od 26 milijonov ljudi se 9 milijonov same preskrbuje, 17 milijonov je navezanih na preskrbo od drugod. Galiciji je dala vlada vsled tamošnjih neugodnih razmer v gotovem oziru prednost. Dalje opozarja minister na izredno težavna transportna sredstva. Toda kljub temu upa da bosta clve tretjini žetve že pred zimo prepeljani v določene kraje, tretjina p m. bo varno spravljena. Končno izjavlja minister, da odpade na vsako osejbo na teden nekaj nad dva kilograma krompirja. Seveda bodo dobili delavci, ki morajo težko delati večje porcije.
Debate so se udeležili še sekcijski načelnik poljedeljskega ministrstva Ertl ,posl. Dinghofer in finančni svetnik Buresek.
Prihodnja seja sc naznani pismeno.
Ogrska koruza dražja nego avstrijska pšenica. Ogrska vladna naredba o zasegi turšice in najvišjih cen zanjp določa: Letošnja turšica me priti v promet le potom vojne družbe za deželne pridelke. Samo za pitanje prešičev sme producent od svojega letošnjega pridelka po oblastvenem naročilu in k večjemu 50 odstotkov po odbitku njegove potrebščine v hiši in gospodarstvu preostale množine prodati tudi zasebnim potom. Ta zasebni nakup za pitanje prešičev se more pa izvršiti samo do 31. oktobra 1917. Najvišja cena znaša za 100 kg navadne tursice v septembru in oktobru 42 K 50 vin., potem pa vsak mesec po 50 vinarjev več; činkvantin in druge finejše vrste za september in oktober 45 K 50 vin., potem pa svak mesec po 50 vin. več. V Avstriji slane met. stot pšenico 40 K.
Kararskerja marmorja ni več.
Uprava kamnolomov v Carrari poroča, da ne more več izvažati dragocenega marmorja, ker je železnica ustavila promet vsled pomanjkanja premoga.
Primorske oovice.
O hrabrosti Avstrijcev na primorskem bojišču je napisal znani laški vojni poročevalec Barzini lep članek. Divji so boji z golim orožjem. Neki avstrijski vojak, ki je imel signalno službo, se Italijanom ni hotel udati. Italijanski vojaki so ga prodrli z bajoneti in ga pustili ležati. Nakrat so videli, kako so se s prostora, kjer je ležal ranjenec, dvignile rdeče rakete — signal Avstrijcem Umirajoč je avstrijski vojak še izvršil svojo domovinsko dolžnost. Nekega avstrijskega častnika so ujeli Italijani. Od takrat častnik vedno obupno vzdihuje: 01, in moj general me pričakuje! Tako Barzini. Da, v tem duhu avstrijske armade je skrivnost, zakaj Italijan ne more naprej.
Odlikovanje. Srebrni zaslužni križec s krono je podelil cesar višjim re-spicijentom fin. straže Rudolfu Man-dlu, Martinu Primožiču in respicijen-toma finančne straže Juriju Jugoviču in Ivanu Koželju.
Prečastiti gospod delegat za begunce na Kranjskem, dekan in deželni poslanec gospod Kojec naj izvoli v »Slovencu« prijaviti svoje stalno bivališče. Tako nam piše dunajski pomožni begunski odbor.
lj J^nrtna kosa. Umrla je dne 19, t. m. v tukajšnji bolnišnici ga. Beti M a r z i o 1, žena trgovca iz Korneuburga, v starosti 49 let. Ko je prišla obiskat iz daljnega mesta v Spodnji Šiški bivajočega sina, je nenadon\a usodepol.no zbolela ter po mučnem bolehanju umrla. — Isjtotam je umrl 20. t. m. Franc H u d e č e k , 34 let stari mehanik v pomorskem arzenalu v Pulju, poslednji čas stanujoč v Ljubljani, Reber št. 15. — Umrl je v dežolni bolnišnici 27 let stari Alojzij H u m a r , doma iz Kala. N. p. v m. I
. — V italijansko vojno ujetništvo sta prišla pri 11. ofenzivi četovodja Franc Hvala in korporal C e j p. d. Plesničar, oba od strelskega polka št. 2.
Umorjena bogata begunka? V Putimu na Češkem je dqislej neznana ženska pustila zaboj, ki je bil ovit z pogrinjalom, kakršnega dobe begunci. V zaboju so bili deli trupla nekje umorjene ženske, nekaj delov trupla pa v zaboju ni bilo. Domnevajo, da se je izvršil umor na kakem skritem kraju med Pisekom in Prago in da je umorjena kaka bogata begunka.
Iščejo se Konje Franc in Josip, Šoban Alojzija, Pahor Ivana, Stepančič Ana iz vasi^Janjlje (J^ipiano, ?tiipangtoQevui, gla-
varstvo Tržič [Monfalcone]). Kdor bi kaj vedel, kje se te osebe sedaj nahajajo, naj poroča na »Posredovalnico za goriške begunce v Ljublajni«, Dunajska cesta 38/1. — Anton Baudaž, k. u, k. Sturmbatterie der 10. Armee, 4. Komp., 5. Zug, Feldpost 510, poizveduje po družini Baudaž Franc iz Kala na Goriškem, Kdor kaj ve o dotični družini, naj blagovoli poročati na zgoraj navedeei naslov. — Amalija Gabrijelčič, Zelena jama št. 141, p. Moste, išče svojo mater Marijo Juh, ki je ob 11. ofenzivi šla iz Lokovca ter se je peljala proti Dolenjskem.
Miti, Oori in Nemci v Mmm Mmt
V 95 letih, U j. od 1820 do 1914, odkar vodijo amerikanski uradi statistiko priseljencev, je prišlo nad 32 miljonov izseljencev v Zedinjene države. Relativno največ izseljencev je z Angleškega in Irske, namreč 8,100.000, iz Avstro-Ogrske 5,482.000 in iz Nemčije 5,482.000, Večina teh izseljencev je že pomrla ali pa se je zopet vrnila domov; povračanje v domovino se je posebno številno vršilo od začetka sedanjega stoletja. Koliko priseljenr cev stanuje v državi, se dožene vsacih 10 let pri ljuaskem štetju; poleg tega se pa v Zedinjenih državah še ugotovi število neposrednih potomcev (sinov in hčera) priseljencev. Iz pred kratkim končanega poročila 13, ljudskega štetja, ki se je vršilo 1910, je razvidno, da je od 91,972.000 pre-ivalcev Zedinjenih držav 81,732.000 belo-kožcev, 9,828.000 črncev, 266 Indijancev, ostali pa so Azijatje, in Oceanci. Od belo-kožcev je bilo 13,348,000 rojenih izven Zedinjenih držav in nadaljnjih 18.348.000 pa je v Ameriki rojenih sinov in hčera priseljencev: obe ti skupini se imenujeta »belo prebivalstvo tujega pokolenja«. Kako so mecl temi zastopani Avstrijci, Ogri in Nemci, kaže sledeči pregled:
Avstrijci < Ogri . „ Nemci .
„ 1174924 . 459600 . 2501181
2001559 700227 8282618
Tu pa niso všteti oni sinovi in hčere, ki le enostransko (pp očetu ali po materi) izhajajo iz Avstro-Ogrske in Nemčije, dru-gostransko pa iz kake tuje dežele (ne iz Zedinjenih držav). Ako tudi te prištejemo, jc znašalo celotno število Avstro-Ameri-kancev 2,118.271, Ogro-Amerikancev 727 tisoč 556 in Neincev-Amerikancev pa 8,711.997.
Med v Ameriki rojenimi Avstro-Ame-rikanci jih je bilo 117.565 mešano avstrijskega in amerikanskega pokolenja, 53.620 rojenih iz zakonov Avstrijcev z Nemci, 33.292 iz zakonov Avstrijcev in Rusov itd. Materni jezik se je določil pri ljudskem štetju 1910 pri 1,962.839 osebah avstrijskega pokolenja in se je pokazalo, da so med temi daleko najbolj zastopani Poljaki in Čehi, avstrijski Nemci so šele na tretjem mestu. Posamezno je med ameriškimi prebivalci avstrijskega pokolenja materin jezik zastopan sledeče: Materin jezik Število oseb Odstotek
Češki.....j , 515183 26'3
Poljski ...... 494629 252
Nemški...... 275002 14'0
Židovski in hebrejski . 197152 100 Slovenski ..... 1749-23 8 9
Slovaški...... 110829 5'6
Srbohrvaški ..... 99855 5'1
Rusinski...... 23793 1'2
Ruski....... 23622 1 2
Slovanski (brez posebne
označbe .....21821 11
Italijanski...... 17182 09
Rumunski...... 3706 G'2
Drugi jeziki..... 5118 03
Skupaj
1962839 1000
Od 275.002 Avstro - Amerikancev z nomškim maternim jezikom je bilo le 3.1% vseh 15. aprila 1910 v Zj. državah na-hajajočih se oseb z nemškim maternim jezikom. Od prebivalstva s poljskim maternim jezikom jih je bilo 29% iz Avstrije, Čehov pa 95.5%,
Od vseh 8,817.271 oseb, ki so navedle nemščino za svoj materni jezik, jih je bilo iz Nemčije 7,725.698 ali 87.6%, iz Avstrije 275.002 ali 3.1%, iz Švice 263.079 ali 3%, iz Rusije 245.155 ali 2.8%, iz Ogrske 99.412 ali 1.1% itd. Tem Nemccm iz Ogrske pa je nasproti 318.596 Madjarov, 168.636 Slovakov itd.
Nemško govoreči izseljenci izgube v Ameriki hitro svojo narodnost, dobro sc prilagodijo in že po prvi generaciji potomcev jih zelo veliko ne zna nemško. Slovani in Madjari pa kaj radi tvorijo sklenjene kolonije, vsled česar se morejo dalje časa ohraniti; toda končno se pa le v aine-rikanstvu poizgube.
s Menita mM nismo.
(Priobčuje J. H.)
1.	Miha piše Neži. — »Draga prijateljica! Preden Ti nadalje pišem, Te prav lepo pozdravim. Sprejel sem Tvojo kartico, za katero se Ti prav lepo zahvalim. Ne zameri, ker Ti nisem mogel takoj odpisati. Ker zdaj imam spet prav tnalo časa. Ker nam jc spet Taljan začel nekaj ruvati. Pa kaj bo naredil siromak, ker je še bolj lačen kakor mi. Ker sc glih tako po hribih dere kakor sova. Ondi že vemo, da bo spet grdo vreme. Zdaj Te še enkrat prav lepo pozdravim in tudi vse domače. Prosim za odgovor. Po hribih, dolinah se vlači, pa vriska in vpije; če vganeš, kaj je to? piši.«
2.	Mož domobranec naznanja ženi domobranki. — »Draga moja! Poročam Ti, da mojo velikonočno dolžnost po cerkveni zapovedi in po k;ristjanski šegi sem opravil, namreč v tukajšnji cerkvi svete Ane. Za naprej pa ne vem kje in kako in kdaj, ali bom imel še priložnost ali ne, Bog ve, meni je vse to prikrito. Duhovnik-felclpa-ter je Slovencc, vrl fant za nas. Nalogo ini je dal, da naj Ti večkrat pišem, da molile za me in kolikor njogoče tudi jaz za Vas. Ako pa padem, da mi zagotovi, da se pa vidimo tam, Z Bogom. Srčni pozdrav pošiljam.«
3.	Prijatelj prijatelju, -r- »Iz vojnega polja. Dragi prijatelj! Srčna hvalo za Vašo karto, ki sem jo danes z veseljem prejel. Ko Vam nadalje pišem, Vas vse skupaj lepo iz srca pozdravim in Vam želim vse dobro. Kako še kaj Vam gre? Meni gre po navadi, mrzlo imamo in snega jc čez dva metra in včasi Taljan začne enomalo rentačit, kadar se mu polenta zasmodi. Jaz mislim, da Vas pridem v dveh mesecih zopet obiskat, če mi Bog življenje pusti in me £C bodo snedlc uši. Pozdravim Prijatelj Blaže,«
4.	France, star soldat, novemu rekru-fu. — »Dragi mi prijatelj. Sedaj sem zvedel, da bodeta z Janezom ajnrikala. Le korajžo, pa puško v roke, da preje razbijemo tega prokletega Italijana. Jaz sem še zdrav, pa tudi dosti dobro mi gre, če je že prav 17 mesecev zdaj. Te pa še enkrat prav lepo pozdravim, pa prosim za odgovor. Adijo.«
5.	Domobranec v prvi črti domobrancu doma na kmetiji, — »Dragi mi! Bodi potolažen. On je prestal in sam Bog ve, kje bomo mi še klicali Marijo na pomoč, in velikonočne praznike pričakujem bolj žalostne, tudi za Vas doma, boste gotovo drugače peli Alelujo, nič si nc moremo pomagati, to je vse božja kazen, to je moje prepričanje, saj ljudstvo se še sedčij ni spokoriio. Z Bogom, Tvoj Tine,«
Bazne novice.
i
Križ na sinagog. V Kološvaru je na Szechenyjevem trgu v neki hiši bila 28 let židovsk sinagoga. Hiša jc nedavno dobila novega gospodarja, ki je Židom odpovedal. Žid je se zato niso zmenili. Novi gospodar je napravil sedaj na hišo križ in upa, da bo to žide pregnalo.
Ironija usode. V vasi Spomyšli, okraj Roudnice, jc moral pred poldrugim letoin k vojakom občinski policaj, ki je imel na leto 500 K plače, a njegovi. žena dobi z d o, j mesečno podpore .dč manj nego 492 K, torrj na le'* G000 K. Kakšen uradnik .bi pa', moral biti, da bi imel tako plačo ali vsekako kakšne Študije bi moral imeti?
Sočutje z živalmi. V »Berliner Tage-blattu« je napisal podlistkar članek o potrebi enajste zapovedi, ki bi se imela po njegovem mnenju glasiti: »Imej sočutje z živahni, kakor sam s seboj.« In pravi, da ravno zdaj, v času drugih skrbi, opominja v to žalostna usoda živali, ki je kar grozna, Popisuje nekaj drastičnih slik iz Be-rolina, kakor: o psih, konjih, ptičih, mačkah in pravi, cla človek, ki je šel v vojsko, ima pamet, in je vedel, da ga čakajo vse mogoče težave. Ali uboga žival, kateri celo življenje ni povečini nič drugega nego trpljenje, je pahnjena brez svoje krivde v stisko. Povod k podlistku je dal pisatelju pasji kontumac v Berolinu, zakaj pripetilo se jc nekaj slučajev, da so se izstradani psi vrgli na otroke. Če danes človek strada, strada dvakrat bolj žival in predvsem pes. Ne, vse so vzeli za vojaško vprego. Čuvaji in drugi manjši psi so ostali doma. In za te ni ne mesa, ne krompirja, ne skorjice kruha. Izročeni so na milost in nemilost samim sebi, kjer kaj , iztaknejo ali izgrebejo, zdaj na gnoju, 1 zdaj na mrhovišču, to je njih hrana. Niti I en pes ni dobil v številnih slučajih člove-
ške hrane. Znano je, da komedijantom in ciganom ne smrdi pasja pečenka. Žal, da so mnogi ljudje, kateri ne samo, da ne dajo psoip jesti, ampak še vode nimajo zanje. Na najbolj pekoči solnčni vročini se zvija privezan pes od žeje, ali marsikateri člo^ vek nima zanj časa, ne čuta. Nič drugače ni z mački. Po mestih, kjer ni zanje mleka, so jih mnogi njih ljubitelji odnesli v, neznane kraje, kjer so jih prepustili njih usodi. Vse polno tujih mačk se poteplje in potika po podstrešjih, po vrteli in nasadih in se hranijo kakor vedo in znajo, s ptiči in drugače. In konji? Pri bedni in bori piči, ob pomanjkanju sena in ovsa kakor so, se zahteva z bičem od njih isto delo kakor v dobi miru. Dan na dan smo priče mučnih prizorov surovih voznikov, trpinčenja konj, ko ne morejo potegniti pretežkega voza. In s kakšno surovostjo se goni govedo, zdaj večjidel krave, po ulicah v klavnico. Tu padajo in se vsip-ljejo udarci še tik pred smrtjo na izstradano živinče, ki ima zabraniti za trenutek človeško lakoto. Ves človeški čut je v te-lcu svetovne vojske silno posurovel in sto-pel in bo trebi« mlajši generaciji vztrajnosti in ji vbiti v glavo še neizdano enajsto zapoved: »Imej sočutje z živalmi, kakor sam s seboj!«
Kako se množijo zlcčhii na Francoz skem, odkar je vojska, V »Revue Hebdo-madarire« dokazuje predsednik por. sodišč velik naraščaj zločinov v Franciji, odkar je svetovna vojska. Število zločinov je jako narastlo, dasi jc velik del moških na fronti. Posebno pa se je povišalo število zločinov žen. Leta 1913. je prišlo na žene 13 odstotkov zločinov, leta 1914. pa že 24 odstotkov, a leta 1917. pa 33 odstotkov. Posebno je poskočilo število zloči-i nov proti kalečemu življenju in detomo-rom. Poskočili so tudi ženski zločini ubijanja in roparskih umorov. Francozinje se udajajo — kakor poroča »Libre Parole« —> nenravnosti in pa pijančevanju. Isti list opisuje tudi strašno n ravno stanje moštva na fronti, čigar glavna zabava so grdi in sirovi pogovori. To so prav poživinjeni ljudje. Tudi zločini mecl mladino strašno; naraščajo.
Palača miru v Haagu. Prebivalci mesta Kaaga so bili te dni vzradoščeni. Bilo je videti, da se v palači miru nekaj godi. Kmalu se jc raznesla govorica, da se bo palača popravila in ponovila. Množice radovednih ljudi so romale k palači in iz-praSevale, kaj je neki. In res, na stolp so jeli lezti delavci in so slavili oder okoli ure. Čez nekoliko dni so bili spet solnčni-blesteči kazalci in razločne številke, V daljavo žarijo in bliščijo kazalci ure na pa-Jači. miru in kažejo čas. Čas do miru? —■ Zadnji čas je že, da bi napečil človeštvu zlati mir, ko si ga že prebivalci nevtralnih dežel loli želijo. Časniki poročajo to novico in jo označujejo za dobro znamenje. Bog daj!
»Mrtvi mož«. Francoski vojni poročevalci opisujejo velikanske težave, ki jih mora njih napadajoče moštvo pri Verdunu izvrševati. Na holmu »Mrtvi mož« se je moralo francosko moštvo boriti z Nemci pod zemljo. Orjaška siva skala je »Mrtvi mož«, ki ima tako tragično - simbolično naziranje. Dviguje se nad dozdevno zapuščenim, bojiščem, ki ga le zdaj pa zdaj oživlja dim razletelih se granat. Na pobočju hriba so zgradii Nemci dva predora, ki so ju imenovali »Bismarckov predor« rter »Predor cesarjeviča«. Široki izhodi iz njih so bili umetno maskirani. Bismarckov predor je manjša važnosti, dolg je skoraj tristo metrov in štiri metre širok. Pri »šlezijskih zakonih« jo izhod iz njega po petdeset strmih in gladkih stopnjicah navzgor. Vsepovsod se vijejo električne žice in pipe vodovodov. Nekoliko jih je bilo razbitih in včasih so se pogrezale noge do kolen v močvirje, ki je nastalo iz vode, človeške krvi in odpadkov. »Predor cesarjeviča je mnogo bolje opremljen. Doig je čez 1 kilometer in povprečni hodnik ga je spajal z Bismarckovim predorom. Tukaj je bila za bojev nameščena nemška rezerva v moči enega praporja. Predora sta v globočini sko-: raj deset metrov pod zemljo. Kljub temu so ju najtežje francoske granate na nekaterih mestih zrušile. -40 centime-i terske krogle se zarivajo skoraj 15 cenn timetrov globoko v zemljo.
Mlrelle uzlloe ione!
(Dalje.)
Nobena strupena gliva nima ne modrih, ne rumenih, ne rdečih listkov, (Pri cevastih gobah je narobe: strupene ceva« ste gobe imajo rdečo plodovnico).
Iz tega pa nc sledi, da bi bile druge lističasle glive, ki nimajo na lestičih eno treh barv, neužitne ali strupene. Lističar-ke tudi drugih barv dajo prav dobro jed. Spoznamo jih pa po vonju in okusu; pri prvih sc pa ni treba ozirati na vonj in okus, ker so iste tako vse dobrega vonja in okusa.
Užitne so vse lističarke. ki dišuo V«-.
kor sveža moka ali sveže testo; ali kakor
janež, ali kakor češenj.	'
Druge vrste vonja pa ni tako lahko spoznati; v obče lahko rečemo, da so vse li-: stičarke užitne, ki prijetno dlše in so ugodnega okusa.	, .
Izogibati sc pa moramo vseh gliv, ki so zoprnega, gnusnega, omotnega, rezkega vonja, ali ki diše po žveplu.
Tri posebne skupine listmčastih gliv pa imajo še svoje posebne znake, in sicer: a) mlečnicc, b) golobice, c) sivke.
a) Mlečnice.
Mlečnicc lahko razločimo od vseh drugih gliv, ker izločajo na prerezih ali prelo-minah iz mlečnih cevi bel ali različno barvan sok, »mleko«. Lističi so prav krhki, prav gosti, neenako dolgi, ker je ob klo bukovem robu več krajših med daljše vtak njenih; najdaljši segajo pa čisto do beta in se spuščajo nekoliko še ob njem navzdol.
Užitne so vse mlečnice, ki imajo sok rdečkaste barve. Belomlečnate mlečnice so le tedaj za gotovo užitne, ako je mleko prijetnega, ljubkega okusa; ako pa mleko na jeziku peče ali žge, — mlečnate glive niso užitne. Tudi rumeno ali vijoličasto-mlečnate glive niso za hrano.
»Mleko« na jeziku nič ne škodi in le kratko časa na jeziku žge ali peče, ali po okusu je belo-mlečnate nazlaglje spoznati če so užitne ali ne.
Nekatere mlečnice s pekočim belim mlekom so tudi užitne, ali te je treba prej dobro poznati.
Dosedaj še ni dokazano, da je katera mlečnica strupena, tudi za »medenjačo« (lactaria torminosa) ne, ker izgube vse mlečnice s pekočim mlekom s kuhanjem v vodi svojo strupenost, — voda se pa od-lije.
1	b) Golobice.
Golobice imajo popolnoma pravilno postavljene in zelo krhke lističe. Skoraj vsi lističi so enako dolgi, le tu pa tam se razcepi kateri v vilice ali je pa vstavljen kateri krajši, — ter se navadno komaj dotikajo beta. Nimajo nobenega »mleka«, ter nobenega obročka na betu.
Golobice so srednje velikosti, ter se nam kažejo v lepih živih barvah. Najdemo jih skoraj povsod v gozdu.
Nekatere so prav dobre, mnogo jih je pa neužitnih, To spoznamo, če košček zgri-zemo. Ako nas peče na jeziku, tedaj gotovo ni dobra, Ako pa je ugodnega, ljubkega okusa, kakor po orehih, lešnikih ali mandeljnih, tedaj je užitna. Na vak način so pa užitne vse golobice, če so njihovi lističi lepe rumene barve,
V naših gozdih je menda okoli 50 različnih vrst golobic, med njimi okoli 30 užitnih. Težko jih je razločiti drugo od druge, posebno pa rdečkasto barvane ne, ker se ena in ista vrsta zelo v barvi izpreminja. Rdečih je 12 dobrega okusa, ki so vse užitne, pekočega okusa je pa 5 »rdečkarjev«, med njimi 2 strupena: strupena golobica (russula emotica) in krvava golobica (rus-sula sanguinea).
c) Sivke,
Sivke so sicer različnih barv, pa tudi tedaj so nekoliko sivkasto nadahnjene. Lističi so mehki, vpogljivi in prav na gosto nasajeni, ter se večkrat razcepijo v vilice, med katere so še krajši lističi vme-ščeni, in so le nekoliko z betom zraščeni. Plodišča niso krhka kakor pri prejšnjih dveh skupinah, ampak vdajna (vpogljiva).
Strupena ni nobena sivka. Le nekatere so zaradi slabega vonja ali okusa neužitne; vse druge nam dajejo prav dobro hrano.
d) Pri drugih lističastih glivah
pa moram posebe opozoriti na »glive go-moljnice« (amanitae), ki imajo spodnji konec beta (peclja) gomoljasto odebelelega. Med njimi so najhujše strupene dve, oziroma štiri: navadna rdeča mušnica (ama-nita muscaria), ki jo skoraj vsak človek pozna, in pa — bleda mušnica (amanita bulbosa [mappa]) s tremi različici: rumena (a, citrina), zelena (a. viridis) in bela (a, albida).
Rasti so vse iste in imajo vrh klobuka bele krpice, kakor rdeča mušnica, samo manjše so, pa prav »elegantne postave«.
Zastrupljenje z mušnicami se opazi šele čez več ur, ko ni mogoče več pomagati.
Te štiri glivice so res pravi strah! — In le-te so spravile vse glive na tako slab glas.
Pri slučajnem zastrupljenju je treba najprej želodec izprazniti, izbljuvati, zatorej mlačno vodo piti, in po bljuvanju sveže mleko uživati, in takoj tudi po zdravnika poslati,
III, skupina: bodičaste glive ali ježevke.
Bodičaste so tiste glive, ki imajo na spodnji strani klobuka namesto cevk ali lističev ločene pa na gosto nasajene tanke mehke bodice kakor jež.
Strupena ni nobena ježevka. Nekatere so neužitne, ker so preveč zategle ali usnjate; mehko in rahlo mečnate so pa prav okusne, posebno iste, ki imajo bele, «ive ali rumene bodicc pod klobukom, Iz njih se dela najboljša gobja moka.
IV. skupina: betičaste ali grmičaste glive.
Grmičaste ali betičaste glive so najbolj podobne brezlistnim grmom, ki imajo mnogo vej in vejic, na konceh pa navadno nekoliko odebelele betice ali prsteca, ki so prevlečene s trosotvorno plastjo (plodovnico).
(Dalje.)
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1-80, za dame K l-50, za otroke K T20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupa:. Dobe se pri Peter F>-zina & Ko. v Ljubljani.
Z globoko potrtim r-cem naznanjam vsem sorodnil-oin, prijateljem in znancem, da je moj iskrenoljubljeni soprog in cve
Tranc liabnil^
Iz Tanine gr-rlce pri Šent Vidu i"»d Ljubljano
padel na bojnem polju dne 2. novembra 1916. na Hudem Logu pri Gorici ter zapustil soprogo in nepreskrbljenega otroka.
lložna dolina, dne 22. 9. 1917.
Eaana Satanih
Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskre-noljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, gospoda
m
hišni pcsEsJnSk
izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo; dalje č. g. kapi. Trnovskemu za obisk in tolažbo ranjkega, darova-teljem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti.
GlfiboKo žalujoči osit
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težKočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 et starega 'i polliterske s ekie-nice fran io po posti za 48 lcron, mladena triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, 4 polliterske steklenice za 40 kron. Vino od 56 iitrov naprej. Beli rizling in rdeči bur;-und"c po K liter.
Benedikt Hertl,
graščak, grad Golice, Konjicc, Stajer.

v v
ki bi imela veselje do io;erije. Poulc v tej stroki dobi istotam. — Več se poizve v upravnižtvu »Slovenca" pod šifro »Pos.cna 2413".
nad 10 cm, franko vagon. — Ponudbe z navedbo cene in železn. postaje pod „Domači kostanj 2412" upravi Slovenca.
Išče se priden, zanesljiv 2416
im II
ll!llimiH!l|i|Hllffl!ll|llll|l|||!|ili!|||||
Oglasiti se je Dunajska cesta štev. 66.
se vzame n na';em.
Ponudbe naj se pošiljajo naj
Mir. Utiran, Sp. mi Belila eosfa it E
.•i »t

SLOVENCU"!
„Slovenska Matica" naznanja, da je umrl njen mnoaoiptni odbornik, gospod
Fran Maselj
dne 20. septembra 1917 v Pulkavi pri Oberhollabrunnu. Bodi mu trajen in časten spomin.
LJUBLJANA, dne 21. septembra 1917.
Hotelska delniška družba „TRIGLRV"
o
V
vabi gg. u2lničarje k
ki se vrši
is fcs oktobra 1917 ©Ss II. url dopoldne
v gorenjih prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Stritarjeva malica 2} s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo likvidacijskega odbora o stanju družbe.
2.	Določitev likvidacijske kvote, ki naj bi se izplačala na vsako dclnico in razpust družbe vsled končane likvidacije.
3.	Slučajni predlogi.
Opomba: Gg. delničarji, ki se hočejo udeležiti občnega zbora, morajo položiti 6 dni pred občnim zborom svoje delnice pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani; na vsako delnico pripade 1 glas.
Ljubljana, 21. septembra 1917.
Naš srčnoljubljeni. nadvse dobri
c. in kr. poročnik v polku gorsiih strelcev, Jraojitelj srebrne svetinje za hrabrost in Karlovega četnega križca
je padel dne 'J.'avgusta na rumuuskem bojišču v starosti 20. let in bil naslednji dan pri Tifesti začasno položen v daljni tuji grob,
■V cvctiu svoje tako nadcpolne mladosti si šel, naš nepozabni Franci od nas, ki smo te tako ljubili. — Počivaj mirno, ti naš dobri, vročeljubljeni in prosi pri flogu za nas, da sc enkrat nad zvezdami snidemo.
Vse, ki so našega ljubljenca poznali, pa prosimo, da mu obranijo blag spomin I —
ŠKOF J A LOKA, 22. septembra 1917.
Jan in Franja Žužek
starši,
Tona in Vika
brata
Angelica
sestra.
vodom smrti naše ljube hčerke
isEs*1
izkazano nam je bilo z mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, z darovi prekrasnega cvetja in z doposlanimi sožaljnimi izrazi toliko sočutja, da ne najdemo pravega izraza zahvale.
V	srce nas je ganila ta mnogobrojna udeležba njenih cvetje nosečih součenk pri pogrebu, s čemer so spomin našega predobrega otroka posebno počastile.
V	neskončni bolesti so nam bila v resnici najboljša tolažba tako
mnogobrojna sočuteča srca.
Trbovlje-Vodo, dne 17. septembra 1917.
24Rodbina Franc in luana SoInSCar.
Vabilo
na
dobrodelni shod,
ki ga prirede združena karitativna društva (Vincencijeva družba, Patronat, Dobrodelnost)
.v četrtek, dne 27. septembra v Ljubljani.
Ob 8. uri zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega sv. maša, ki jo opravi presvetli gospod kne-zoškof. Nato pridiga.
Po končanem cerkvenem opravilu (kmalu po 9. uri zborovanje v dvorani Rokodelskega doma (Komenskega ulica št. 12).
—	o —
1.	Mir in ljubezen! — Dr. Franc Jež.
2.	Nravna propadlost in sredstva zoper
njo. — Dr. Anton Zdešar.
3.	Vojna in mladina. — Sodni svetnik Fr.
Milčinski.
4.	Skrb za vojne sirote. — Župnik Anton
Mrkun.
5.	Socialna preskrba invalidov, — Vladni
vetnik Ivan Šubic.
6.	Domačije za invalide__Dr. J. Ev. Krek.
7.	Žensko vprašanje. — C. kr. učiteljica
M, Štupca.
8.	Pomoč beguncem in obnovitev Goriške.
— Dr. Franc Pavlctič.
—	o —
i
Iz razporeda je razvidno, da je namen shoda ta, da se karitativno delo med nami sploh poživi, a zlasti, da se posvetujemo, kako popraviti in ozdraviti rane, ki jih je prizadejala vojska.
Ljubljančani in vsi, ki imate srce za bedo bližnjega ter vam dopušča čas, pridite k temu za sedanji čas tako potrebnemu zborovanju!
Združeni odbor dobrodelnih društev.
Cesar Karel na potovanju.
Ako cesar potuje, se preseli le od ene pisalne mize k drugi — namesto v svoji sobi dela v železniškem vozu. Stalni cesarjevi spremljevalci: generalna pobočnika, službujoča krilna pobočnika, častniki in Uradniki vojaške kabinetne pisarne, zastopnik zunanjega ministrstva, potem — kakršen je že cilj potovanju — najvišji dvorni mojster, zunanji minister, ministrski predsednik, načelnik generalnega štaba, kateri namestnikov ali deželnih predsednikov prihajajo v železniškem vozu ravnotako po večkrat na dan pred vladarja, da mu poročajo, kakor v Laxenburgu ali Reichenau-u.
Cesar čas na potovanju tako zelo izkoristi, da ga na potu tja ali nazaj spremlja kabinetni ravnatelj, vojni minister, vojaški generalni guverner, kateri vojaških poveljnikov, strokovnih ministrov, velikih županov ali strokovnih referentov. Tisti, ki pridejo na vlak ob povratku, prinesejo s seboj najnovejše akte. Cesar zahteva tudi na potovanju čim najhitrejše poslovanje in po njegovi zaslugi je vsak spis tako hitro rešen, kakor le dopušča študij in dnevni red. Cesar na potovanju živi z monarhi jo in svetom kakor cesar doma. Dvornemu vlaku je prideljen poseben voz za brzojavno in telefonsko napravo, ki omogočuje, da se more na vsaki postaji ali pa tudi kjerkoli na progi napraviti zveza z državnim br-zojavom in telefonom, tako da more cesar vsak hip dobiti neposredna poročila z vseh bojišč, pa tudi iz vseh krajev monarhije. Tudi vsi vozovi dvornega vlaka so zvezani med seboj po telefonu. Iz tega se vidi, da mladi cesar niti za liip ne izgubi izpred oči vseh važnih dogodkov na bojiščih in v zaledju. On zasleduje boje v prostoru Ocne, na gori Sv. Gabrijela, na planoti Sedmih občin, zasleduje pa tudi politične in druge važne dogodke v širni državi. Vedno bdi nad vsem, vedno je zaposlen z delom za vse. Cesarjeva potovanja ne služijo razvedrilu, marveč resnemu, težkemu delu.
01} iepsKi oliielaici.
Nikdar ne pozabim 6. avgusta 1916! Bil je krasen, poleten dan. Ljudstvo praznično oblečeno je ravno hodilo k maši. Ura je bila pol desetih dopoldne. V zraku nenadno divje završi in zatuli, potem pa poči, da se zemlja strese. Blizu stoječi častnik meni, da je to poskus z novim topom v Prvačini, jaz pa sem slutil, da je to bil prvi italijanski pozdrav našemu Dornbergu. In tako je tudi bilo! Čez četrt ure pacle druga in zopet čez četrt tretja granata. Ljudstvo pa preplašeno in 7boga.no na nogo. Vsak popade, kar jo najnujnejšo potreboval ter beži na polje, v vinograd ali v bližnjo vas. Od takrat ni bilo več
miru, ne obstanka, in ko nas je še osupnila grozna novica, da bomo evakuirani, minila nas je vsa dobra volja ter smo se vdajali v temne misli begunstva ter z njim spojenega trpljenja. Granate so nam vedno grozile, niti trenutka nismo bili varni pred njimi. Nemi, otožni in pobiti smo tavali po najnujnejših opravkih dokler ni došla prebritka ura ločitve. V tistom težkem razpoloženju som spisal spodaj natisnjene verze. Zal, da so se vse prorokbe uresničile! Sedaj, po enem lotu svojega težavnega begunovanja, prijavim in poklonim te-lc vrstico svojim nesrečnim sorojakom, beguncem in sotrpinom. ,Tz vso svojo dušo pa želim, da bi kmalu minilo naše neznosno gorje, da bi se kmalu povrnili v milo svojo domovino, tja na tiste ruševine, tja na svojo lastno, s krvjo namočeno grudo, katero tako neizmerno ljubimo! Bolje tam v barakj nego tu v palači, bolje tam krompir ko tukaj meso. Zato pa bole::tno vzklikam: Domov, ah domov! To je prva in zadnja misel vsakega našega mukotrpnega, v pregnanstvu prostega dnova.
28. septembra ob 5. uri popoldne r.em iskal zavetja prod bobnečimi granatami v gostoljubni hiši Justa Lisjaka v Žalovščah in ob troskanju granat fn '.asanjal naslednje kitice:
Domovini v slovo.
Moja duša ni vesela, Bol prehuda jo teži, Tužno pesem bo zapela, Tužnc struni naj zveni!
Dornberg, moj dragi, mili, Zdaj težko te zapustim, Pač nerad in le po sili • :o od tukaj poslovim.
Divja vojska k nam udarja Ter od doma sili nas, — Cujemo že šum viharja. Torej pojmo, — še je čas!
Oj, sosedje, le hitimo, Že granate padajo! Torej pojmo, — pospešim^, Da vsaj sebe rešimo!
Svojo žulje, svoje srago In imetje, mili dom, Vse spomine, svoje drage Tukaj-le zapustil bom!
Jaz pa daleč odpotujem, Pojdom tja, v neznani svet, Premišljujem in žalujem, Saj grem tja samo trpet.
Tam nc bodo znancev dragih, Taca ne prijaznega, Mehkih no besed in blagib, Tam za nas ne bo srca!
Bodo nas »begunce« zvali In po strani gledali,
Nas celo se bodo bali---
Bomo vsem presedali.
Morda bomo i brez strehe, Morda i brez živeža, Brez tolažbe, brez uteho, Polna kupa bo gorja!
Bomo trkali na vrata, Samo trkali zaman, Brat no bo poznal tam brata, Bodo gledal raje v stran.
Gladnim bodo solzo teklo Solze padale v srco,
V	srcu bodo solze peklo, Oh, to bode pač gorje!
Jn spomin na dom premili Dušo mučil bo hud6 Saj nam bodo vso razbili. Kar doma ostalo bo! —
Polja, nograde končajo, Hiše naše zrušijo, Domovino razorajo. Da spoznati jo nc bo!
Tožka slutnja me navdaja, Težka slutnja me mori, Vedno težje mi postaja. Vedno huje mi grozi! —
A zaman jc zdaj tarnanj o. Zdaj pomoči ni za nas! No pomaga zdiliovanje, Prišel je odhodni čas!
Torej znaj, o, hiša moja, Težko ločim se od to! Duša plaka brez pokoja, Milo pa ječi sreč! —
Enkrat šo pogledam na te, Enkrat še zakoprnim,
V	n krat šc pomolim za te,
"'om moj--in te zapustim!
j, bregovi in goricc, ■ e tišine čarobne.
Ve ravnice in lozice, Kak za vami mre src6!
Z Bogom griči in doline, Z Bogom mili rojstni kraj, Z Bogom, z Bogom ve planine, Vas bom videl še kedaj?! — —
Torej z Bogom ostanite, Zdaj, oh, zdaj vas zapustim! Solzo mojo, le rosite, Sam Bog vo, kaj zdaj trpim!
Zdaj pa culieo na ramo, Potno palico v roke — Mili Bog, — ne zabi na me, Da ne zruši me gorje! —
T.
f Oroslav Kos. »Slovenec« in »Slov. Narod« sta bila prinesla tužno vest, da je umrl Oroslav Kos, c. kr. sodni sluga v pokoju r Zagorju ob Savi na Dolenjskem. Oroslav Kos je bil rojen leta 1841. v Zagorju ob Savi. Kot dvajsetletnega fanta so potrdili v vojake. Služil jo tri leta pri lovcih 20. bataljona in od tam jo takoj pristopil k c. kr. orožnikom. Pri orožnikih je služil nad 12 let in to neprenehoma v Konmu na Krasu in to kot postajni vodja. Potom je dobil službo c. kr. sodnega sluge pri c. kr. olu\ sodniji v Komnu. V tej službi jc bil ves čas, dokler ni pred nekaj loti stopil v pokoj. Poročen jc bil z gdč. Finico Hočevar iz Štanjela pri Komnu. Soproga mu jo bila sestra znanega vpokojenega c. kr. davčnega kontrolorja Jankota Hočevarja. — V zakonu je bil srečen. Pozneje so jc pa pojavila bolezen v njegovi družini. V rani mladosti mu jc umrlo par otrok in soproga na sušici. Tako je kot vdovec ostal sam z edinim sinom Dragotinom. Oroslav Kos je bil dober človek. J.jud.jo v sodnem okraju komenskem so ga radi imeli. Živel je tiho, mirno in zadovoljno v Komnu. — Britka usoda, vojska, je tudi njega pognala v pregnanstvo. Ko je bi! Komen ogrožen in so padalo granate po občini, jo-tudi on pobegnil v svoj rostni kraj, v Zagorje ob Savi. tik ob štajerski moji. LTstalil se je pri svoji tam omežoni in tam bivajoči sestri. Kmalu jo začel bolehati. Po l in pol mesečnem bolehanju in bolezni je umrl na srčni vodenici v Zagorju, kjer je bil tudi častno pokopan. Rajnki Oroslav Kos 'je bil dober Slovenec in vrl in vnet patrijot. Volil je 5000 kron (pettisoč kron) vojnega posojila, kar znači, da je^ bil vnet Avstrijec z dušo in telesom. Živel je v dobrem blagostanju. Z zmernostjo, varčnostjo in skrbl.jivost.jo si je prihranil toliko, da je s svojo pokojnino dobro shajal in si še denar prihranil. Akoravno je ljubil svoj rojstni kraj Zagorje, vendar mu je postal Komen druga domovina, in sicer tako priljubljen, da bi bil rad do smrti tam ostal in tudi pokopan. A človek obrača in Bog obrne. In tako jo moral Oroslav Kos umreti v Zagorju ob Savi, in sicer v b e g u n s t v u. Tako so se uresničile nolens volens Prešernove besede: »Da, v zemlji domači truplo leži«. — Bodi vrlemu možu, ki jo nad 40 let zvesto služil cesarju in domovini, lahka domača mu gruda! Blag mu spomin! G. sinu Dragotinu Kos, c. kr. poštarju v Istri, in sorodnikom našo najiskreneiše sožalje. L.
u feim
Beguncem naznanjam, da naj pišejo v ! slučaju kake potrebe, dokler ne naznanim | stalnega sedeža, na naslov: Val. Pirec, i župnik v župnišču na Bledu, Gorenjsko,
Poštne pošiljatve dobite pri filharmo-aičnem društvu v Zvezdi v Ljubljani. Eden more vzeti pošto za več oseb. Kdor ne more pošte dobiti, naj naznani meni svoj naslov, da mu jo jaz pošljem.
Radi begunske podpore se zglasite pri županstvu, kjer stanujete.
Marijina družba naj bere naznanilo v »Bogoljubu«.
Po polju v Čepovanu jc več lukenj od granat, kakor pa krompirjev v zemlji.
Hiše razen Močilarjeve niso prizade-močno,
Bog daj, da bi kmalu pozabili ono tež-j ko »Jerncjeco noč:« in se zdravi vrnili na dom! Pozdrav vsem, zlasti učencem in učenkam iz vseh šol,
Val. Pirec, župnik.
Vesli za vinepUuike,
Sladkor za vinogradnike. Naši vinogradniki so so oglasili tudi letos za sladkor, potreben za napravo domače pijače in sicer v večjem številu kakor lani. Naprava tropinskega vina postaja namreč zanje čiin dlje bolj važna, ker jo vino predrago, da bi se dajalo poslom in delavcem in ker jc to polvino povsem pripraven nadome-
stek za pravo vino. V očigled današnji draginji bi se moralo tropinsko vino pod tem imenom tudi v trgovino spraviti, da bi bilo saj deloma ustreženo revnejšim in nižjim slojem, ki si ne morejo privoščiti dragocenega vina. Če se danes napravlja pivo iz raznih manj vrednih nadomestil, zakaj se hi tropinsko ne spravilo v promet? S tem bi se ne ustreglo samo potrebam konzuma, ki potrebuje tudi cenejšo pijačo kakor je danes pristno vino, ampak tudi zahtevam časa, ker bi sc na ta načiu najbolj izkoristile po strani dobljene vinske tropine, namreč najprej za pijačo, potem pa še za krmo ali ocet i. dr. Za napravo petijota se nam je letos na Kranjskem dovolilo pa samo dva vagona sladkorja, tedaj množino, ki približno ne zadostuje potrebam naših vinogradnikov. Merodajni krogi se sklicujejo na to, da imajo do sladkorja pravico le tisti vinogradniki, ki so ga že prej pred vojno naročali. Pri da* našnji stiski bi se pa tega stališča ne sme« lo več zavzemati, ker se ne da zagovarjati Množino sladkorja je treba zaraditega tudi pri nas povzdigniti in spraviti v pravo razmerje s kontingentom, ki ga dobe drugo dežele. Tirolska dežela bo dobila letos 8? vagonov sladkorja, Dalmacija 70 vagonov in Nižje Avstrijska 32 vagonov. Če dobe te dežele take množine, potem smemo tudi mi z ozirom na naše vinorodno ozemljo in na naš vinski pridelek zahtevati saj 9 vagonov sladkorja, ne pa samo dva. Ker jfl zadnji čas, da se sladkor razdeli, je nujno potreba, da se potrebna množina sladkorja takoj nakaže in nemudoma odpošlje in razdeli, ker bo sicer zopet prepozno kakor lani. — Naj pri tej prilika pa še to dodam, Drugod dobivajo sladkor tudi za zboljša* nje vina, če jc namreč mošt premalo sladak, ker ni grozdje tako dobro dozorelo kakor bi bilo želeti. Na I a način se veliko sladkorja doda vinu po naprednih vinskih deželah, na Francoskem in Nemškem, kjer imajo najbolj sloveča vina. Tudi na Štajerskem, Nižjem Avstrijskem in drugod se dola že tako. Pri nas ni ostajanje mošta v rabi, razun par izjem, ki so ponašajo lahko s svojo odlično kapljico. V resnici smo pa po nekaterih naših krajih takega zboljševanja bolj potrebni kakot so ga drugod, ker so po teh krajih naši mošti radi premalo sladki, če je letina količkaj neugodna. Zanaprcj bo treba tudi pri nas vpeljati tako izboljševanje mošta, saj je sladkor najbolj nedolžno in najbolj zdravo sredstvo za izboljšanje vinskega pridelka, kadar nam letina nagaja. V tem oziru bomo morali začeti tudi pri nas posnemati druge deželane, ki stoje gledo kletarstva in ravnanja •/. vinom visoko pred nami. Na Štajerskem in Nižjem Avstrijskem se lotos tudi v ta namen dobili nekr.j sladkorja na razpolago.
Pozdrave pošiljajo: Anton Žniclaršič iz Vidma; Martin Lenarčič, Žabja vas: Anton Gregorič z Goriškega; četovodja Ivan Prešern iz Lesc; četovodja Franc Roškar iz Ljubljane; desetnik Franc Potrč od Sv. Barbare; patruljni vodja Andrej Kelhar iz Brežic; patruljni vodja Jožef Plevnik iz Črnomlja; dragonci Jožef Prešern z Goriškega, Franc Kroteč iz Preloke, Neuhauser iz Žerevca pri. Celovcu; Andrej Zdolšek, Dolgagora, Sene-gačnik Anton, Zadobrova pri Celju; Ma-■ tija Tomažič iz Kut pri Slov. Bistrici; pd. Ivan Krajnik, Suha; R. Simončič, Št. Ru-pert; G. Fajst.. Vipava; topničar ji: Ivan Oguli, Semič, Jos. Tičar, Cerklje, Peter Križnik, Motnik, Ant. Dovgan, Trnovo; J. Jaklič, Vel. Lašče, Jos. Milnarič, Beljak, V. Pavčnik, Ljubljana, Fabjan Pavšnar, Koroško, Ludvik Smerekar, Trebnje, Ivan lija, Cerklje. — Blagovolite sprejeti v »Slovencu« mnogo srčnih pozdravov slovenskih junakov z italijanskega bojišča, ki jih pošiljamo vsem sorodnikom in znancem ter vsem čitateljem »Slovenca«: Zad-nik Josip iz Malih Lašč; Ignac Oražem iz Brež; Štefan Dejak iz Dol/Laz; Pet. Lak-ner, Duplje; Jenko Josip, Volče; Zgaga Teodor, Hudajužna; Josip Vrh, Ilir. Bistrica. — Podd. Mastrle Franc, Cerngrob; Jak. Pogačar, Ljubljana; Svetlič Anton, Brestovrca; Širok Jakob, Polhovgradec; Jerele Ivan, Št. Jernej; Renko Franc, Št. Lambert; Aliiklič Anton, Višnje; Košanc Anton, Dobrava; Škof Iv.. Dragomlja vas; Repselj Ivan, Razdrto; Perčič Ant., Stara Loka; Selan Franc, Mali Ločnik; Požar J., Spod. Koseze; Rožič Franc, Šmartno; Ar-jančič Ivan, Ljubno; Pezdirnik Alojz, Dovje; Štebilj Andrej, Vestcr; Jeran Julij, j Šmarca; Simc Ivan, Luhovc; Koren Ivan, Malkovec. — Inf. Ant. Ambrož; inf. Leopold Turk iz Loža; inf. Franc Oman. — Desetnik Grazar Anton iz Tihoboja; des. Šnabl Franc iz Tržiča; Masterle Fr., Cerngrob; pešec Perko Ivan iz Hudega; pešec Petrič Anton iz Črešnjevca; pešec Rom Jakob, Doblečka gora. — Fr. Žabkar, A. Kirin, Al. Oglar, vsi iz krškega okraja; Br. Bane z Goriškega; Ant. Slapšak pri Mokronogu; F ~ 'rin, Vrhnika; Fr. Vodo-pivec, Ajdov	M. Kotnik, Ljubljana;
vsi pri oddelku 'nih pušk št, 3.
Pri trganja v udih, sevmatizma v
glavi, ledju in plečih se doseže z rabo naravne „Franz-Josef"-grenčice lahno odvajanje z enako naglim kakor zmernim razbremenjenjem prebavnih potov, pospeši izločitev vode in menjava snovi ter očisti kri.

Primarij
oddelka n očesne bolezni
bul
ezelne
bofni
ce
dr. jfl Sotteri
je otvoril svoj arr^bufatorij
y ^ee+Hovnovi ulici št. 6.
Or&inira oč> 10. bo 12. irj 2. io 3.
Proda se dobro ohranjen
za jako nizko ceno. Poizve se pri Jožefu Kogovšek, Boh. Bistrica 131.
(BrQckenwagen)
vseh velikosti izdeluje Ivan Rebek. umetni ključavničar, Celje, Poljska ul št. 14. Priporoča se za cenj. naročila.
V okolici Kranja ste naprodaj
\ ečja s podom in vrtom, manjša pripravna za penzijonista. Natančne podatke daje Marijana Lokar, P.upa 8, p. Kranj.	2243
Suho, dobro d©i@r@lo
kupi Mat. Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica6.
v prijetnem kraju na Spod. Štajerskem. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo Slovenca pod št. 2361 (ako znamka)
Kupim 5—8 kg lepih, svežih
Cenjene ponudbe in ceno se prosi na naslov M. Mallinger, Kozje pri Brežicah, štajersko.
Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih
i IiraMi in fatUBlk
vsako posebej, po 2 K in dobro posušene
PtsSsmIhs EsrnSefe Sa fšiMSs
po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani.
v o
na Gorenjskem ali na Dolenjskem (tudi na Spodnje Štajerskem) Ponudbe na upravništvo Slovenca pod »Večjje posestvo" 2386.
kupim do 50 vagonov in plačam, kakor je suh, od 55 do 70 K za 100 kilogram.
<f___J___<*
od 25 do 30 K za 100 kiloe mov
ik' *
A
po maksimalni ceni 32 li. za 1 L .igram. Ponudbe na Franc Pogačnik, Ljubljana, dunajska cesta št. 36.
za konje še dobro porabne so na Izbiro v »Tovarni za k!ej« (Lelmfabrlk) v Ljubljani.
pleskarski in likarski mojster
sc priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem.
Odda se takoj
Naslov se izve pri upravi pod št. 2395.
je pač najboljša prihodnje sezije
Napravljena po novem načina. Cena komadu 1K od tovarne. Poštni zavoj 38 kos. 40 K franko po povzetju. Le razprodajalcem. Karel Neamann, Kralj. Vinogradi V./1689.
Tll!$lfni!C5!li! SISiflMfl! Z dobrimi spričevali, star
lUIlVdm B GL 16 let in Pol> Prstenih
M^aiž^J« staršev, ki se uči že dve leti trgovine, želi radi slabih razmer vsled vojne, vstopiti v drugo trgovino za 1 leto učne dobe. Najraje gre v Ljubljano, oziroma v drugo mesto, eventuelno tudi na doželo v večjo trgovino, mešano ali manufakturno. Ponudbe sprejema upravništvo ,,Slovenca" pod številko 2320.
kupuje po dnevnih cenah za c. in kr. vojaško oblast edino pooblaščena tvrdka
Pražakova ulica štev. 4, Ljubljana,
katera tudi želečim izda dovoljenje za pošiljatev.
Weisz
dobavlja po povzetju naslednje čevlje z usnj. podplati v vseki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. zakon, protokol ^rdamskih^vljevokolu
65 K. Par čevljev za strapac (bakanci) okolu K 48. Par čevljev za gospode K 50. 60 in 70. Bakanci z lesenimi podplati par K 25. 1 par platn. čevljev s pravimi usnjat. podplati od žt. 40-46 po K 20. Čevlji za otroke najceneje. OtroSki čevlji K 30. Otr. čevlji z lesen, podplati iz platna od št. 29—32 K 7.
m
vsebujoč 60% sladkorja, nad 59 kg na debelo ponudi v dobavo
L Gigovič
Sisak (Hrvatsko).

Vin*
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje.	1854 (l)
PJ5?1

vsake vrste, sufo® gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.
8290
Th
HU« STS
X
'V
2219
Cenjenim hišnim posestnikom si uso-jam vljudno javiti, da prevzamem vsa
za mesto in deželo. Najnovejši vzorci na razpolago. - Delo solidno. - Cene zmerne. - Cenjena naročila prosim ua naslov:
Adolf Perko. slikarski mojster
Ljubljana, Siari trg 9 jtfl. '

11
nove in stare jf£|g|pi vsako množino
tvrdka JELAČSM & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
MAT ON IS
/jEDfNSTVEfl
u svoJoj
NRJbouJZ ODAVNA Nfljsisiml Mas PORODjČNO P1CE " 1
Zaloge v Ljubljani: R. Šapabon in Julius Elbsft.
hib tej 16orlei) iilps, Stori irf št n
Mcška in renska dvokoiesa še s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električna žepne svetilke. - Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775
Mehanična delavnica na Starem trga 11 Proda se v središču Bleda
zraven je tudi 2.916 m.2 vrta. Naslov pove uprava tega lista pod št. 2165.
Deklica, 15 let stara, ki je absolvirala šest razredov ljudske šole, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi vstopi.! kot
"^bs;;^ \sgJ ^u^r-i^ii^va^cP v kako trgovino. Več se izve v upravništvu pod št. 2365, ako znamka za odgovor!
suknene o d rezke stare
in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žakljevino, odeje, vrvi itd. v vsaki
množini in po najvišji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
_2388__
Kupi se nova ali stara pa dobro ohranjena v	B d * H •
da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki
v Lpfoljaai, Sv. Petra cesta 30.
Istotam dobivate krtače za ribanje.
1917
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slamnate £ei*Qe (felne)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro došla. Naj vsak poskusi 1 F3ANG CEHAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri! Ljubljani. 1622
z gonilom (tribo). Ponudbe z najnižjo ceno na upravo „Slovenca" pod št. 2383.
se sprejmeta takoj.
Modni salon MARIJA GOTZL, Ljubljana Židovska ulica štev, 8.
vseh vrst za urade,
društva, trgovce Itd.
graver in izdelovatelj kavčuk - štaiabilijev
Dvorni trg št. i.
lepo sušene kakor tudi prazne vreče, brinjevo olje, lešnike in orehe
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih prt. delkov.
se sprejmejo takoj pri tvrdki Fotočnik & Novak Ljubljana, Gradišče 7. Plača po dunajskih ta-rifih. Išče se tudi VAJENKA.
odstrani prav naglo dr. Flcsch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki K 3-— porcija za rodbino K 9'—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg.1520
Naprodaj sta
3 leta stari. Ljubljana, Poljanska c, 55.
m 5R rt
d
b	a
s	s
.—i
a	°
2	«3
p,	^
3	« d
«	tfl
©t
ter
sadjevec razpošilja A.Oset, p. ©listanj, Koroško,
Naznanilo kolesarjem I
Novo!--doš!o — — Novo!
Nadomestilo plaščsv in zračnih cevij za dvo-kolesa. Za eno kolo stane K 17—, najnovejši elastični modeli K 38-—. Nove žepne električne svetilko brez baterij, dajo lopo trajno svetlobo K 30'—. Več različnih šivalnih strojev po cenL Moška in ženska dvokolesa še s staro pneu-matiko.	2310
F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28.
Odda se v najem takoj os	n • y
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti napiel
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
m .<ss ** imi § Sar _
v »asu '«>
2407
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13.
Več pove upravništvo „Slovenca" pod št. 2358. (Znamka za odgovor!)
dobre molznice ter mladi
iprašički
so naprodaj pri F. š&RJANEC, p. Radomlje pri Kamniku.
it
Podpisani javlja ?. g. duhovnikom in slavnemu občinstvu,
da sem vadi oprostitve vojaščine zopet začel izvrševati svojo obrt, ter sc prav toplo priporočam za ccnjena naročila. — Izgotovljon imam kip Marijo čist. spočet., visok 182 cm in kip Lurdske Marije, visok 150 cm, katora se lahko takoj po primerni ceni oddastn.
3327 Fr. Ks. TončiC, podite, Kamnik, Gorenjsko.
K rodbini 3 osob v Ljubljani išče se boljša
Znati mora tudi nekaj kuhati. Plača in hrana dobra. Naslov se poizve pri upravi pod št. 2339.
Dobava v septembra.
Brstje SCunz
Dnnaj XIX. Pol<cri)yyasse	7 plačajo za dobro posušene
fa godove liste.........K 4--
robidove „ .........K 2-—
mallnove...........K 2- -
češnjeve...........K S-50
višnjeve ...........K S-50
grozdjiueve liste.......K 2*—
agresove „ .......	K 2-—
Iresilkine „ .......K 4-—
trpotčeve .........K 2-—
dresnSteve „ .......K 2*~
lipove	.........K 1*20
detelfne (mefl»ne) S!otc ....	K i-—
poprove mete ........K l>20
meterne dušžcc........K
češmlnfevo Ust;-?.......K S-20
Sipek..............M 0-60
češmanjje............K VSO
za kilogram žetve 1917 PriponiozHe k potrebščinam domov'nel
star 10 let, ki ima veselje do vsakega dela, se odda za svojega. Naslov se izve pri upravi lista pod št. 2377.
mr 20
7—8 tednov starih Je naprodaj v Rudniku št. 2. Ogledajo se lahko vsak dan na licu mesta.
V popolno oskrbo sprejmem krepkega
V
za dnevno delo v pekarij!, event. kot učenca. TER, BIZJAK, pekarija, Ljubljana, Poljanska cesta št. 25.
s prosto oskrbo se sprejme v Ljubljani. Cesarja Jožefa trg 10.
SI

Državni pocluradmk 38. let, z 250 K mesečne plače, ki ima veselje do obrti ali kmetije, želi radi zboljšanja bodočnosti in i adi pomanjkanja poznanja vsled sedanjih razmer tem potom znanja z boljšo, odrasllo, premožnejšo gospodično v svrho žeiitve. - Izobražena premožnejša vdova br«z r*rok ni izključena. Prosi se slika, ki se vrne nepoškodovana. - Stroga tajnost se jamči.
(7=ri iT^i Ponudbe spi ejema uprava rp^i f7=n ILi iyj „Slovenca" pod štev. 2360. O IS2J
za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2354
n Selili, Milil, Einsia e. i
Novi, t- '"' rl-dki
rrf" '-os-
tudi stari, čisti, dobri — najceneje! VSNA več kakovosti. Pošilja le nad 300 liti*, vsako množino Fran Vilhar, Annenstrasse 61, Gradec,
2307
FVttrravdirs'! |c sredstv° nomlaie-ir i amayu<u>.. ,cnjc iaSi rd(,tc svct)c
in sive lase lil brade za trajno temno nobar-va. 1 steklenica s poStnlno "red H 2-70.
'c rožnata voda, l;i živo po-ttyuyui rdcCl blcda iica. [ičlnek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2"1i». Povzetje ^»j.srjV. i 43 viiiaricv več. Mas|ov za iVročiiž- ' >2Ef0> j ;&H GROLICH, drožcrlja pri angelu, Brao fliorava.	25'J5
m
c5uV.ue«o crod-e, caioine cerkvene
-------- oprave itd. ■■ —
dobavlja najcenejše JOSIP VENI), specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
Voina zapestea

natančno rogu! ln ro-pils. Nikel ali jeklo K 12 — 18'— 20'— z radi:, svetlin, kazališčem K 10 — 20' -- K 24 — vsro-brnem okrovu K. 18 — 24 — K 28—, z rarnj bvet. kazal. K Ho - ?«• — srebrna zapostu.ura ua olast. K 30 — S6-— 40 — U kar. zlata zapestna ura na elnsti. K t00 — K 120 — K 140 — 3 lotno pismeno jamstvo. Pošilja po povzotjti. NikaU liziko I Zanionu ilovo-ijona ali denar nazai
Prva tovarna nr Jan žCfflSSFacS
o. in kr, dvorni založnik Brili st. 1557 (Češko. Na željo so vsakomur zaston^ošljo moj glavni cenik.
mmm
^vSeresatlžeia pasš
za podgane SC 580,, za miši K 4 00, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapuste nikake sledi in so samo zopet nastavijo. Past za ščurke »Rapid« vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K5 70. Past za muhe »Nova« komad K 2-80. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. 1'ošiljase po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina80 vin. Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III. 130 Noulinggl*-2G
mMmmMssmMMmtemm&mMm®,
kupi vsako množino franko vagon
Vil
Vpoštcvajo se le pismena ponudbe z navedbo cen.
136
S ID
1 m
nekdanje pivovarne v Mengšu z vodno močjo 35 HP, stanovanjskim poslopjem, hlevi in zemljišči, okroglo 92 oralov, sa preda.
Ponudbe je nasloviti na Ljudsko posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
IJiliilliiliiaiaiaill^liSiilSilSii
Zahtevajte slovenski cenik!	Naslov: Jcs. Petelmc, Ljubljana.
Priporoča se tvrdka
Stroji v raznih opremah in sistemih, prlprosti kakor tudi' luxus-oprome vedno v zalogi. Pouk v umetnem ve,",-,''i brezplačen 1
blisu SranJiSfjanskai;^ mosta, 3ew«», ©b vodi Jreijo EtiSo. JO letna garancija l
Tehnična pisarna
2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno kone. zasebna posredovalnica nnknp in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo Vidi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj sc obroejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska ('rb. in radzorovanje. Tajnost zajamčena.


V*.
1304
Pri poveljništvu trenske skupino v Ljubljani na zbirališču Tivoli se vrši v soboto dne 29. septembra ti. ob B. uri dopoldne
Dražbe se morejo udeležiti le take osebe, ki se morejo izkazati s potrdilom okrajnega glavarstva, da so res poljedelci oziroma konjerejci. Trgovci s konji in mešetarji so od dražbe izključeni.'

razpisuje za šolsko leto 1917 in 1918 n	H»o R	®
1.	dr. Franc Eapočevih devet po 300 K,
2.	Posojilnice dve po 300 K.
Pravico do ustanov imajo dijaki slovensko narodnosti (za dr. Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja).
Prošnjam je treba priložiti krstni list ali domovnico, ubožno spričevalo, spričevala o izpitih ter indeks.
V prošnji naj so omeni, ako že dobiva prošnjik drugod kako podporo ter naj se navede tudi študijski semester.
Prošnje je vložiti do 20. oktobra 1917 pri Posojilnici v Mariboru (Narodni dom).
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorciejsklml lasmi, ki sem jih dobila po H mesečni rabi pomade, ki sem jo Iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanj Jas, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi dajo lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim os.veujeiu do najvišje starosti.
■m«.....linam lgsi£sik ?5n sa In IS Sircra.
53 Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor jc naslavljati vsa naročila

r ;rli
A. \ .> ^fc / > ' ■

»
SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOCl RAČUN PO DOGOVORU.
I fie puščajte otrok rnmih, r'r rc požeri :.m<ijijoI
■■■BaBRMMivvr*" fcw<nir
g Edini slovenski zavnd S>m Mm kapitala je
i
proti požarnim škodam in poškodbi ceiteniJi >mw
Ljubljana :::: Dunajska cesta št 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam-- T. 'wor>?rf?tne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradba: ?., w.s pro-mično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, ^vonn^e in onako; 3. vse poljske pridelke, žita ln krmo; 4. zvonove? proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje In druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavaro^Mco, od katere ima tudi deželni odber kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735M7 Iiron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glasno poverje« ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vceh ttrnh nastavljeni poverjerikL
Cene primerne, bltra cenitev in takojšnje izplačilo.
1'39
lirami««1 jriujrfjiri: j,« umnim j
fJe puščajte otfok samih, da se požari omejijo I
ISš^iSEi!

I
Wki
m
S&K.
e.rA
E=3
o=> H2
OH)
Najboljši in najpopolnejši so le
povsod hvaljeni in priljubljen*
povsod hvaljeni in priljubljeni
specialna trgovina s šivaln. stroji, kolesi ter zraven spa-dajočimi deli Lju.bJiar^, Sodna ul. 7, poleg justične palače.
Ustas*©w5|en® 5. 1893.
6Js§anow?Sen© I. 1893.
v
lis a i


ter?
Ustanovljeno 1842.
Telefon št. 154.
v
C
o e D
a
"3
-M
O JG
O u, O.
C/5
ca 2
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6
©ovoSiMjj® šisaR©8&3 p©s®!ila proti
poi^Sftru, zaftavs Življenjskih polic, vpecfeissfnifa papirjev ali sainarasfei na siiaž&ene prelentke.
tfračiajo se posojila v ?'/>, <35 ali 221/.. EsS^ih v odsekih aSi pa w poEJubstth dogoMerlosiSi ©fcrokih.
Kdor 2e8l pesojHa, naj se ©bjrce na pisarno v kjubOJani, Kon-tiresnii a?^ 5i. "89, ki <iaje vsa poSreibna pojasnila.
Saiimsja sprejema 9usSa BtranšBne
DruSHflSfs iasino prannor.assje znaša kensem 5e5a 1915 519.s?fl3°49 »rcn. OaEeŽTrikov jia bi o koncem Beta 1S15 •JS24 s 15.615 deieiii, ki Fcp?ezere4ujejo Jams5wene glavnica sa 6,G8S.S50 kron.
se raspošeSJanfe jajc in sadlai
1 je m p@Ifne
kar tovarna

alhJ!
ITSKKESEIESSrj:
iranisiia deiima podruzne
n. a. deželne življenjsko in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice
... w LJufoliaraB, Marale Terezij© eesSa 12/11
ligi spiama zavarovanje na doživetje in smrt, otroškili dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zave;!, »iisolutiia varnost. Nizke premije, ^ugodnejši pogoji za vojno zavarovanje.
Stanje zavarovanega kapitala K 175,003.G00 — Slanje garancijskih iondov K 55,000.000 -
Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnine prosto,
Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1831
Vlotje v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovaoa zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1, ure in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila p. 5i vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.