11 Ornitološki pogled na Dravograjsko jezero Ornithological vlewpolnt on the Dravograd lake Branko Vreš, Davorin Vrhovnik Članek poskuša predstaviti ptičji svet Dravogra jskega jezera in njegove okolice , nekatere naravovarstvene probleme ter p:,dati predlog za zaščito tega zanimivega rročvirskega biotopa. l , GEOGRAFSKI OPIS Dravograjsko jezero je akurulacijsko jezero hidroelektrarne Dravograd, ki je bila zgrajena med dru::Jo svetovoo vojno (leta 1943) . Pred koncem vojne je bila barbar- dirana, vendar so jo po vojni obnovili . Drava dela pred elektraroo veliko kljuko in se iz severne smeri obrne proti vzhodu. Na rrestu, kjer je sedaj akurrulacijsko jezero, je bilo pred zajezitvijo polje. Cb zajezitvi je Drava razširila svojo s trugo in poplavila ckrog 21 hektarov plocne z.emlje , dvignil pa se je tudi nivo p:x:ltalnioe, zato so nekatere bližnje njive postale zarročvirjeni travniki. Seveda pa to stanje ni bilo trajno. Drava je s sabo prinašala ogrome količine blata in ga v tej mali ravnici odlagala, tako da se je globina jezera manjšala in -poča­ si zapolnjevala. Pred približn:> dvajsetimi leti se je v ten procesu odlaganja in nanašanja blata na jezersko dno globina tako zmanjšala , da so se iz vode pokazale prve blatne površine, ki jih je takoj zaraslo rročvirsko rastlinje - nastali so otoki. Tedaj se je proO;?S sukcesije - zaraščanja otokov hitro ~daljeval. Današnje s tanje je takšoo, da veliko površino jez:?ra zajemajo otoki, ki so med seboj ločeni s kanali (l - 3 m globine) , manjša plitvejša površina jezera (0 , 5 - 1,5 m), ki je zelo privlačna za ribolov, sama Drava pa se je bolj ali manj umaknila nazaj v svojo prvot:ro strugo - najgloolji del tega sestoj a (8 m in več) . l-bčvirja, ki so nastala na bližnjem črneškem polju p:x:l vas jo črneče zaradi dviga tal.ne vode ob nastanku jezera, pa se zadnja l e ta vedno bolj izsušujejo. še pred deset:imi leti so bila idealno mrestišre za sekulje Rana tempoParia in navadne krastače Bufo bufo, ki se danes oodijo mrestit v plitvine jezera, pri ten pa norajo preč­ kati krajevno cesto Dravograd - T,ibeliče, tako da jih v času selitev na deseti- ne konča p:x:l kolesi avtcmx,ilov. Značiloo [XX3obo otočju dajeta trst Phrogmites c011r7TUnis in rogoz Typha sp. na večjem otoku pa se tvori tudi že pas drevja v glavnem jelševje A Znus incana in AZnus glutinosa, ki postaja darovanje za nekatere vrste ptičev , med njimi predvssn trstnic AcrocephaZus sp. Opazila sva tudi več parov trstnega strnada Embel'iz·a scho- enicZus, vendar sva našla le eno gnezd:>, in to v obrežnem šašju Carex sp. , verjet- no pa je gneroil na veliksn otoku še kakšen par. Opazovaro c:tmx:je je zajemalo tudi širše predele ok-rog Dravograjskega jezera. Na zah:x1ni strani sega do jezera prostrano črneško polje , ki predstavl ja prvo rečno teraso, sega pa do vzoožja črneške gore, kjer leži vas črneče (365 m) . črneška gora s svojimi vrhovi: Šteharski vrh (1018 m) in Šteknetov vrh (1061 m), kjer je rastišče divjega petelina Tetl'ao urogaUus, gozdnega jereba Bonasa bonasia in črne žolne Dcyocopus maPtius, predstavlja desni breg doline reke Drave, ki jo od bližnjega Pdlorja ločuje dofina reke Meže. ~ta se v reko Dravo zliva z južne strani takoj za HE Dravograd. Cl> sotočju obeh rek leži na nekol iko dvignjeni druJi (pleistocenski) rečni terasi mesto Dravograd (352 m) . To je {XJlE:ltboo pro- metrx> križišče v smareh proti Mariboru, Ravnam, Titov€1lll Velenju in Avstri j i. Večji del Dravograda (na levem bregu Drave) leži ob vzmžju Ojstrice (980 m) in sosednjega Goriškega vrha (950 m) , kjer je bilo · opisano gnezdišče krokarja COM>Ua co:ra:r v stenah Baldijeve peči. Ta pobočja, ki predstavljajo levi breg reke Drave, se proti severu dvigajo v vrh Košenjaka (1517 m) , kjer poteka meja s sosednjo Avstrijo, proti vzhodu se ta nadaljuje v Dravski Kozjak oz. Kobansko . 12 ~isano področje je starega nastanka, geološka osoova je pralru je v sklq:,..i svojih osnutkov izdelal pred- log za· zaščito Dravograjskega jezera kot wološkega rezervata z naslednjimi uteieljitvclni.: kot gnezdišče številnih ogroženih vodnih in d:>vodnih ptic , važna postaja na rrednarodni selitveni poti ptic selivk, rastišče redkih vodnih rastlin in vzorčni prirrer nastajanja otokov. Najina opazovanja se s tani ugotovitvami ujemajo, saj je mad celotnim številan opawvan.ih vrst ptičev (142) de.rog 50 vodnih vrst - našla sva tudi gnezda nekaterih vodnih ptic, veliko število~ nih vrst pa sodi rred selivke in preletne goste , ki jim je jezero v času selitev važna selitvena postaja. Dravograjsko jezero je EX)d upravo HE Dravograd , ta pa dovoljuje sekanje obrež- rega drevja in gnrovja svojim delavcem za drva. Pred dvema letana je takšen posek ogolil rob jezera, kar. je vplivalo tudi na stalež nekaterih ptičjih vrst na otokih. Ta pas drevja in gmovja je služil ptičen za gnez.dišče, skrivališče ali p:,čivališče na preletu iz bližnjega goma na otoke. v tan roou se je pred posekan nahajal in svatoval rred drugimi tudi par malega detla Derzdrocopus minor ki je že precej redek. seveda se to gnrovje ponovoo zarašča, verrlar lx> potreboo še veliko časa, da se lx> d:>novilo prejšnje stanje. Velik problem v času gnezaenja vodnih ptičev je tudi · nihanje vodnega stanja jezera, ki se lahko dnevno spreminja - pade oz . naraste od 20 do 50 centimetrov zlasti v času večjih deževij . Dnevno spraninjanje stanja vode je odvisoo od potreb HE Dravograd; ki regulira količioo vode v jezeru, tako da se tu re da nič storiti . Ptiči so veqoo bolj ogroženi tudi zaradi človeškega faktorja . Veliko je spre- hajalcev ali piknikarjev, ki s svojo prisob'X>stjo plašijo in notijo ptice pri gnezdenju. Na srečo se najdejo rred njimi tudi taki, ki jih hodijo ne sam:> cb- čuoovat ali fotografirat , ant)ak tudi hranit. V času gnezdenja je na 'višku rilx>- lovna sezona. Tako moo;Ji neosveščeni ribiči hote ali neoote preganjajo nekatere ptice, ki si v bližini iščejo hraoo in jih s ten rotijo pri ribolovu, ali pa celo uničujejo njihova gnezda. Znan je prilrer, ko sta dva ~naix:bldna" ribiča ujela in zaklala Jaboda, enega od skupine, ki se je pred nekaj leti naselila na jezero. Dva druga ribiča sta lansko leto ( 1982) ko je prvič na otdcih gnezdil par J aoodov, iz raoovedoosti s kami razbila dve jajci, tako da sta se izvalila le dva mladiča. Isti par je kljub vsaru letos na istan mestu spet gnezdil , a žal sta bila spet sano dva mladiča. Verjetno bi se vsi ribiči , ne sarro nekateri , m::>rali zave:lati, da je poleg rib potreboo očuvati tuli druga zanimiva bitja. Drug problen, ki je prav tako vsesplo§en, so zakoni , ki še vedno oovoljujejo odstrel že tako redkih in ogroženih vrst ptičev, ki se jim manjša njihov življenj- ski prostor (npr. divji petelin, kozica, ?]klež ••• ) Ta proolen bi bilo treba rešiti na širšen nivoju - skupaj z naravovarstveniki in lovci. Tako se sedaj še vedro dogaja, da nekateri lovci ustrelijo že tako redko in zaščiten:> vrsto ptic sarro zaradi trofeje ali "češ da dela škodo" , ali pa jo zaradi nepoznavanja za- nenjajo s kakšoo drugo vrsto. še en pereč prc:i:>lem pa so race mlakarice, ki so jih lovci dve leti zapored naselili na otoke. Baoe so ostale napol udaoačene, veliko jih ni preživelo ostre z.ilre, ker so bile reprila:Jojene in odvisne od kx- mljenja, nekatere od njih so bile celo pc:nabljene ali nesposd:>l,e za življenje. Bolje bi bilo, da bi se lovci nekoliko lx>lj spoznali z oost:oječim stanjem in z irožoostjo zaščite oostoječih vrst kot pa z vnašanjem napol udcmačenih mlakaric, ki postanejo prelahek plen nekaterim nenasitnežem. Morda bi bilo le dobro, da bi bili ornitologi, naravovarstveniki - biologi , ribiči in lovci ter širša dru!bena skupnost malo lx>lj povezani. 15 Za konec l e še tf'lle . Narren tega članka ni kogarkoli grajati in obtoževati , želiva l e J:)r ikazati vsem tistim, ki so za to pristojni, približno kakšne so sedanje raz- rrere na j e•zeru ter pestros t in vrednost živega sveta tega }.XXiročja, predvsem z orni tql oškega stališča in podpreti predlog o zaščiti Dravograjskega jezera, kot ga je podal Zavod za spareniško varstvo v Mariboru, da bi našim zanamcem očuvali vsaj del l eµ::>t naše narave in ohranili nekaterim živim bitj em pravioo do življe- nja. 5, SEZNAM OPAZOVANIH VRST V OBOOBJU OD LETA 1980 DO 1984: severni slapnik Gavia arctica rrali :[X)nirek Podiceps ruficollis čopasti µ::>nirek Podiceps cristatus črnovrati µ::>nirek Podiceps nigricollis veliki kornoran Phalacrocorax carbo velika bobnarica Botaurus stellaris mala bobnarica Ixobrychus minutus kvakač Nycticorax nycticqrax čopasta čaplja ArdBola ralloidBs rrala bela čaplja Egretta garzetta s i va čaplja ArdBa cinerea rjava čaplja ArdBa 'purpurea bela štorklj a Ciconia ciconia labod grbec Cygnus olor raca mlakarica Anas platyrhynchos konopnica A~as strepera dolgorepa raca Anas acuta kreheljc Anas crecca r egeljc Anas quei•quedula raca sivka Aythya ferina čopasta črnica Aythya fuligul,a belooka raca Aythya nyroca zvonec Bucepala clangula veliki žagar Mergus merganser kanja Buteo buteo kragulj Accipiter gentilis skobec Accipiter nisus rjavi lunj Circus aeruginosus ·r ibji orel Pandion haliaetus sokol selec Falco peregrinus navadna posrovka Falco tinnunculus sokol škrjančar Falco subbuteo veliki petelin Tetrao urogallus ruševec Tetrao tetrix gozdni jereb Bonasa bonasia poljska jer ebica Perdix perdix pr epelica Coturnix coturnix f azan Phasianus colchicus zrokož Rallus aquaticus rrala t ukalica Porzana parva grahasta tukalica Por zana porzana zel enonoga tukalica Gallinula chloropus črna liska Fuliaa at ra priba Vanellus vaneUus kozica Gallinago gallinago mali deževnikCharadrius dubius rrali martinec Tringa hypoleucos pikasti martinec Tringa ochropus zročvirski martinec Tringa glareola rdečenogi rrartinec Tringa totanus črni martinec Tringa erythropus zelenonogi martinec Tringa nebularia rečni galeb Larus ridibundus srebrni galeb Larus argentatus sivi galeb Larus canus črna čigra Chlieptopelia dBcaocto kukavica Cuculus canorus navadni čuk Athene noctua lesna sova Strix aluco rrala uharica Asio otus črni hudournik Apus apus vodarec Alcedo atthis smrdokavra Upupa epops siva žolna Picus canus zelena žolna Picus viridis črna žolna Dryocopus mar tius veliki detel Dendrocopus majo?' srednji detel Dendrocopus medius rrali detel Dendrocopus minor vijeglavka Jyn:c torquilla breguljka Riparia riparia krrečka lastovka Hirundo rustica rrestna lastovka Delichon urbica µ::>ljski škrjanec Alauda arvensis drevesna cipa Anthus trivialis rurcena pastirica Motaci l la [lava balkanska rum. -past.Motacilla [lava f eldBg~ siva pastirica Motacilla cinerea bela pastirica Motacilla alba rjavi srakoper Lanius coUurio veliki srakoper Lanius e:x:cubi tor kobilar Orioius orio'lus škorec Sturnus vuZgaris šoja GarT'UZus gZandarius sraka Piaa piaa krekovtNuaifraga aaryoaataates kavka Corvus monedu.Za IX)ljska vrana Corvus frugi leus črna vrana Corvus corone aorone siva vrana Corvus corone aornix krokar Corvus aorax vodni kos Cinclus aincZus stržek TrogZodytes trogZodytes siva pevka Prune Ua modu Zaris 16 trstni cvrčalec LoausteZZa Zuscinioides navadni kobiličar Locus teZZa naevia bičja trstnica AcroaephaZus schoenobaenu.s rcočvirska trstnicaAcrocephaZu.s scirrpaceus srpična trstnica AaroaephaZus scirpaaeus rakar AcroaephaZus arundinaaeus pisana penica SyZvia nisoria vrtna penica SyZvia borin siva penica SyZvia aorrorrunis mlinarček SyZvia aurruca črnoglavka Sylvia atriaapiZZa kovaček PhyZZoscopus troahiZus vrbja listru.ca PhyZZosaopus coZZybita grrrovščicaPhyZZoscopus sibiZarex rumenoglavi kraljiček ReguZus reguZus rdečegJJavi kraljiček ReguZus ignicapiZus črnoglavi muhar Fiaedu.Za hypoZeuca sivi muhar Musciaapa striata navadni kupčar Oenanthe oenanthe repaljščica SaxiaoZa rubetra črnoglavi prosnik SaxiaoZa torquata SUM-4AAY pogorelček Phoenicurus phoenicurus šmarnica Phoeniaurus ochruros taščica Erithacus rubecuZa kos Turdus meruZa brinovka Turdus pi Zaris cikovt Turdus phiZomelos carar Turdus nisaivorn~s rročvi.rska sinica Parus paZust ris gorska sinica Parus mon tanus velika sinica Parus major čopasta sinica Parus cristatus rrenišček Parus ater plavček Parus aaeruZeus brkata sinica Parus biarmicus dolgorepka AegithaZos aaudatus plašica Remiz penduZinus brglez Sitta europaea dolgoprsti plezalček Certhia braahydactyZa danači vrabec Passer domestiaus poljski vrabec Passer montanus ščinkavec FringiZZa aoeZebs pinoža FringiUa montifrin.giUa kalin PyrrhuZa pyrrhuZa dlesk Cocaothraustes aoccothraustes grilček Serinus serinus čižek CardueZis spinus lišček CardueZis aardueZis zelenec Cardue Us ah Zaris brezovček CardueZis ftammea mali krivokljun Loxia aurvi rostra trstni strnad Emberiza schoenicZus rurreni strnad Emberiza aitrineZZa The Dravograd lake, measuring 21 ha. , i.s a big artifiaaZ lake serving the hydro- eZectric power pZant Dravograd, which was bui·lt in 1943. About 20 ye_ars ago the Zeve?,, of the river deareased to suah an extent that in some parts the Zand of>'i- ginaZZy gZooded started to appear above t he surface. Naw this reemerged Zand i s overgrown with reeds, sedges and aZders . In the years 1980 - 1984 the authors were watahing 151 speaies of birds at the Zake. The foZZowing nesting birds, rare in our aountr-y, breed in the reeds: the Reed Bunting Emberiza schoenicZu.s, the Reed WarbZer AaroaephaZus scirpaaeus, the Savi 's WarbZer LocusteZZa Zuscinoides . It is aZso the onZy breeding site of the Mute Swan in SZovenia. The Institute for the Preservation of Monuments in Maribor has aZready prepared a proposai for the proteation of the Dravograd lake asa zooZogiaai reservation. Vrhovnik Davorin črneče 70, 62370 Dravograd Vreš Branko črneče 29, 62370 Dravograd