Št. 95.
V Gorici, v solioio <lnu 28. nov^inbra 1903.
Letnik V.
i/.lwija  vs:T    (ort>k   in Molioto ob
11. hi i |iit'(l|jo|iliif /,;i inest«» ti-r hi. ,"i. uri
I¦«i|j. z:i tit'/i'lo. Ako p;i' 1 • * 11.'i t;i dm » u
pi'u/i'ik i/.idi' il;ui prcj ob <>. /.v<'či'i\ SI;111«•
po ;«oSti |.ii( jtMii.in nli  v   (iorici   n;i doin
J'.lsilj.'lll     Ct'loll'lllO K    \,   pollt'lll'l     \    K   III
tfrtrtli'lno 2 K.  I'liHinjii sc v (jorici v (•¦•
hnkurii.in Scliw.u/.  v Solskili   uliciili.
J i' I I •¦ r s i t /.   v  Nunskih   ulirali   in   he
ban n;t  Wnlijevem ti'k;iliš<5u po K vih.

(Zjiitrauje izilanje.l
l rrduištvo in upravnifctvo »c
nahajata    v    «Narodiii   likkariii»,
ulica  Vetturiin  h.  $1. b.
liopiat* jf iiasiuviti iia urfdniSlTO,
oplas** in narociuno pa ia upravniitvo
>(JoriCH«. (Jglasi SH račurujo po petit-
vrstati hi sicer ako a»* tiskajo 1-krat |ju
\Z vin.. 2-krat pu It) vin., 3-krat po
8 vin. Ako si* večkrat tiskajo. raču-
nijo se pu pogodbi.
Izdujatolj in odgovorni  ureilnik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" lodgov. J, MaruSic").
Slovensko solstvo
v Gorici.
(Kont'c.)
Lani so kvasili — oziroma jo kvasil
v „Soči" znani clovek, da njih stranka
ni mogla v Neblem preprecili italijanske
solo, kor niti blizo niso mogli, češ, da
so so bali v nahujskanih „klerikalnih1
Brdih za svoje življenje! Slepilci ! Ali je
kdo g. dr. Treotu le las skrivil, ko je
bil Sei pred tedni v Neblo po toči zvo-
nit? Ali vas ni sram takih lažijV Kdor
bi vašim besedam veroval, bi si moral
misliti, da so naši vrli Brici tolpa tolo-
vajev in pretepačev!
„Soča" se smeäi tudi s trditvijo,
da so „klerikalci slovensko šolsko vpra-
äanje u z u r p i ra I i in da si je dr. Gre-
gorčič za-se pridržal šolsko vpra-
šanjo v Gorici".
Koliko hinavščine je v teh besedah! i
Kdojeterr judem branil ustanavljaü sole
in otroske vrte? Ko bi bili imeli pamet
v glavi in srce na pravem mesta, bi jih
bili tirav lahko tudi ustanovili, in sicer
le a tisočaki, katere so do zdaj porabili
za „Povsko in glasbeno solo", ki ni a b-
solutno potrebna in je za naše
sedatiie razrnere — le naroden
1 u k s u a.                                                    ¦
Primum vivere, deinde cantare!
Zagotovimo   alovenakemu    ljudstvu |
najprej narodni obstoj, potem Se le «kr- i
b3ir.o   za   druge  potrebe,   ki   niso   tako
silne!                                                            i
S takimi smeänimi   izgovori prikri-
vajo svoje narodne grehe !   Še   več!  Ti ;
predrzneži dolže kar naravnost   društvo
„Šolski Dom", da je  ono krivo, „da
nimamo v Gorici zadoBtnega števila žol- i
skih vrtov in da nam Lahi jemljo že kar
iz rok slovenske otroke  ter jih   naprav-
Ijajo v poturice".
Ne, ne, komedijanti! Takih kalinov
na najdete več med goriškimi   Sloverci, !
ki bi vam to verjeli.
Vse ste storili, kar je   bilo v vaših j
močeh, da bi onemogočili delovanje „Šol-
skega Doma"!  Zato   pa  ste   vi   za  vse
odgovorni, kar   se je v Gorici v zadnjih
lelih zamudilo v šolskem pogledu.
Grešniki! lo potrkajte se na svoje
laslno prsi in neliajto ovirati VHaj na
äolskem polju delovanjo drugih rodolju-
bov, da vas no bo preklinjal prihodnji
rod, da vas ne zadene zaslužena kazen.
Saj veste, da se maščajejo tadi narodni
grehi! Üokaz ste doživeli pred leti ! Ko
je bila priredila goriška „Čitalnica" kon-
cert v prid ,.Šolskoinu Domu", ste vi
istega dno nala.šč napravili izlet na Aj-
äevico, da bi odvrnili äe druge od čital-
ničnega koncerta. Vaš narodni greh se
je maščeval, kajti pri toi priliki so se
godile reči, ki so spravile pevovodjo
„Pevakega in glasbonega družtva" v 2-
rneseöni zapor.
Državni zbor.
V torkovi seji državnega zbora je
vlada predložila vladino predlogo o le-
karniških zadevah. Predloga se znatno
razlikuje od one, ki je bila marca me-
seca predložena euketi. Konkurs je od-
pravljen. Pri podelitvi koncesij se mora
gledati na potrebo prebivatstva in eksi-
stenčno sposobnost že obstoječih lekarn.
Za koncesije so določene takse od 500
do 4000 K, ter se svota določi po številu
prebivalstva. Denar se bo porabil za sta-
rostno preskrbljenje farmacevtov, njiho-
vih vdov in sirot. Nadalje je vlada v
torkovi seji predložila zakon o upeljavi
sutakse za sladkorni promet mej Avatrijo
in Ogrsko. Uloženih je bilo zopet več
nujnih predlogov. Nemški nacijonalci so
uložili nnjni predlog glede- delitve skohj
na Češkem po narodnosti, kakor tudi
delitev državne uprave na Češkem po
narodnosti. Zapisnikarji so eno uro brali
vladim. predloge in ostale nujue pred-
loge. Nato je zbornica pri^ela razpravo
o izjavi ministerskega predsednika. Dr.
Krmamar je ostro in uničujoče kritiko-
val Körberjev sistem in njegove izjave
ter dejal, da sta češki notranji uradni
jezik in češko vseučilišče na Moravskem
predpogoja za vsako sporazumljenje z
Nemci. Dokler Nemci teh pogojev ne
sprejmejo, se Čehi o sporazumljenju
sploh nečejo niti pogajati in bodo nada-
ljevali začeto vojno. Govoril je potem
grot Dzieduszky, ki je izjavil, da goji
poljski klub popolno zaupanje v cesar-
jeve sklepe v armadnetn vprašanju. Go-
vornik je priporočal, naj se varuje skup-
nost vojske in gospodarska ter državna
skupnost obeh državnih polovic. Največje
zlo države vidi govornik v pretežnosti
državnega  nad   deželnimi   zbori   in nad
eksekativo. G »vornik jo apelinl na vse
patrijoticnt' strankf\ naj skloncjo mir.
da se omngnči sklonjonjo nagodbe z
Ogrsko, trgovinskih pogodb in vsprejem
re forme zbornicnoga opravilnika, o če-
m <r naj bi vlada provzela vodilno nlogo.
^taii.^če poljskoga kluba nasproti vladi je
odvisno od njom* kropko in pnžrtvovalne
inicijativo za ozdravljenje sedanjih brs-z-
upnih razmcr. Zh grofom D^ieduszkvm
je govoril K'ovorn'^ ^Slovtinske zvezf1,
dr. Ploj. Dr. Ploj jo kritiziral Kr>rborjevo
izjavo in protfstiral v imenu „Slovanske
zveze" proti izjavi dr. Körberjevi, da jo
sedanje ministerstvo pravično vsem na-
rodorn. Mi moramo najostrejše obsojati
sedanjo vlado in izvajati konsekvence.
Govorn.i kritizira vlado Körberjevo in
označuje Kürberjevo ministerstvo kot
strankarstvo ministerstvo, ki je podložno
nemškemu veto. Govornik opisuie kri-
čeče krivic?, ki jih zad&ja aedanja vlada
Jugoslovunnm. posebno koroSkim Sloven-
cem, s k«torih jezikovnim bojem se go-
vornik v svojem g">voru podrobneje bavi.
Nadalje rznaei dr. Ploj staliače kluba v
zadevi natrodbenega vprašanja in pravi,
da dr. Körber so dela jako pogumnega,
da s svojimi govori skuža sugestirati naj-
višja prirnkovanja, a konečno so razo-
čaranja tern bridkejša. Dr. Ploj ostro
graja Kö-berjev izbruh prcii obstrukciji
in pravi, iii v sodanjiti časih ni potreba
praznih rpthksij, arnpak pozitivnega pro-
grama. Taki izbruhi proti obatrukciji, ki
ima krepak odmev v narodu, niso na
mesta, ker je to le parlamentarično
sredstvo proti nernški na^ilnosti. Govor-
nik konča svoj govor z besedarai: V se-
danjih resnih časib potrebujemo reanega
drzavnika, ki no bi provociral in bi gle-
dal na to, da bi dal pravo pravici in
resnici. Tako bi se ustvaril oni milieu,
v katerem bi se združili vsi prijatelji
miru. Tak rnir pa bi moral zavladati ne
le na severu, ainpak tudi na jugu. (Gro-
movito odobravanje pri slovanskih stran-
kah. Govorniku so vsestransko čestitali.j
Dr. Kathrein ne je pohvalno izrekel o
odločnem na8topu dr. Körberja, ter ape-
liral na poslance, naj opuste obstrukcijo.
Posl. Romanczuk je menil, naj bi driavni
zbor pritiskal, naj bi se krona tudi z
ozirom na naso državno polovilo odpo-
vedala svojim privilegijera glede vojske,
kakor zahtevajo to Madjari.
V sredo jo govoril od napredne
nemäke strani posl. Gross. Glede nagodbe
z Ofcrsko je rekel, da je njegova stranka
za to, da bi se nagodba sklenila, a ne
za vsako ceno. Polem pa je bil v svo-
jem govoru tako nesramen, da je očital
dr. Körherju preveliko popustljivost na-
sproti  Cl'^hom.- Za   njim   je   govoril   dr.
Kerjančič. Hekel jo, da se Slovoncem
očita. da niso prijazni militarizmu. Snj
pa ni tudi nobeno čudo. ako bi bili S!o-
venci nasprotni militarizmu. ko jo pač
znano. da jo militarizem v Avstriji tudi
germanizatorično sredstvo In ker jo rni-
litarizem ponemrovalno sredstvo, zato so
Slovonci nasprotni nemžkernu poveljnemu
jeziku. Govornik zameri ministerskemu
predsedniku. da se ni niti z besedieo
spominjal slovenske?» vseučilisč:1 ki po-
staja za Jugoslovane v^ak dan boT po-
trcbno. Nato preide govornik na kjroške
sodne razmere ter na krivico, ki so v
tern pogledu gode koroskim Slovencem.
Na koroskih sodiščih se hoče slovon-
skemu jeziku popolnorna zaproti vrata.
Govornik bi rad vedel. ako se to godi
na višje povelje, in morebiti zato, da se
ngodi vsenemAkim željam, ter se tako
odškoduje Nomce za usluge. katere iz-
kazujejo dr. Kürberjevi vladi zadnji čas.
Dikler se ne premene na KoroSkem
sedanje krivične in nepostavne rezmore,
dotlej rnorajo Slovenci smatrati dr. KTtr-
berjevo trditev, da je njegova vlada za-
ščitnica vseh, raznim narodnosiim v
ustavi zftjamčenih pravie. kot puhlo frazo.
Nato dobi besedo dalmatinski poal. Bor-
fi'w. Borčic opisuje žalostne narodno-
gospodarske in politične razmere. v ka-
torih se nahaja Dalmacija, in pravi, da
bi bila pravcata ironija. zahtevati od Ijud-
stva, s katerim se tako krivično postopa
v Avstriji, da bi bilo ti državi Bog ve
kako nalclonjeno. Hrvatsko ljudstvo pri-
čakuje z gotovostjo dan svojega ustaje-
nja. Zastareli in gnjili centralizem moral
se bode prej ali alej umakniti novi, mo-
derni in dahu časa odgovarjajoči državni
obliki. Svoj govor pa sklene z zahtevo
po sploäni volilni praviei in po odpravi
sedanjega avstrijskega centralizma. Za
Borčičem ja poprijel zopet besedo mini-
aterski predsednik dr. Korber. Oigovarjal
je najproj na govor dr. Kramara, posebno
v zadevi skupne armade. Glede koroSkih
zadev postavil se je dr. Körber popol-
noma na nemsko-nacijonalno stališče ter
naravnoät izjavil. da bo vlada vzdržala
krivico, ki ae godi goroskim Slovencem.
Dejal je: Vlada je nameravala razmere
na Koroškem zboljsati. ali pred kakim
agitatorjem ae ne more umakniti. Tu je
dr. Korber najbrže mislil na g. dr. Brejca.
Körber je nadalje dejal, da na razme-
rah, katere so navajaii ceäki govorniki,
ni vlada kriva, ter je vso krivdo naprtil
češki obstrukciji. Körberjeva izvajanja
so slovanske poslance jako razburila in
jih prepričala, da od te vlade ni priča-
kovati dobrega Slovanom Kar se tiče
vseučiliščnega vprašanja, povdarja mini-
sterski predsednik, da je v svojih zainjih
PODLISTEK.
Mladi gozdar.
Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec.
(D;.lje.)
„Aha, — v tern je resnica!" oglasi se šegavo
Sever, zroč v polni bokal.
„Vuii z resnico! — Vsak naj jo pokusi nekoliko!"
pridene t.tkoj nadgozdar in nalije vsem kozarce.
„Kaj? - Saino nekoliko?" poseže vines Mirko
in pogleda od strani Severja, ki se takoj resno postavi:
„Ali celo, ali iiic! — Resnica je nerazdeljiva.—
Ni-li res, gospa?"
„Res je; prav imaš,Tone", pritrdi gospa snieje se.
„Torej bodi! — Tu im'as, Tone, cela naj bo
tvoja" de nadgozdar in postavi pred Toneta bokal.
„Zlezla mu bo v lase" pripomni Mirko.
„Lase lahko odstrižem", odreže se Sever navi-
dezno resno, drugi se mu pa sniejejo.
Nato opomiii gospa uljudno goste, da treba tudi
malo jesti in rnalo piti, ako hočejo biti dolgo časa
zgovorni in dovtipni. In vsi so ubogali gospo. Jedli
so in pili ter bili nekoliko časa precej tihi. Nazadnje
je pa Sever vstal, prijel kozarec in napil:
„Zivcla naprej resnica! — Živela gospod nad-
gozdar in gospa! — Živel naš Mirko! — Živela žeja.
dokler se nam vinček v bokalu smeja!"
Vsi so veselo snieje se vstali in trcili drug dru-
geinu na zdravje. Kar pol kozarca ga ja potegnil Sever
v dušku ter se zadovoljuo oddahnil:
„Star student ga pije, kakor šolska goba ..."
„Gospod Mirko, kako to, da ste danes tako tilii?"
povpraša prijazno gospa, ki je uže več Casa skrivaje
opazovala uagovorjeiica.
„Sam ne vom", odvrne Mirko malo v zadregi.
„Vstal sein morda davi z levo uogo".
„No, ako ni hujšega vzroka", poseže vines nad-
gozdar,  „to preide kmalu".
„Mirko, —- poginii! — Pij! —- Vtopi skrbi v
vinu!" oglasi se Sever z glasom, ki je ofitno kazal,
da ve za vzrok Mirkove lnolcecnosti.
„Ti nie izdajaš, Tone", rece pol resno, pol ša
ljivo Mirko.
„Ha, — izdajam skrivnosti, ki ne zaslužijo tega
imena", zasmeje se Sever.
„Prav iinaš", pritrdi uiu nekakozadovoljno Mirko.
„Čemu bi skrival? — Povedati liočeni, kaj ine dela
tako tihega. — Spominjate se gotovo še, gospod nad-
gozdar, da ste mi naročili v sredo, naj odpustim od
dela mladeuiča, Podleskovega Tineta. Naredil sein,
kakor sie nii velcli: še istega večera izplačal sem mu,
kar je zaslužil, ter ga odslovil. Molče, a z izpreine-
njenim obrazoni, je vzel denar ter mi oduajaje zagrozil
s pestjo"'. — Tu preneha Mirko, kakor da bi hotel
počakati, kaj poreče nadgozdar. Nekaj   hipov je  vse
tiho, potem pa vstane nadgozdar, vpre obe pesti trdo
ob mizo, ter vpraša, vidno razburjen, resno in odlodio
Mirka:
„Imate-li price?*1
^Ne; godilo se je vse to na štiri ofi, ker nisem
hotel osramotiti u ' \deniča  vpričo   drugih   delavcev".
„Mirko, vi st. predobri! — A prav je, da ste
razkrili to stvar mein; čutil bo šc fant, kaj se pravi —-"
rece nadgozdar in sede.
„Ako siuein prositi, gospod nadgozdar4, oglasi
se Mirko, ,.pustimo vse to v miru. Ne bilo bi mi
ljubo, ako bi si v tujem kraju uakopal na glavo sov-
ražnikov. — Mladenič se bo pomiril in pozabil, kar
je bilo ..."
„Ako saini tako želite, dragi prijatelj", odgovori
nadgozdar malo mirueje, „bodi! Prizanesem mu za
sedaj. Če se vam pa še kedaj zgodi tudi najmanjša
krivica, kar uaznanite mi".
Tako jepotekla prijateljski družbi pri nadgozdarju
onega popoludne ura za uro. Kozarec za kozarcem
bil je poln in zopet prazen. Beseda je dala besedo;
dovtip in resnoba segala sta si v roko, dokler ni
nastal trd inrak, — čas odhoda.
„Lahko noč!u voščijo si prijazno drug drugemu
in Mirko in Sever odideta.
(Dalje pride.)
Fran Jenčič b K, gosp. <lr. Brecelj 1 K,
N. N I K, gosp. Selničar 4 K, gosp.
ToroS I K, gonpa ToroSeva 1 K, gosp.
Alfred j»ros (lomnini 20 K, gosp. Fran
KinSgar, c. kr. okr. solnki nadzornik, 10
K, gospa Milena Papez 8 K, gosp. svet.
Fran I'lohl 2 K. gospa M. Kancler 2 K,
gospa Josipina Žnidaraič i> K, gospa An
tonija Hrovatin f> K, goapa Tnrezija Mer-
cina 2 K, gosp. Josip Hrovatin fr K, gosp.
prof. A. Šantol X K, gg. Konjedic in
/ajec 10 K, gosp. J. Kopač, svečar, 5 K,
gosp. J. Kulin 1 K, gosp. Fr. Kokole it
K, gosp. Kr. Novič 2 K, gosp. Hud. Dru-
l'ovka 2 K, gosp. dr. Treo 20 K, tfosp. dr.
Osvald 2 K, goMp. Oton Puc f) K, gosp.
prof. Čebular H i\, gosp. Drag. Gilevert f>
K, gosp. Gasp. Likar je podaril zvezkov,
gosp. Hnje, /upnik v Clepovanu, 2 K, na
veselici v Kenčah nabrala gospdc. Hro-
vatin 5 K, gosp. Iv. Hoj»»s _ vurut v Biljah,
2 K, gosp. Potaztky, trgovec, ou t,<iro?
nogovic, 1 jopico, 1 pare rokovic, gosp.
Henrik gröl Attems, e. kr. dvorni svetnik,
10 K, gosp. J. (J. 10 K, gosp. K. St. si K,
Nekdo 20 K, gosp. baron Andr. Winkler
10 R, gosp. Kigel, pose.-tnik, f> K, X. V.
f> K, gospa Marija liorninko 5 K, gosp. V.
Bežek, prof., f) K, N. N. 3 K, N. N. 3 K,
gosp. Fras, prof., 2 K, gosp. Iv. Mercina,
c. kr. vad. učitelj, 2 K, gosp. Tabaj, ka-
tehet, 3 K, gosp. Komac, c. kr. vad. uc'telj,
2 K, gosp. Skubin, c. kr. vad. učitelj, 3
K, go.sp. K. ML 2 K, gospa Pirjevcpva H
K, gosp. Sivec, c. kr. vad. učilelj, X K,
gosp. dr. Fr. Kos, prof, 3 K, gosp. Čibej,
c. kr. notar, ö K, gosp. Ant. Pintar 2 K,
gosp. I. N. llumar, kurat, 1 K, gosp. 1.
Cigon I K.
Upravništvo „Gorice" prejelo: g. J.
Mažera, vikar, 10 K.
Vsim gg. dobrotnikom so v imfjnu
šo!. mladine zahvaljuje in kliče: Bog
povrni!
Šolsko vodstvo.
Opozarjaino zopet na shod za-
stopnikov zavarovalnic za govejo živino,
ki se bo vršil na semenj sv. Andreja v
Gorici pri g. Katniku od 11.—12. ure
dopoldne.
Zahvala. — Na zabavnem večeru
in naslednje dni je bi!o čitalničnemu
odboru iziavljenih od premnogih ude-
ležencev kaj rnnogo čestitk na tako
častno uspeli priredbi. Teh laskavih izjav
pač odb1?- ne sme hraniti zase ; dati je
mora marveč naprej v podobi iskrene
zahvale vsem onim častitim damarn in
gospodom, ki so s požrtovalno vnemo
in vstrajnostjo posvetili dobristvari svoje
izvrstne moči. Naj jim bo lepi uspeh v
prijetno zadoščenje in vspodbujo k vstra-
janju tudi v prihodnje.
V Gorici, dne 27. nov. 1903.
Odbor „Slov. ČiUln iceu.
Odlikovau slovenski ohrtiiili na
V. mejnarodni razstavi  v  Hiniu.  —
Slovenski rojak, g. J. Kopač, svečar v Go-
rici, je razstavil svoje svečarske izdelke
na V. mejnarodni razstavi uzorcev v
Uimu za 1. 1903 Prisojena sta mu bila
kot odlikovanje zaslužni križec in zlata
kolajna. Kakor je znano, je g. Kopač na
razstavi v Vidmu dobil za svoje sve-
čarske^ izdelke najvecje odlikovanje!
Čestitamo!
Javni short pri Uebku. — Poro-
čilo o tern shodu, ki se je vršil v nedeljo
pri Rebku, priobčujemo na drugem me-
stu, namreč v dopisu iz Kamenj. Ni to-
rej naš namen, da bi se na tern ir^stu
po biižje bavili s shodom. Le glede va-
bila, ki nam je bilo doposlano, naj spre-
govorimo par besed. Vdobili smo je v
petek in bi je torej lahko priobčili v
sobotnem !istu, ki bi pa prišel v roke
večini naših čitateljev na vipavski strar.i
äe-Ie v nedeljo popoludne in prilicno ta-
krat, ko se je shod že pričel. Kak poinen
naj bi tako vabilo imelo, si vsakdo lahko
misli. Ni torej izključcno, da bi se nam
ne bilo nalašč tako pozno doposlalo
omenjenega vabila. Sicer naj pa tu od-
kritosrčno povemo, da bi vabila ne pri-
občili, četudi bi nam bilo isto pravo-
časno drVio. Storili ne bi tega zaradi t' ;«,
kerjebilna shodu določen za govornika
dr. Tuma, t. j. oni človek, ki je na javnib
shodih že ponovno izpovedal svoje pre-
pričanje, da naäemu kmetu ni več po-
magati. Čemu bi torej mi naše kmete
iarbali, vabeč jih na shode, kjer bi jim
govoril človek, ki je v svojern notranjem
prepričan, da jim ni več pomagati. Tak
človek bi jih k večjem le f'arbal. V va-
bilu, katero nam je bilo doposlano, je
bilo rečeno, da sklicnje javni shod neko
sadjarsko društvo. Človek bi menil, da
se bode na takem shodu govorilo le o
zadevah, tiOočih se sadjereje, trtoreje in
ßploh o vpraäanjih, katera bi zamogla
zanimati sadjerejce in k veöjemu tudi
vinogradnike. Kako pa, da se je vtihota-
pilo na ta shnd vprašanje glede zboljša-
nja plac ljudskim uciteljem, to .;aj umeie
kdor ho6e. Na shodu, kakoršnega je uD-
javila   „Soča",   ker   ni  bilo nič rečeno,
:  kdo ga   sklicnjp,   bi   biio tako vpraSanje
j  umcstno, nikakor pa na shodu, za kakor-
:  flnoga   smo   dobili    vabilo   mi.   Torßj ?.e
'  oblika sklicanja tega   shoda jo bila dvo-
umna.   Ali   ne   disi   vse to po  splo^nem
!  larbanju   naäegu   ljudstva,   od  «Irani   iz-
¦  vostnih ljudij V
Senienj hv. Andreja. V pon-
deljek dne 29. t. m. zacne v Gurici ve-
liki lotni seinenj hv. Andreja in bode
trajal \\ dni. To se nam je zdelo po
trebno priobčiti zaradi tega, ker so ne-
kateri, držec se koledarjevega naznanila,
kjer sloji tiskano, da je semenj hv. An-
dreja v Gorici v pondeljekpo sv.
Andreju, tako tolmač-ili, kakor da bi
letoSnji semenj začel sole drugi pondeljek,
kor pade letos god av. Andreja ravno
na pondeljek. V pondeljek po sv An-
dreju zaene semenj sv. Andreja le ta-
krat, ako pade god sv. Andreja na kuk
drugi  dan v tednu in ne na pondeljek.
Kua Ia/ vcr. — Prelekli tedm jo
sporočak „iSoča", da je rekel čitalnični
pevovodja predsedniku pevskega društva,
da ne bode rniroval, dokler tcgi dru^tva
ne uniči. Mi smo se o tem informirali
in izvedeli, da ni to r e s, in da ni
čitulnični pevovodja izrekel v dotičnem
pogovoru s predsednikom pevskega dru-
štva nili ene bfsede, ki bi irnela naj-
manjäi znak kakega žuganja. Gab. meri
pač po svojom vatlu: kor si je on do-
miäljal, da uniči sam „Kroj. zadrugo'1,
meni, da bolehajo tudi drugi na enaki
dorniäljavosti.
Vsi so sc   sinejall,   le   on se je
jezil. — V nedeljo ho imeli v hotela
„zum goldenen Hirschen" tskozvani
,.Lachabend'1. Hotelov raprezontant je bil
najel nemškoga ..Bauchrednerja"', ki je s
svojim mo/Jcfljnom zbijal sale, da se je
vse hahijalo. Kar naenkrat mozicelj ob-
molkne in noče več odgovarjati. Ko ga
,.Bauchrednerl vpraša, zakaj molči, se
možicelj odreže: Gabräcek je tukaj : bojim
sp, da objavi moje besede v ,,Soči".
Smeh in krohot je po tem odgovoru
stresal dvorano, le Gabršfpk se je jezil.
da ga je cpIo mrtvi možicelj tako dobro
poznal.
Tako se maščuje GabrSčekov „na-
rodni piruh' nad samim Gabr^čekom.
Resnlea v o^i kolje. ~ Naši do-
pisi ,.lz goriške okolice"' bodejo lastnika
„Soče" valed bridkih resnic, ki se naha-
jajo v njih, tako močno v oči, da je za-
čel vsled hudih bclecin, kar besneti. Zato
pa ravsa in šavsa okolo sebe ter obgrize
zdaj jodnega zdaj drug'ga, o katerem
ima le količkaj suma, da bi znal biti
pisatelj omenjenih dopisov. To besnenje
nam sicer provzrocuje mnogo zabave in
smeha, in prepričani smo tudi, da ga
ne bode šo konec. Ali umestno se whip, pa
vendar le zdi na tem mestu povedati. da
dopisnika ni nikjer drugje iskati, nego le
tam, kjer živi in stanuje, namn.č v okolici.
Porotne obravnave. — V sredo
je stal pred tukajšnio poroto 47-ietni
Jože Vochi, rojen v Trstu, a pristojen v
obeino Vilesse v Furlaniji. ^ožen je bil,
da jo IG. julija t. I. v Tržič, zažgal tri
postelje v nekem prenoöiäöu. Vsled tega
zgorele niso samo postolje, marvec zgo-
rel je tudi jeden del hise, v kateri so se
nahajale omenjene postelje. Vechi, ztian
postopač, ki je bil radi različnih kaznji-
vih dejanj že večkrat obsojen, je vse to
priznal rekoč, da je mislil, da zgori cela
hiša. To bi pa zaradi teg* rad videl, ker
bi našlo potem v Tržiču. mnogo ubogih
d^lavcev zaslužka. Za to „človekoljubno"
nakano mn je sodni dvor prisodil štiri-
letno težko ječo potem, ko so ga porot-
niki spoznali krivim.
V četrtek se je vršila obravnava proti
A. Tomsiču, rojenemu v Ljubljani 1.
1869, a pristojnemu v Litijo. Državno prav-
dništvo ga je tožilo zaradi uboja, izvr^e-
nega nad Omerso Joželom in radi
težke telesne poškodbe, izvršene nad
Petrom Gorjancem. Bilo je dne 15.
avgosta, ko so različm ljudje igrali v
krčmi Simona Kemperla v Hudajužni.
Bili so to večinoma železniski delavci.
Med slednje je spadal tudi obtoženec,
kakor tudi ubiti Jožet' Ümer9a in
težko ranjeni Peter Gorjanec. Med igro
nastal je med igralci prepir, ki je ko-
nečno nehal s pobojem in s težko te-
lesno poškodbo. Pred kremo zgrabilasta
se najprej ubili Omersa in toženi Tom-
sič. Bil je prvi Omersa, ki je prisolil
Tomsiču zaušnico. Tom-Üe je potegnil iz,
žepa nož in je ž njim najprej nevarno
ranil dvakrat Antona Gorjanca, ki je
hotel zabraniti pretep med Omerso in
Tomsičem. Potem pa je Tomsičz nožem
dvakrat ranil Omerso ter mu prizadejal
na vratu tako rano, da je ranjenec že v
malo minutah umrl. Toženec ni tajil
zgoraj omenjenih dejanj, paČ pa se je
izgovarjal, da jih je izvršil, ker je bil
prisiljen branili se. Zasli^anih je bilo več
prič, ki pa niso tako pričale, d;i bi njih
pričanjo    napravilo   na   poalu^alce   utis,
kakor da bi bil Tomsič rea ailjen poslu-
žiti «e v Hvojo laHtrro obrambo tako
akrajnih srodstev. Tomsič bil jo žo voč-
krat kaznovan. Občina, v katero pripada,
pa ni vedela o njem povedati kaj na-
tančnejšega, ker se nahaja Toms id1 skoro
ves can svojega življenja izven občine.
Pa tudi ubiti Omersa bil je jako prepir-
Ijiv in je bil ludi vočkrat kaznovan, tako
äe nedolgo tega na ö-tedensko ječo ludi
zaradi pretopa. -• Hazpravo je vodil do-
želnosodni svetnik Zorer, prisednika
bila sta deželnosodna svetnika K a h a-
čevic in Hutar. Tožbo je zastopal
državnopravdni iiamentnik J e g 1 i Č, za-
govornik pa je bil dr. Pa vie tič.
Porotnikorn je bilo stavljenih Aest vpra-
^anj in sicer tri tičoča se uboja in tri
tičoča se težke telesne po^kodbo. Prvo
glavno vpraSanje se jo glasilo : je-li ob-
toženec res kriv uboja : drugo eventn-
hlno vprašanjo, namreč za alačaj, da so
potrdi prvo, je bilo : je-!i obtožonec storil
to v opravičeni silobrani ; tretje do-
polnilno vpra^anjo za slučaj. ako se po-
trdita prvi dve vprašanji, pa je zahto-
valo od porotnikov, da se izrecejo, da-li
je obtoženec prekoračil skrajne meje po-
trebne silobrani. Slična so bila tudi
oslala tri vpra^anja gled.' teike telesne
poškodbp. L)r?,Hvnopravdni namestnik je
v svojem dalj$pm govoru, v katerem jo
navaial vso okoli^čine prav na drobno.
priori do zakljueka. da je bila v tem
slučdju izključona opravičena silobran.
Zagovornik dr. Pavletič je izvrstno pobi-
jal trditve državnopravdnega namestnitta
ter priporočal porotnikom, da se izrečejo
za to, da je ubtoženec izvršil uboj ter
težko telesno poskodbo v opravičeni si-
lobrani. Porotniki so pa scglasno od-
govonli z ();t, glede poglavitnih vprašanj,
namreč glede uboja in težke telesne po-
škodb^. a z osmimi proti štirimi glasovi
zanikali opravičeno silobran. Na pod-
lagi tega pravoreka je obsodilo sodišče
obtoženca Antona Tomsiča na 5-letno
težko ječo z jcdnim postorn na mesec.
Vceraj se je lmela vršiti porotna
nbravnava proti kleparju Fantuzziju iz
(iorice, katerpgji je tožii dr. Graziadio
Luzzattn, zaradi obrekovanja potom tiska.
Ker je Fantuzzi objavil v tukajšnjih listih
izjavo, s katero je bil tožitelj zadovoljen,
je tožitelj odstopil od tožbe in je torej
odpadlu dotična kazenska razprava.
..('orrierove'    prismodarije.   —
Zadnji  rCorriere"   se   strašno   jezi   nad
tem, da se dobivajo na tukajšnjem okrož-
nem sodi^tu tudi slovenske   vstopnice k
porotnim obravnavam, ki se   vrše v slo-
venskera jeziku, ter pravi, da je to stra-
?en napad na italijan^tvo goriškega mesta.
Tako prismodarijo zamore napisati le ži-
dovski  „Carriere1',  ki   je   prisegel   večni
boj  proti resnici in   pravici.   Kaj   imajo
vendar   opraviti   slovenske   vstopnice k
slovenskim porotnim obravnavam   z ita-
lijanstvom ali z ncitalijanstvom goriskega
mesta,   ko   je   vendar   okrožno   sodišče
sodna   oblast.  pod   katero   spada   večji
del   slovenskih   okrajev   goriške   dežele,
kjer se torej obravnavajo vsi   slučaji, ki
se zgode v teh slovenskih okrajih   in ki
se morajo  obravnavati   pred   tukajšnjim
porotnim sodižcem,   in   sicer   v sloven-
skem jeziku? Če so torej porotne obrav-
nave slovenske, če se vrSe iste proti slo-
venskim strankam, če nadalje iste  zani-
majo v prvi vrsti Slovence. in ee so ko-
nečno vsi obravnavni spisi  takih obrav-
nav slovenski, kake naj bodo torej vstop-
nice k  obravnavam,   ako   ne slovenske!
Kaj je pa treba, da   zahajajo   k   sloven-
skim porotnim obravnavam ljudje, ki slo-
venskega  jezika ne   umejo!   Naj   gredo
raje po drugih svojih   poslih   ali kamor-
koli  in  l.iko si  bodo   prihranili   mrzlioo,
katera  jih   napade,   ako   dobijo   v roke
kako   slovensko   vstopnico   k   porotnim
obravnavam. „Corriere"  pravi, da se na-
baja v njegovem uredništ^u jadna   takih
vstopnic kot „corpus delicti*'.   Ti   ubo^a
vstopnica slovenska, Bog ve, kaka usoda
te čaka! Sicer smo pa izvedeli, da vdobi
vstopnico vsakdo v takem jeziku,   v ka-
terem po nji vpraša.
Pazite na svojo  iepe.   —   Na ži- j
vinskem   trgu v Gorici je zmanjkala po-
Hestniku Jožetu Staniča z Anhovega de-
narnica, v khteri ae je nahajalo 2;> K.
Pretep. V nedeljo sta se sprla
v neki krčmi v Šempaau neki /ivi( iz
SfmpHsa in oni znameniti napredni agent
Špacapan iz Ozeljana, ki je tudi komij
v naprednem konsamnem draStvu na
Otavi pri Šempasu xNeki blizo njih so-
deči moz jih je hotel pomiriti. a pri ti
priliki ga udari Šp /. stekleni'.o po glavr,
da se mu je kri ulila. To je tudi sad
naprednjak-izma. Seveda ima stvar 2.e
sodnija v rokah.
S Mteklenifo «a je udarll. ~ Pod
tern naslovom prinesli smo v 8 k St. na-
äega lista vest o nekem prepiro med
fanti, o katerem smo rekli, da se je vräil
v Šmarjah v neki krčmi. Danes pa po-
pravljarno to vest v toliko, da se je ome-
njeni prepir vršil v neki krčmi v Velikih
/.aDljah med tamošnjirni mladeniči in da
je izmed istih le Emil Jejčie pristojen v
Šmarije.
HO let htara žeiui zuorcla je v
Vitovljah pri Šempasu Grela se je namreč
v sredo krog poldne pri ognja in ogenj
se je poprijel njene obleke. Mož jo je
hotel rešiti, a ni bilo mogoee. Zena je v
gro/nih mukah in popolnoma pri zavesti
äe tisto noč amrla. Pazite kose grejete!
Padla z murvp. — 6:'>-letna Ka-
tarina Vižintin z Mirnaje smukala mur-
vino perje in je pri tej priliki padla z
murve ter se tako poškodovala na hrbtu,
da so jo moraii preneati čez nekaj dni
v tukajšnjo žensko bolniänico.
Izredno dobra letiua za krumpir
in za repo. — V Šempasu je pridelal
g. Martin Štrakelj. na pro9tora §e ne treh
četrtov njive, nad 100 kvintalov krompirja,
med katerim se je dobilo več takih, ki so
tehtali nad en kg. In to kot prvi pridelek.
Kot dragi pridelek pa je pridelal na ravno
istem prostoru nad 100 kvintalov repe.
In med to repo je veliko takih, katerih
zadostuje 40 za en kvintal. Seveda je na
onem prostorn zemlja jako dobra, a je
bila tudi precej pognojena.
Sueg. — V petek po noči je za-
padlo v iztočni I^tri in okolici Reke vse
poino sr.e^a. Posebno veliko snega je bilo
na Učki in pa v Lovrani.
Hrvatska zmaga. — Te dni so
se vršile v Roču, v bazetskem okraju v
Istri, občinske volitve, pri katerih so Hr-
vatje"zmagali v tretjem in v drugem vo-
lilnem razredu ter si tako pridobili ve-
čino v občinskem atarešinstvu. Po dol-
gotrajni borbi tamoänjih hrvatskih rodo-
ljubov se je torej konečno vendarle po-
srečilo iztrgati občinsko upravo iz rok
Italijanov, kateri so doslej tam vedno
gospodarili. Ta občina ima skoro izključno
hrvatsko prebivalstvo ; le v takozvanem
„Grada-1 Roč, kakih 40 his, ki stoje okoli
cerkve, je nekaj karnjelskih družin, ki
si so znale z raznimi zvijačami a po-
močjo vladinih organov in s pomoejo
istrskega deželnega odbora do zadnjega
časa obdržati gospodstvo nad vaem hr-
vatskim prebivalstvom. ki je raztrešeno
po raznih selih še precej obširne občine.
Hvala Bogu. da je tega gospodarstva je-
denkrat konec.
Fran Wilhelm odvajajoei caj od Fran:i
Wilhelm, lekarnuja. c. in kr. dvornega zalag<it»»lj;i
v Neunkirchon (Spodnjo avstrijskoV so dobiva v
vsoh lekarnah v zavitku po K 2. — avstr. velj.
Kjor ni zalogr. pošilja so direktno poštni zavoj
s 15 zavitki za K 2100 franko na \so avstrij.
osorsko poštno postajo. V znak pristnosti je od-
tisnjen na vsakom zavitku grb trga Nounkirehen
(noun Kirchen),
Do^uauo je. da 90 obeo priljubljono in
vsestransko razsirjeiip »kapljice sv.
Mark a,» mestne lekarne v Z a gr e b u,
Markov trg. najpotrebnejšo v vsaki hiši. Po-
dali se jih more bolnikom kot prvo pomoČ,
zdravim pa v odvrnitev boloznij. Žato pa opo-
zarjaino p. n. gg. čitateljo na današnji oalas
»Mestne 1 o k a r n e« v Zagrfbu, Markov
t r g. na 4. srrani.
Mnogo denarja!
do 800 K na mesec zamore vsakdo zasluziti
lahko, pošlonii. broz stroäkov in posebnetra
/.uanja. Pošljo naj takoj svoj naslov pod
V.   109Ö na:  Aimncon-Abtlioilung dos
„Merkur", Mannheim, ""S!1".'!."1""
..Slov. bralno in podporno društvo v Gorici"
naznanja tein yotom,
dn  bi r;ulo društveno   imetje devet  do   deset   tisoč   krön   z   dnem   31.
doceinbni 1903 naložilo proti pupilarni varnosti iui vkujižbo I. loco.
Prosilci naj svoje pismenc  proänje polagajo do 15. deceinbra t. 1.
pri torn društvu.
Gorica, 20. novembra igoj.
ODBOR.
izyajanjih nrmlil iatotakr» na uatanovitev
univorze. na Moravskem. kakor na usta-
novilev samostojno italijanske universe,
katere potreha je> že negativno izkazmia
po novzdrzljivih razmerah v Inomostu.
Kar so lice moravske. univerze, meni mi-
nistorski predsddnik. da pole)? kulture.i-
nih momenlov treha upoštevati tudi na-
rodni moment.
V eetrtek je vlada predlolila zbor
nini novi zakonski naert glede odmere
vojaSkih Inks. Posl. Kathrein je predlagal.
naj zbornioa nujniin potom re$i pro-
računski provizorij. Posl. Mazorana pa
je stavil inlerpelacijo zaradi dogodkov v
Inomostu. Nato so je nailaljevala de-
bata o dr Knerborjevem govorn. Li.">vorili
so govorniki in sicer : Ceh dr Fort, Nemec
dr. *' »^er in radikalni Cleh Klol'ac. Posl.
Foit ! izjavil, da so Čehi vedno pri-
pravljeni sodelovali na kukem poskusu
7.u konsolidiranje Avstrije ali lo pod po-
gojem, da so bo do spoštovale njih pra-
vice tor njih politična in kulturelna v:»/,-
nost. Posl. Menger je proli temu, da bi
se. pravice, katere ima krona do annade,
oddaie zakonodajnim av.strijskim zastop-
stvom, ker bi se na ta naOin zanesel na-
rodnoslni boj tudi med armado. Posl.
Klofftt" priporoča uvede-nje 1'edoralizrna
in sicer tudi kar se tiče vojsko.
Do p i si.
iz Dornberga. — ,.SočV nima Se
mini, dasi jo morala objaviti popravek o
grdih lažeh, katere je nagromadila v do-
pisu iz Dornberga v avoji 89. številki
oez dornberskega župnika. Rada bi ve-
dela. če že Dornberžani ne dajo župniku
celih .")(XK) gld., koliko pa bi približno
„ta primerna plača" znašala, da se en-
krat vredi. No, g. Gabršček, vi ste urednik
„Suče*\ Če ste torej vi poklicani žnp-
nikom place urejevati, bi vain jaz, kar
so moje tiče, do vinarja povedal, kaj mi
Dornberžani na leto dajo ; pa vem, da
mi ne boste verjeli, torej vam raji dam
nriiiko. da se sami osebno prepričate.
Clujte, jaz imam še vse vino, kar sem ga
letos od ljudstva kot kongrno ali plačo
prejel. V tern vino je celö marsikatero
zastano vedro iz I. 1902., torej več kot
lelošnja kongraa.
Jaz bi rad vino spravil v denar,
ker, vkljab strašni bogatiji, katero mi vi
pripisojete, potrebajem novcev za razna
opravila. Vi, g. Gabršček, ste pa, kakor
("•ujem, zraven tiskarja, postali tudi „oStir".
Za vaši dve veliki „oštariji"* potrebujete
gotovo tadi veliko vina. Pridite toraj še
po moje, prav hvaležen vam bom. Ako
slnčajno nimate pri rokah 10.000 kron
ali 5000 gld., bodite le potolaženi. Več
kot zadostnje, da vzamete seboj „ta mali
takvin1', kamor spravite le en tisočak
gld. Vino vam dam po 18 gl. hekto in
sicer vse, kar mi ga je ljudstvo za kon-
grno dalo za letošnje in iansko leto. Pa
vas zagotovim, da bote od tisočaka še
nekaj stotic, ne kron, ampak goldinarjev
nazaj nesli. Tadi za „svinske jezike" —
da vas ne obleze zona — katere od dob-
rega ljudstva dobivam o priliki blagoslov-
Ijenja his, in za ,,oier*' sv. Štefana, se
jodeva „zglihala** za prav nizko ceno,
tako, da se bote čudili. In to je vse.
Potem bote pa lehko resnico poročali o
žnpnikovi plači, katero mu ljudatvo daje,
ne da bi vam bilo treba sprejemati po-
pravkuv. Obenem pa bote tudi dali „pod
nos" porednim dornberškim liberalcem,
ki so vas in vaše čitateije v tej zadevi
tako debelu farbaii.                Ž u p n i k.
Iz Kamenj. — Brejski učitelj Mu-
žina je v imenu vinarskih in sadjarskib
društev na Vipavskem sklical pretečeno
nedeljo „liberalno - učiteljski - kmetijski"*
shod k Rebku na Goričici. Ob 3\2 so se
zbrali možje obeh strank, ter napolnili
veliko sobo; s tistimi, kar jih je bilo še
zunaj, jih je bilo okoli 150 oseb. Pred-
sednikom je bil izvoljen brez ugovora
križki nadučitelj Medvešček. Prvi je go-
voril poslanec veleposestva, Jakončič, o
žalostnih kmečkih razmerah na splošno,
kmetijski družbi, ki ne skrbi za sloven-
skega kmeta, o samopomoči potoin vi-
narHkih in sadjarskih društev in zadrug.
Drugi govornik, ajdov3ki nadu< itelj Bajt,
jc govofil o revščini učiteljev in potrebi
zboljšanja plač, katero se jim že toliko
časa obljubuje, pa ne da.
Med tern je prišel kamenjski žapnik
Kosec, ter povedal svoje pomisleke o
namenu shoda: Sklicatelj je vabil osebno
voditelja „liberalne" stranke, kako pa,
da ni vabil tudi oba poslanca ,,'iomačih
kmečkih občin" Grčo in Berbuča? Cudno,
da vabijo na kmečki shod dr. Tumo, po-
slanca uradnikov ter mestnib in tržnih
obrtnikov, tistega Turno, ki je nasproto-
val p1**»'"logu, naj dežela vzame pobiranje
užitnine v lastno upravo, kjer bi imela
dežela lep dobiček, kateri bi dobro slu-
?il v pomoč učiteljem; nasprotno pa, je
111 za brezpogojno   poviäaaje  učiteljskih
pla^1, naj sp denar vzame, kjor se hoče
ikcr »a ni dnigji», s^vi>da lo h žepov
kmeta ali pa morda \r 1'ar^kf» bisage, ki
nima dna!). Shod j<» bil naznanjen hx
pred dvnna tpilnoma v ,.Soči", v „Gorici"
in ,,Priin. I.islu"' pa rift. Je-li shod l^ za
liste, ki berejo „Soc'o" ali za vso vipav-
ske kmet«»'?
Sklicatt'lj pravi. da so hili vabljeni
vsi poslanci brez r:i/.likt\ klerikalni Jk-
koniič in Klančič tudi. Grča in BorbuT:
sieer nista bila osebno vabljona, pHC stu
pa lahko vtnlela iz 1 i st o v, da so vsi
poslanci vabljeni. ..Gorier' pa je posbil
rutznanilo o shodu tajnik brejskoga dru-
štva. „Gorioa" pa najbri ni hotela pri-
občiti vabila.
Dr. Tuma je odgovarjal ocilanju
glede äkode, ki jo ima de2ela od tega, da
ne pobira užitnino sama, da je lo izmiš-
Ijona, ker jo bilo vse zastonj sklepnti
la>tno pdbiranje, potem ko je le vlada
sklenila pobirati giavno užitnino od žga-
njn; glede zboljšanja ueiteljsk'.h plač pa
so bili vsi poslanci kler^K^ini in liberalni
razven iume proti povišanju, zadnji hip
pa so se premislili in vsi skapnj z Lahi
sklenili zakon za povižanje; on je bil
doslcdi'n in odkritosrčen, oni pa nedo-
sledni. Govoril je nadalje o razmerah v
deželnem zboru, nedelavnosti klerikalnih
poslaneev, ki nikoli ne pridejo mod Ijud-
stvo, kakor-le prod volitvami, sebe je
povzdigaval kot uzor delavnega poslanca,
ki je bil v blagor Ijjdstva primoran re-
šiti gnjilo odinost; on daje ves po*lanski
zaslužck v dobrodelne namene ; udnhul
je posebno po slovenskih duhovnikih, da
niso nie storili v blagor ljudstva, še le
zdaj so začeli hoditi mod ljudstvo huj-
skat; 'judstvo pa je bilo zapuščeno in
nezavodno, še le učitelji so ljudstvo izo-
brazili in mu oči odprli. Največ revščiue
in hudodelstev je v katoliških deželah.
Najbolj pa so navzoči spoznali dr. Tu-
rnovo krSčanstvo, ko je trdil, da se že
moli 2000 let, pa vendar prihaja od
rgoraj le dež in toča. Celo navzoči na-
prednjaki 'so proti sploänemu nejevolj-
nemu vgovarjaiiju v zadregi rnolčali, ker
je njihov malik le preodkrito izpovedal
svojo liberalno vero.
Nepristranski predsednik Medvesček
je Kosecu in Tumi dal prav sino pod
nos, češ, da je Kosec zajahal eno svinjo,
ki je klerikalna, Tuma pa drago. ki je
liberalna! Ker primera s svinjo Medve-
ščeku tako ugaja, naj ve, da razsodni
ljudje slutijo, da bi Medvešček in libe-
ralni učitelji najrajäe zajahali obe svinji,
liberalno in klerikalno; ker se jim pa
zdi, da je klerikalna bolj opitana, bi jo
radi zaklali in si napravili iz nje dobre
klobase v podobi povišanih učiteljskih
plaČ, s preostankom bi pa radi Še libe-
ralno svinjo spitali.
Govoril je še dr. Tuma o deželni
hipotečni banki in njeni koristi, ter pov-
darjal, da med izposojevanjem pri dež.
banki in pri „Montu" ni druge razlike,
kakor. da „Mont" razdeli čisti dobiček
med župnike za reveže, banka pa za de-
želne potrobe v znižanje naklad.
Potov.ilni učitelj kmetijstva Štrekelj
je pojasnil zadevo brezobrezstnih posojil
za prenovljenje vinogradov, o vinski
klavzuli, ki še vtdno ni vničena, o novi
deželni pOBtavi glede plemenskih bikov,
katere si bo od 1.1904. dalje morala vsaka
občina priskrbeti; priporočal je rejo
raolžne živine, ter prodajanje mleka po-
tom mlekarn.
Slednjič so bile sprejete razne re-
solucije v prilog kmetijstva. Dva govor-
nika izmed ljudstva sta priporočala edi-
nost. Če tudi ata imela najboljše namene,
naj vesta, da edinosti ne bo, dokler ne
zavlada na obeh straneh krSčanska Iju-
bezen. Krščanska Ijubezen pa je le tarn
mogoča, kjer je vse javno življenje vre-
jeno po naukih sv. vere. Liboralci pa,
kakoršen je dr. Tuma, naj bodo še tako
ljudomili in priliznjeni, ko kräcanstvo po-
dijo iz javnosti v cerkve, ter ljudstvo
otivračajo od katoliške cerkve in hočejo
na mesto duhovnikov postaviti učitelje,
oni trgajo vero iz ljudskih sre, in z vero
gine tadi krščanska Ijubezen. Liberalni
nauki o uživanju svetnih dobrot gojijo
le sebičnost. Zavladalo bo med ljudmi
tako bratoljubje, kakor za casa velikega
francoskfga punta, ko so liberalci v imenu
prostosti, bratoljubja in enakosti sekali
glave vladarjern in duhovnikom, ubogo
ljudstvo pa postreljali ali trumoma na
ladjah potapljali
Noben pameten človek ne more
ugovarjati terau, da sc ljudstvo na shodih
podučuje o njegovih pravicah in dol-
žnostih, in bodri k strokovnemu napredku ;
tudi temu ne, da se javno šiba nemarno
delovanje ljudskih poslancev, četudi so
katoliško-narodnega rnišljenja; tudi je
nespametno braniti liberalcem, da svoje
a o in i šljen ik e potrjujejo k liberalstvu
Kdo more kaj liberalcem, če se dajo vo-
diti od liberalnih uöiteljev! Proti temu
pas(3  more   vaak   zavedon   kr-
äfanski mož postaviti,   da   h o-
t' e j n  Huso  k r s č a n H k o   1 j u d s t v o
v o d i t i liberalni u ö i t e I j i, ter ga
pod knnko kmetijskega naprodka zvod i li
v  v «• r s k o nftinarnnst in p o I i t i A k o
n e z n a ('. n j n o s t.    Naj    I i b e r a I n i
11 v i t e I j i n a j p r e j s p r i (: a j o svojo
krScansko m i ä I j o n j e in z n a č aj
n o a t   Ni jim truha kleOeplaziti prod du-
11ovniki, tudi klerikalnili poslancev im ni
treba vüliti. Pae pa naj priznajo veljiivnosl
kr^ranskih načel v javnern   in zasebnem
ž \ljenju    Uokler  ;a   sami nima o jasn h
nai>el,  l<ir no vedo, so li liboralci al, soci-
j ildeniokrali ali roalisti  ali   agrarci;   do-
klcr se sramnjejo ocitno  spoznavati,   da
so katolii'ani, doklor izkljnčujejo iz svoje
druzb»? in zaničujejo tisto svoje tovariäe,
ui'ilolje, ki so ne   srainujojo   svojoga kr
*e:ustva;   doklor   so   jim „Soča",   ..Slov.
i  Narod'',   „Uciloljski   Tovariä4'   in   „IMeči
,  Prapor',   najpriljubljenojso   berilo, jim ni
;  varno prepusliti Ijudstva.   Mir in edinost
I suHMJio še lo takral   upati,   ko   so,   bosta
;  duhovnik in učitolj po   kracan^kih nače.-
1  lib združono medsebojno podpirala v kr
,  ščmiski   vzsjoji   mladino   >.i   v   časen   in
!   veren prospeh krščanskoga ljudstva.
J   K.
Iz Aloksaudrijc 21. nov. 190H
Na^e   društvo   „krSeanska zveza Slovo.nk
v Aleksandriji' je prirodilo na Martin ivo
| nedeljo slovenskn predstavo : ,.Ji>za nad
petelinom in kos". Vse igralko, ki so bilo
naslodnje : gospodinja VHadka (Jozcl'a
L'ban iz Tolmina), dekle Ne?.ilca üvanka
Yogric: iz Tolmina), Rada 'Marija Gre-
gorič z Vogi»rskej,'a). Lenčika (Katarina
Leban iz Tolmina), botra Katra (Justina
Z-ibkar iz Mokronoga), so prednašale to
vosoloigro v splosno zadovoljnost. Po-
a^bno sta se pa Se odlikovali gospodinja
Vladka in botra Katra. Navzočih je bil t
polna dvorana Slovenk, pa tudi moških
ni manjkalo. Omenim samo g. dr Pečnik i,
ki je že dalje časa nastavljen v Tonti
kot zdravnik pri angleških železnicnh v
Egiptu in je prišel nalašč k predstavi, g.
J dr. F. Jesenka,prnf., g. Antona Lobana, in-
ženerja i. dr. — Veliko veselja jo -bilo pri
predstavi in pizneje pri spložni domači
in pošteni zabavi. Potreba in korist
drcStva „kršč. zveza Slovenk'', ki ima
namen podučevati, zbirati in na dobro
napeljavati Slovenke v Aleks., katerih je
bliza 3000, se kaže in tudi uvažaje vedno
bolj. V društvu namreč imajo Slovenke
poduk vsako drugo nedeljo v zadevah in
razmerah glede njih verskega življenja,
ker v cerkvi ni mogoče dobiti za to časa.
Poleg tega irnajo tudi na razpolago dobre
knjige in časnike in skrbi se po mož-
nosti tndi r.a primerno pošteno zabavo
in razvedrilo. Lepo jo torej v društvu
združono „prijetno s koristnim" in zato
tudi Hto vedno bolj napreduje in treba
bo kmalu poiskati za društvo večjega
prostora, dasi je dvorana v hiši Slovenca
g. Jak   Debelaka dokaj prostorna.
V cast vrlim Slovenkam moram
reči, da se vedno bolj združujejo in zbi-
rajo v društvu. Seveda je pa tudi, žal,
r<»snično, da še mnogo prekaša število
tistih, ki si posebno ob nedeljah drugod
isf-ejo zabavo, zlasti plesa; vsled tega pa
tudi zadene ne samo nje, ampak tudi
njihove stariäe kot neizogibna posledica :
ncsreča, /alost in sramota. Zato se po-
polnoma sfrinjam s tem, kar je brati v
zadnjem „Prim. LisUr', da bi vsi morali
delati na to, da se vsaj orneji izseljevanje,
če se že popolnoma ubraniti ne more, ker
služkinj je posebno mnogo tu in mnoge
so brez službe. Poleg tega je pa najbolj
važno in neobhodno potrebno ter sveta
dolžnost vseh onih starišev ali predstoj-
nikov, ki imajo svoje hčere v Egiptu, da
vedo kako one tukajžive V ve-
likem mestu so one tako same sebi pri-
puščene in v toiikih nevarnostih, da ni
čudež, če se jih mnogo zgubi, ker ni
nikogar, da bi jih izdatno mogel nad-
zorovuti, ako stariäi sami tega ne store.
Zato stariäi in predstojniki, spolnujte v
tem oziru svojo vestno dolžnost in ako
sliäito in ste o resnici prepričani, da so
Vaše hčere zaäie tu na kriva pota, jih
takoj hrez odlašanja po avst. konzulatu
poklic'ite domov. Le tako bote mogli Vi
enkrat dati odgovor Bogu, le stem jih
bote obvarovali propalosti in ob enem
dali tudi drugim svarilen vzgled, da se
bodo bolj varovale in vkljub novarnostim
velikega mesta dobre in poätene ostale.
V kolikor mi bo mogoče, bom jaz vsa-
kemu pomagal, kdor se bo name obrnil;
zato delujmo skupno in složno v blagor
Slovenk!
P. Be nigen Snoj,
slov. kurat
v samostanu av. Katarino.
Politiöni pregled.
Skllcanje delegaclj.
Uradni listi so priobciü vest, da so
delegacije Bklicane na dan 15. dec.
Sprememba ustave.
MI:idoiY>eSki klub je sklenil, da si
prisvoji tuiini predlog posl. F.ti'la ^IhiIh
spremonibe ustave. Klub tudi naproni
ostjile slranko desnico, naj podpirajo
pred log.
Oljaskl nemlrl v Inomostu.
Ko je prof, do Gubornatis v torek
po noči odpotoval iz Inomosta, abrala so
je na kolodvoru velika mnozica neniAkih
visokosolcev, kateri so priredili de Gu-
bernartisu sovražno domonstraeijo tor
mu žvizgali in upili „Abzug!*1 PrUlo bi
bilo kmalu do spepada med rnMuAkimi in
italijanskinii dijaki, a orožniki in redarji
^o z energiOnini postopanjem to prepreöili.
Islotako so redarji preprečili nameravano
diMnnnsiraciju prod italijanskem kon-
zulatoiu.       '
Ogrski državnl zbor.
V   srodo se jo   iz-ršilu   v   ogrHkern
;.•"*•¦•¦ "iientu    izvolitov    državnozborskoga
podp;'eds(»dnika.   lsti   ilan ho   se. izvrSil«
tudi volitvo   v   dologHi'ijo.    Potom   se je
nadaljevala in sicer v znamonju obstruk-
cije razprava o zakonskoin  načrtu glede
konlin^enta novincov. —¦ V cVtrtek pa je
bil v ogrskem parlamenlu   hud  vihar, ki
bi se bil kmalu   spromenil v  točo.   l'osl.
l'odmaniczky   je nnmrec   Htavil   prodlog,
naj   bi    zbornica   imola   prodpoludansko
in    pofoludansko   sojo.   Zbornični  pred-
sednik je re.kel, da bodo! stavil ta prodlog
im glasovanje   in sicer   drugi   dan. Po*l.
llgron   pa   jo   predlagal,   da s« otvori o
predlogu   poprej   rnzprava.    Ker   se   j«
temu    ustavljal   predsednik,   nastal   je v
zbornici straäen hrup.   Poslanci naspro-
tujoch   si   strank   psovali   so so,   kakor
pijane    barabo   tor   si   žugali    a postmi.
Kmalu   bi   prislo   do   protepa. Tudi gröl'
Tisza je   posogal   vmes   in   je rokel mej
drugim, da je i dr Körborj- in popolnoma
zadovoljen,    kar   dokazujo,   da   so imeli
popolnoma prav oni,   ki  so trdili, da ni
bil kontlikt,  ki   je   nuslal   prejSnji toden
med dr. Körberjem in grofom Tiszo, nie
drugega nego   dogovorjena   komedija, ki
je pa za oba jako žalostno končala.
Izvolitev ogrskega min. pred. državnim poslancem,
V   sredo je bil   gröl   Tisza izvoljen
državnim poslancem s 1126 glasovi proti
682 glasov, katere jo dobil kandidat ne-
odvisne   stranke, Stöcker.   Volitev   se j«
vršila   pod groznitn   vladnim   pritiskom,
Pri ti   priliki   sta   bili   dvo osebi   ubiti,
jedna pa težko ranjena.
Izgredl pri volitvah na Ogrskem.
V   torek   se je   vršila   v   Szatmaru
dopolnilna državnozborska   volitev. Izvo-
ljen jo bil za poslanca   trgovinski   mini-
ster Hieronymi  s 688  glasovi   proti 634
glasov, katere jo dobil kandidat  Koäutove
stranke. Po proglašenju   izvolitve  je ka-
kih 5000 glav broječa   innožica,   sestav-
ljona iz pristašov Košutove stranke, udrla
v volilni lokal in tarn vse porazbila. De-
monstranti odšli so potem   pred  „Pano-
nio", kjer so bili zbrani liberalni volilci.
Kosutovci   so  tu pobili vae   šipe.    Nato
so udrli v kavarno, kjer so istotako vse
umčili, kar iim je prišlo pod roke. Poli-
cja si   seveda   ni   mogla pomagati proti
tuki ogromni množici.   Poklicali ao torej
na pomoč vojaštvo.
Atentat vojaka na dvorni vlak italijanske kraljeve
dvojlce.
Več listov potrjuje vest nekega
cherbourškega lista, da je neki vojak I.
kolonijalnega regimenta, imenom Diot,
kateri je stražil železniško progo, o po-
vratku italijanske kraljeve dvojice, položil
na železniški tir 5 velikih kamnov, katere
pa so pravočasno zapazili in odstranili.
Vojaka so zaprli in bržkone pride pred
vojno sodišče.
Dohodkl na Baikanu.
Turžka vlada je konečno odgovorila,
ali seveda, po turSko. Nazuanila je nain-
roč ruskemu in av?ti*ijskemu poslaniku,
da je reforme v principu vsprejela, ali
d% bode treba še marsikaj dognati, kar
bi znalo po njenem mnenju skotiovati
lurškiin aoverenim pravicam.
Domače in razne novice.
ütUlkovaiijc. — Nj. Vel. cosar je
povzdignil znanega veleposestnika in ve-
ietržca slovenskega mecena, goap. Josipa
G o r u p a, v vitežki btan, a pridevkom
Slavinjaky.
Za „Solski Dom" prejelo uprav-
niätvo „Gorice": Pri zlati poroki g. Ste-
fana Maruäica na Lokvici nabralo 11 K
20 vin. (ravno toliko za „Alojzijeviäce");
Josip Mašera, vikar 20 K; pri plesni -/e-
aelici bralnega družtva v Biljani dne 2-,
novembra, nabrala je gospica Teodora
Šfiligoj 11 K.
Hvala!
Za,,Božlčnicou „Šolskega Duma"
ao darovali: Gosp. Premrov 1 K, gospa
Ana 50 h, goap. L Kavčič 1 K, gospa
Amalija Goljevsček 10 K, goap. Leopold
ßolko  10 K, gospa Gabräcokova 5 K, gosp.
r=== Ysega zdravilstva ===
doktor jfaiton JSrecelj,
ordinuje v Qoriei. Qosposka ulica šlev. 15.
drugo nadstropje nasproti  ..Jrem  krünanv
od 8. do lc).   predp.  in                  -----
z=z===z. od 2. do 4. popoludne.
Priporof a se zlasti v slučajih otroških
—                     bolczni____------
Anton   Pečenko
Vrtna  ulica 8 GORHA Via Giardino 8
priporoča
priiina      nein
in črna   vina
iz   vipavskih,
furlansicih,
k briskih, flai-
ls matinskih in
*   isterskih   « i -
noorado«.
LioBtavlja na dom in   razposilja  po   Irlez-
.lici   na   vsc   krajr   avstro i'ci'rske    mmiarhije   v
soditi  od   56   litrov   naprej.   Na   zrihtevo   pnjilja
linii uzorct*.
Cene zmerne. Postrsibn  pofttena.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoča častiti duhovščini in slavnemo
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilneRa blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-
rico i. tlr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zabojn
Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3
4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrstc, nnuireč po V» kila in od I
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Vaienčič v II. Bistrici. Zveplenke drnžba
sv. Cirila in Mctoda. Moka iz Majdičeveg
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
AjdovSčini. Vsp blaeo prve vrste.
Kroj aška zadruga
Goriea, Gosooska uliea 7,
naznanja,
da prodaja oblačila za dame
in gospode, modrie barhente,
in drugo manifakturno blago
posebno za bližajoči se zimski
čas, blago vsch kakovosti in
po najničje mogočih konkurensi-
nih in stalnih cenah.
Y^orei najnovejše izbcre ?c
na zahtevanje pošiljajo brezplasi-
no in poštnine prosto.
NOVA ZAL0GA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
neštevilno nabožnih različno fino vezanili knjig, svečnikov, križev, svetilnic,
kelihov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno
za vlažne cerkve.
Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnili
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja se vsakovrstne  stvari za ceno, ntww—%^-^w^—>^^-v
^^^^^^^v^-vAv-v pn Kojej je izključena vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točno in hitro.
^¦^"  Ob nedeljah in praznikili je prodajalnica zaprta.   "Tp^
Z odličnim spoštuvanjem                        Anton J. VogriČ.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
»^ tmwmm if#!©Y -m
na Bregu p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča sl. občinstvu, pref. duhovščini,
imejiteljem in predstojnikom zavodov in
šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravna-
teljstvom uradov, g-g\ brivcem itd. itd.
natančno in trpežno izvršene
stole, fötelje, vrtne stole, gu-
galnikc, nasloujačc itd. itd.
po kar najbolj nizki ceni.
Blaflo je iz trd(!j|n, izbranega lcsa, poljubno li-
kano aii v naravni boji imitirano. N.ijvečja izbera
stolov. naslonjačev in gu{jalnikov iz trstiMiin«. — Na
željo pošlje tvrdka najnovejše obširne utuiiko z nad
800 slikami. Iz katerih se razvldi obliku blaga in cone,
^.franko.       Naročovalcem na debelo znaten popust.
Rojaki! Ne pozabite naših zavodov.
Ivan Schindler. Dunaj lll.li., Erdberastrasse 12.
posilja /c veliko lel dobro ziiane |
stroje vnaike vrnte za |»oIjodelst,vo. |
Mime za fsadje in ^rod/.j^, stiskalnice za sadje in
^ro/.dje, ^kropilnicf», poliska orodja, sti.skalnice za
sono, m'ntilnic, vitlo, tnjerji1, rislilnicc za žito, Iu-
sčilnicf» /,a koruzo, slamonvnico, strnj z\ rozanje j
rcpc, mliru» za golanje, kotlo 7,1 kuhanjo klaje, se-
salke za vndn.jakfi in gnojnice, voiiovoJc, žel. cevi itd. i
0d sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih j
CGJiah!   Havno   ttko   vse   priprave   za   kletarstvo:
Tned(MiC!  pipe,   ^csalkc za vino, gumijeve in konop- '
Ijpne covi, jjumijfve ploče,   str^j   za   točenje   piva,
škrinje za led, stroj<» za sladoled, priprave za izde-
lovanje sodovkp in  penečih  vin,   inline   za  dišavo, ;
kavo itd.; ^lrnjo za izdelovanje klobas, tehtnice za j
živino, tehlnicn nn drog,   steberske tohtnice, namiz-
ne   lehnico,   decimalne tehtnice;   želežno pohištvo,
žel^zne bhi^ajne, šivalne stroje vseh s<^stav,   orodja
in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kle-
parje, sedlarje pleskarje itd.
Vse a večletnim jamstvom!
Po najEpflneji placilnih poiojili, till na olroke!
(eniki z vtu* kot 400 sliksimi brr/plačno.
Prekupcem   in  agentom posebne  prednosti!
Dopisuje se tudi v sloveriskcm jjeziku.
Pi^c naj se naravnost:
I van Seliiadler,
Dunaj 111'// Erdbergstrasse štev. 12.
II^F"  Z<lra> je je najvicjc bogantvo! "^BS
,% MmIII0© iY* Wmwkm .
'I'»' ^hisovilf in in* iiuilkriljivi! kapljicn >-v. M;irk;i kc uporaliljajo za
iKilninjc in zuiwiiiji! bolc/.ni. I'osi'biio (tilslranjujcjo Irjianjn po koslcli, iiogali
in rokiili Irr ozilravcjo vsak ^luvobol. Oiip (Jolujcjo nodosu^ljivo in spasonosiio
pri /cloilünili bole/.nih. iibla/.tijcjo kalar in izinočfk. odpravijo naiJuho, Ixtlcciiic
in kree, pospcÄiijcjo in zboljšujcjo pn-ljavo. čistijo kri in orcva. Tc prc/.i-ncjo
vi'liki!   in  mall1 jülisli; Irr bolcciiiü po Ich prov/.roct'iie.
Tudi iJcluji'jo izboi'iio proli Iwipavosti in prolilajcnju. Lccijo vsc bolczni
na jt'lrili in sliv.ili Icr ..koliko;' in ščipanji'v/.cloilrn. Odpravijo vsako mr/.lico
in od   Lc izvirajočc bolcsti.
'J'f kapljic'cso najboljšc sri'dslvo proti bolc/.ni na niaternii'i in ..niailromi'',
in zato m> bi  sniolt; inanjkali   v  nobeni  mcščaiiski  in   knici-ki  biši
hobivajo sc samo v MMestni lekarni w Zagrebu". Naroöujc st*
i'ilino  in tociio  lc pod   iinslovcin:
„Mescna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40,
poleg cerkve sv. Marka.
l)cnar se pošitja iiaproj :iü pa povzamo. iManj kot «mi diu'at (12 stcklcnic)
He ni' pošilja. Ona je naslcdiija in sicer franko na vsako pošlu:
1 ducat (12 st,'kl,niO K    4;-   h     4 d(M.at (4H HtekIe|li<i)  K u.m ,,
«     "        «J       "            " iiC "     r>     "       («0       „        )   „  17-     „
•'         ,,          \OQ           „             )    ,,11  —   M
I'rizna.li 1 ih piscin iinani na tisoc«', tla jib ni niopoör vscli tukaj pona-
tisniti. zato navcilcin  iincna !<•  nckalcrililgospodov, ki so s poscbniin vspchum
nporahljali kauljicn sv. Marka, Icrpopol-
nunia ozdravili: Iv. üarciilinciif. uciti'lj;
.lanko Kišur, kr. nadlo^ar; Stol'an l'arcic,
žiipnik; llija Maniü, opančar; Sofija Yu-
hi'lid. šivilja; JožnfSnljunič, kniet ill. ild
Mestna lekarna
Zagreb,
Markov trg stev. 40, poleg cerkve
sv. Marka.
1     iff Vstanovljena I. I36O. ~^y
1
Knpljice sv. Marka.
St. 95
V Goriei, y sobolo (in^ 2K. novombra 1903.
Letnik V.
l/.h:ij;i vs:i toiM'k in soltolo ol>
II. mi pi imI|)(>|i|iic /,;i iin'sto lee <>i. '{ uri
I up. /.:i di'/.i'lii Ako pads n;i t;t diuva
pr.i/.nik iziil«' ilini pn'joMi. /.v<*<.Vr. Slant'
\)U pošti ji|"»'J(Mm;iii  ali   v   (iwrici   ii;t  (Join
|ntšllj;ill     < rlolctllO S   '\,  (Milll'tlM)    4    K   III
tVtrllHno °L K.  I'mdajasp v (iorici v to
bakarn.'if) Schw.tr/. v Solskili   uIi«'*ih.
.1 I-I I f r s ' I z   v   Kuiiskili  ulicati   in   I^ i¦ -
ban  n;i  \ crilijcvcin lckališiiu pn H vin.
trUXtUjrk.
Ireduistvt> in upravDl»t\u se
r.ahajata   v    «.\ <i r a ii n i    titkariii»,
uiir»   V» tturiiu   n    At. *d.
'Jopiatf j»> iiusloviti hü urrJniJtro,
oiflas*' m nasulmito pa na uoravmitvu
»UuriCft. Oglasi sc račumjo pü prtit-
vrstah in sicrr aku se tiskajo 1-krat pu
12 vin , 2-krat po 1U vin., 3-krat po
8 viii. Ako **• večkrat tiskajo, raiSi-
lujo *¦• po  pogoilbi.
(VwVrno Iztlanj«'
Izdajutelj in odgovorni  urodnik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" iodgov. J. MaruAie).
Slovensko solstvo
v GoricV
(Koncc.)
Lani so kvttsili -— oziroma. je kvasil
v „Soc'i" znani i-lnvek, dn njih .stranka
ni mo^'ht v Noblem prepreOili italijanske
sole, ker niti hlizo niso mogli, 6i% da
so h<» bali v nahujskanih „klerikalnib"
Brdih za svoje življenje! Slepilci ! Ali je
kdo g. dr. Treotu le las skrivil, ko je
bil sei pred tedni v Neblo po toči zvo-
nit? Ali vas ni sram takih lažij? Kdor
bi vašim besedam veroval, bi si moral
misliti, da so naši vrli Brici tolpa tolo-
vajev in pretopačev!
„Soča" se smeäi tudi s trditvijo,
da so „klerikalci slovenako äolsko vpra-
äanje u z u r p i ra 1 i in da si je dr. Gre-
gorčič za-se pridržal šolsko vpra-
šanje v Goriciil.
Koliko hinavSčine je v teh beaedah!
Kdo je tem Ijadem branil uatanavljati sole
in otroške vrte? Ko bi bili imeli pamet
v glavi in srce na pravem mesta, bi jih
bili prav lahko tudi ustanovili, in sicer
le s tisočaki, katere so do zdaj porabili
za „Pevsko in glasbeno solo", ki ni ab-
solutno potrebna in je za naše
aedanje razmere — Je naroden
1 u k s u s.
Prirnum vivere, deinde cantare!
Zagotovimo slovenskemu ljudstvu
najprej narodni obstoj, potem še le skr-
bimo za druge potrebe, ki hisö tako
silne !
S takimi smeänimi izgovori prikri-
vajo svoje narodne grehe ! Še več! Ti
predrzneži dolže kar naravnost društvo
„Šolski Dom", da je ono krivo, „da
nimamo v Gorici zadostnega števila šol-
skih vrtov in da nam Lahi jemljo že kar
iz rok slovenske otroke ter jih naprav-
Ijajo v poturice".
Ne, ne, komedijanti! Takih kalinov
na najdete več med goriškimi Slovenci,
ki bi vam to verjeli.
Vse ste storili, kar je bilo v vaših
močeh, da bi onemogočili delovanje „Šol-
skega Doma"! Zato pa ste vi za vse
odgovorni, kar se je v Gorici v zadnjih
letih zamudilo v šolskem pogledu.
Grešniki!   1« potrkajto se na   svoje
laslne prsi in   nehajte   ovirati   vsaj   na
| äolskem polju delovanjo   drugib rodolju-
] bov, da vas no   bo   preklinjal   prihodnji
! rod, da vas no zadene  zaslu/^na kazon.
! Saj vesto,   da i.*. muščujejo tudi narodni
grehi!   Dokaz ste doživeh pred leti !   Ko
je bila priredila goriška „(Jitalniea" kon-
cert v   prid   „Šolskemu   Domu",   ste   vi
istega dne nalašč   napravili izlet  na Aj-
ševico, da bi odvrnili äo druge od čital-
ničnega koncerta.   Vas" narodni   greh se
i
je maščeval,   kajti   pri  tej   priliki   so se
godile   reči,   ki   so   spravile   pevovodjo
I „Pevskega  in   glasbenega   družtva" v 2-
i mesečni zapor.
i
Državni zbor.
j
j           V torkovi seji državnega  zbora  je
vlada predložila   vladino   predlogo o le-
karnižkih  zadevah.   Predloga    :e   znatno
razlikuje od one, ki je bila   marca   me-
seca predložena euketi. Konkurs je   od-
pravljen. Pri podelitvi koncesij  se mora
gledati na potrebo prebivatstva   in eksi-
stenčno sposobnost že obstoječih lekarn.
Za koncesije   so določene takse  od 500
do 4000 K, ter se svota določi po številu
prebivalstva. Denar se bo porabil za sta-
rostno preskrbljenje farmacevtov,  njiho-
vih vdov in   sirot.   Nadalje   je   vlada   v
torkovi seji predložila  zakon  o upeljavi
sutakse za sladkorni promet mej Avstrijo
|. in Ogrsko.   Uloženih je   bilo   zopet   več
nujnih predlogov. Nemški   nacijonalci so
; uložili nujni predlog glede delitve   äkofij
i na Češkem   po   narodnosti,   kakor   tudi
I delitev državne   uprave   na   Češkem   po
narodnosti. Zapisnikarji so eno uro brali
! vladine predioge   in ostale   nujne   pred-
' loge. Nato je zbornica   pričela   razpravo
! o izjavi   ministerskega  predsednika.  Dr.
| Krmamaf je ostro  in uničujoče   kritiko-
l val Körberjev sistem   in   njegove  izjave
i ter dejal, da   sta  češki  notranji   uradni
jezik in češko vseočilišče na Moravskem
predpogoja   za   vsako   sporazumljenje z
Nemci.   Dokler  Nemci   teh   pogojev   ne
| sprejmejo,    se    Gehi   o    sporazumljenjn
sploh nečejo niti pogajati in bodo nada-
ljevali  začeto  vojno.  Govoril  je   potem
grof Dzieduszky,  ki  je   izjavil,   da   goji
poljski klub   popolno   zaupanje v cesar-
jeve sklepe v armadnem vprasanju. Go-
vornik je priporočal, naj se varaje skup-
nost vojske in gospodarska  ter   državna
| skupnost obeh državnih polovic. Največje
zlo države vidi   govornik   v   pretežnosti
državnega  nad   deželnimi   zbori   in nad
eksekativo. Govornik je apeliri! na vse
patrijotiOne stranke, naj sklcncjo mir.
da se omogooi sklenjenje nagodbft z
Ogrsko, trgnvinskih pogodb in v^prejem
reforme zbornisinega opraviinika, o 0e-
mur naj bi vlada prpvzela vodilno nlopo.
Stali^če poljskega klnba na^proti vladije
odvisno od njene krepke in požrtvovalne
inicijative za ozdravljenje sedunjib brez-
upnih nizmer. Z'i groforn D^ieduszkym
je govoril gnvornik „Slnvanske zveze*',
dr. Ploj. Dr. Ploj je kritiziral Kiirberjevo
izjavo in prntestiral v imenu ,.S!ovan"ke
zveze"1 proli izjavi dr. Körbprjf?vi, da je
sedanje niinisterstvo pravično vsem na-
rodom. Mi moramo najostrejAe obsojati
sedanjo vlado in izvajati konsekvence.
Govornik kritizira vlado Körberjpvo in
označuje Kürberjevo ministerstvo kot
strankarstvo ministerstvo, ki je podložno
nemäkemn veto. Govornik opisuje kri-
čeče krivic?, ki jih zadaja sedanja vlada
Jugoslovanom. posebno koro^ikim Sloven-
cem, s kalerih jezikovnim bojetn se go-
vornik v svojem g^voru podrobneje bavi.
Nadalje ( znači dr. Ploj stališee kluba v
zadevi nagodbenega vprašanja in pravi.
da dr. Körber se dela jako pogumnega,
da s svojirni govori skuša sugestirati naj-
višja pritnkovanja. a konečno so razo-
čaranja tem bridkejša. Dr. Ploj ostro
graja Kö^berjev izbruh proti obstrukciji
in pravi, da v scdanjih časih ni potreba
praznih reHeksii. arnpak pozitivnega pro-
grama. Taki izbruhi proti obstrukciji, ki
ima krepak odmev v narodu, niso na
mestu, ker je to le parlainentaricno
sredstvo proti nemški nasilnosti. Govor-
nik konča svoj govor z besedami: V se-
danjih resnih časih potrebujerno resnega
državnika, ki ne bi provociral in bi gle-
dal na to, da bi dal pravo pravici in
resnici. Tako bi se ustvaril oni milieu,
v katerem bi se združili vsi prijatelji
mini. Tak mir pa bi moral zavladati ne
le na severu, ampak tudi na jugu. (Gro-
movito odobravanje pri slovanskih stran-
kah. Govorniku so vsestransko čestitali.)
Dr. Kathrein se je pohvalno izrekel o
odločnem nastopu dr. Kürberja, ter ape-
liral na poslance, naj opuste obstrukcijo.
Posl. Romanczuk je menil, naj bi driavni
zbor pritiskal. naj bi se krona tadi z
ozirom na našo državno polovilo odpo-
vedala svojim privilegijera glede vojske,
kakor zahtevajo to Madjari.
V sredo je govoril od napredne
nemške strani posl. Gross. Gtede nagodbe
z O^rsko je rekel, da je njegova stranka
za to, da bi se nagodba sklenila, a ne
za vsako ceno. Potein pa je bil v svo-
jem govoru tako nesramen. da je očital
dr. Körberju preveliko popustljivost na-
sproti  (v'hom.   Za   njim   je   govoril   dr.
Ferjančič. Hekel je, da se Sioveneem
očita, da nino prijnzni militarizmu Shj
pa ni tudi nobeno čudo, ako bi bili Slo-
vonci nasprotni militarizmu, ko je pa^
znano, da je militarizem v Avstriji tudi
germanizatorično sredstvo In ker je mi-
litarizfm ponernrevalno sredstvo, zato so
Slovenci na^protni nem^kemu poveljnernu
jeziku Govornik zameri minislerskemu
predsedniku, da se ni niti z besei'co
spominjal slovenskega v^eučili^ča. ki po-
staja za Jugoslovane v.-^ak dan bolj po-
;'.'ebno. Nato preide govornik na koroAke
sodne razinere ter na krivice. ki se v
tern pogledu gode koroškim Sioveneem.
Xa koroških nodiščih se hoče sloven-
skemu jeziku popolnoma zapreti vrata.
Govornik bi rad vedel. ako se to godi
na viSje povelje, in morebiti zato, da se
ugodi vsenemškim željam. ter se tako
odskoduje Nemce za usluge. katere iz-
kazujejo dr. Kürberjevi vladi zadnji čas.
Dokler se ne premene na Komikern
sedanje krivične in nepostavne rezmere,
dotlej morajo Slovenci smatrati dr. Kür-
berjevo trditev, da jo njegova vlada za-
ščitnica vseh, raznim narodnostim v
tutavi zajamčenih pravic kot puhlo frazo.
Nftto dobi bosedo dalmatinski posl. Bor-
č\c. Borčic opisuje žalostne narodno-
gospodarske in politične razmere, v ka-
terih se nahäja Dalmacija, in pravi, da
bi bila pravcata ironija, zahtevati od Ijud-
stva, a katerim se tako krivično postopa
v Avstriji. da bi bilo ti državi Bog ve
kako naklonjeno. Hrvatsko ljudstvo pri-
čakuje z gotovostjo dan svojega ustaje-
nja. Zastareli in gnjili centralizem moral
se bode prej ali slej umakniti novi, mo-
derni in dahu časa odgovarjajoöi državni
obliki. Svoj govor pa sklene z zahtevo
po splošni volilni pravici in po odpravi
sedanjega avstrijskega eentralizma. Za
Borčiijem ja poprijel zopet besedo mini-
sterski predsednik dr. Körber. Odgovarjal
je najprej na govor dr. Kramara, posebno
v zadev; skupne armade. Glede koroških
zadev postavil se je dr. Körber popol-
noma na nemžko-nacijonalno stališče ter
naravnost izjavil, da bo vlada vzdržala
krivico, ki se godi goroškim Sioveneem.
Dejal je : Vlada je nameravala razmere
na Koroškem zboljäati. ali pred kakira
agitatorjem se ne more umakniti. Tu je
dr. Körber najbrže mislil na g. dr. Brejta.
Körber je nadalje dejal, da na razme-
rah, katere so navajali čežki govorniki,
ni vlada kriva, ter je vso krivdo naprtil
češki obstrukciji. Körberjeva izvajanja
so slovanske poslance jako razburila tn
jih prepričala, da od te vlade ni priča-
kovati dobrega Slovanotn. Kar se tiče
vseuöiliäcnega vprašanja, povdarja mini-
sterski predsednik, da je v svojihzadnjih
PODLISTEK.
Mladi gozdar.
Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec.
(Dalje.)
„Aha, — v tem je resnica!" oylasi se šegavo
Sever, zroč v polni bokal.
„Ven z resiiieo! — Vsak naj jo pokusi nekoliko!"
pridenc takoj nadgozdar in iialije vsem kozarce.
„Kaj? — Saniü nekoliko?" poseže vines Mirko
in pogleda od strani Severja, ki se takoj resno postavi:
„Aii celo, ali nič! — Resnica je nerazdeljiva.—
Ni-li res, gospa?"
„Res je; prav imaš,Tone", pritrdi gospa snieje se.
„Torej bodi! — Tu imaš, Tone, cela naj bo
tvoja" de nadgozdar in postavi pred Touetr. bokal.
„Zlezla niti bo v lase" pripomni Mirko.
„Lase laliko odstrižcin", odreže se Sever navi-
dezno resno, drugi se mu pa smejejo.
Nato opoiniii gospa uljudiio goste, da treba tudi
nu.lo jesti in malo piti, ako hočejo bili dolgo časa
zgovomi in dovtipiii. In vsi so ubogali gospo, Jedli
so in pili ter bili nekoliko časa precej tihi. Nazadnje
je pa Sever vstal, prijel kozarec ii« napil:
„Ziveln naprej resnica! — Živela gospocl nad-
gozdar in gospal — Živel naš Mirko! — Živela žeja,
dokler se nam vinček v hnknln  omoiai«
Vsi so veselo snieje se vstali in trdli drug dru-
gcniu na zdravje. Kar pol kozarca ga ja potegnil Sever
v dušku ter se zadovoljno oddahnil:
„Star student ga pije, kakor šolska goba .. ."
„Gospod Mirko, kako to, da ste danes tako tihi?"
poMjirasa prijaziio gospa, ki je uže več časa skrivaje
opazovala nagovorjenca.
„Sam ne vein", odvrne Mirko nialo v zadregi.
„Vsial sein morda davi z levo nogo".
„No, ako ni liujsega vzroka", poseže vines nad-
gozdar, „to preide kinalu".
„Mirko, ¦¦— poguin! — Pij! —- Vtopi skrbi v
vinu!" oglasi se Sever z glasom, ki je očitno kazal,
da ve za vzrok Mirkove uiolcečnosti.
„Ti me izdajaš, Tone", reče pol resno, pol ša-
ljivo Mirko.
„Ha, — izdajam skrivnosti, ki ne zaslužijo tega
imena", zasnieje se Sever.
„Prav imaš", pritrdi niu uekako zadovoljno Mirko.
„Čeniti bi skrival? -- Povedati hočeni, kaj ine dela
tako tiliega.— Sponiiujate se gotovo še, gospod nad-
gozdar, da ste mi naročili v sredo, naj odpustim od
dela mladenica, FJodleskovega Tineta. Naredil sem,
kakor ste mi veleli: še istega vei^era izplačal sem mu,
kar je zaslužil, ter ga odslovil. Molče, a z izpreme-
njeiiim obrazom, je vzel denar ter mi odhajaje zagrozil
s  pestjo-'. -¦-  Tu   prenelia Mirko, !:akor  da  hi   hotel
tiho, potein pa vstane nadgozdar, vpre obe pesti trdo
ob mizü, ter vpraša, vidno razburjeu, resno in odlonio
Mirka:
^lmate-li price?"
.,Ne; godilo se je vse to na stiri oi/i, ker uisetn
hotel  osramotiti mladenica  vpričo   drugih   delavcev".
,.Mirkt), vi ste predobri! — A prav je, da ste
razkrili to stvar meni; čutil bo še saut, kaj se pravi ''
rece nadgozdar in sede.
,.Ako smem prositi, gospod nadgozdar', oglasi
se Mirko, „pustimo vse to v miru. Ne bilo bi mi
ljubo, ako bi si v tujem kraju nakopal na glavo sov-
ražnikov. — Mladenič se bo pomiril in pozabil, kar
je bilo . . ."
„Ako sami tako želite, dragi prijatelj", odgovori
nadgozdar malo mirneje, „bodi! Prizauesem mu za
sedaj. Če se vam pa še kedaj zgodi tudi najmanjša
krivica, kar uaznanite mi".
Tako je potekla prijateljski družbi pri nadgozdarju
onega popoludne ura za uro. Kozarec za kozarcem
bil je poln in zopet prazeu. Beseda je dala besedo;
dovtip in resnoba segala sta si v roko, dokler ni
nastal trd mrak, — čas odhoda.
„Lahko iioiM" voščijo si prijaziio drug drugemu
in Mirko in Sever odideta.
(Ualje pride.)
Fran Jmičif: b K, tfoap. dr. Hrocelj 1 K,
N. N. I K, k'OHp. Setničar 4 K, tfosp.
Tores I K, gospa Torošova I K, trosp.
Alfred jjros Con mini 20 K, posp. Kran
Kinägar, e. kr. okr. Solski nadzornik, 10
K, gospa Milona Papež H K, tfosp. svet.
Fran I'lohl 2 K. <,'ospa M. Kancler 2 K,
gospa Josipina Žnidaraič (> K, gospa An-
tonija Hrovatin b K, gospa Terezija Mer-
cina 2 K, tfosp. Josip Hrovatin f) K, gosp.
prof. A. Šantol .'* K, g><. Konjedic in
Zajec 10 K, gosp. J. Kopat\ svečar, f> Kv
gosp. J. Kutin 1 K, gosp. Fr. Kokole 5
K, gosp. Kr. Novie 2 K, gosp. Kud. Dru-
lovka 2 K, ^osp. dr. Treo 20 K, gosp. dr.
Osvald^ 2 K, gOHi). Oton Puc b K, gosp.
prof. Čelmlur H K, gosp. Drag. Gilčverl f>
K, gosp. Gaäp. Likar je podaril zvezkov,
gosp. Hfljcj, /jjpnik v Čepovanu, 2 K, na
veselici v Henčah nubrala gospde. Hro-
vatin b K, gosp. lv. Hojec, kiirat v Biljah,
2 K, gosp. Pota/.lky, trgovec, GO parov
nogovie, I jopico, I pare rokovic, gosp.
Monrik grol Attorns, c. kr. dvorni svetnik,
10 K, gosp. J. U. 10 K, gosp. K. St. f> K,
Nekdo i>r> K, gosp. baron Andr. Winkler
10 K, gosp. KigH, poaestnik, b K, X. Y.
f> K, gospa Marija Dorninko b K. gosp. V.
Bežek, prof., 5 K, N. N. 3 K, N. N. 3 K,
gosp. Fras, prof., 2 K, gosp. Iv. Mercina,
e. kr. vad. učitolj3 2 K, gosp. Tabaj, ka-
tehet, 3 K, gosp. Komac, c. kr. vad. uc'telj,
2 K, gosp. Skubin, c. kr. vad. učilelj, 3
K, gosp. F. M. 2 K, gospa Pirjevčeva 3
K, gosp. Sivec, c. kr. vad. učitelj, 3 K,
gosp. dr. Fr. Kos, prof., 3 K, gosp. Ciibcj,
c. kr. notar, b K, gosp. Ant. Pintar 2 K,
gosp. I. N. llumar, kurat, i K, gosp. I.
Cigon 1 K.
Upravniätvo ,.Gorice" prejelo: g. J.
MaSera, vikar, 10 K.
Vsirn gg. dobrotnikom so v irrwnu
sol. mladine zahvaljuje in kliee: Hog
povrni!
Šolsko vodstvo.
Opo/.nrjimio zopet na shod za-
stopnikov zavarovalnic za govejo živino,
ki se bo vršil na semenj sv. Andreja v
Gorici pri g. Katniku od 11.—12. ure
dopoldne.
Zahvala. — Na zabavnem večeru
in naslednje dni je bilo čitalničnemu
odboru iziavljenih od premnogib ude-
ležencev kaj innogo čestitk na tako
častno uspeli priredbi. Teh laskavih izjav
pač odbor ne sine hraniti zase ; dati je
mora inarvpf' naprej v podobi iskrene
zahvale vs^.-st onim častitim damani in
gospodorn, ki so s požrtovalno vnemo
in vstrajnostjo posvetili dobri stvari svoje
izvrst <) moči. Naj jim bo lepi uspeh v
prijeLuo zadoščenje in vspodbujo k vstra-
janju tudi v prihodnje.
V Gorici, dne 27. iiov. 1903.
Odbor „Slov. Čitaln ice"'.
or.'ikovan slovenski obrtuik na
V. mejnarodni razstavi  v   Kimu.  —
Slovenski rojak, g. J. Kopač, svečar v Go-
rici, je razstavil svoje sveearske izdelke
na V. mejnarodni razstavi uzorcev v
Kimu za I. 1903. Prisojena sta mu bila
kot odlikovanjo zaslužni križec in zlata
kolajna. Kakor je znano, je g. Kopač na
razstavi v Vidrnu dobil za svoje sve-
čarskev izdolke največje odlikovanje!
Čestitamo!
Javni nhod pri Itabkn. — Poro-
čilo o tern shodu, ki se je vršil v nedeljo
pri Hebku, priobčujemo na drugem me-
stu, namrcc v dopisu iz Kaiaenj. Ni to-
rej naš namen, da bi se na tern mestu
po bližje bavili s shodom. Le glede va-
bila, ki nam je bilo doposlano, naj spre-
govorimo par besed. VdobMi smo je v
petek in bi je torej lahko priobcil* \r
sobotnem listu, ki bi pa prišel v roke
večini naših čitateljev na vipuvski strani
še-le v nedeljo popoludne in prilično ta-
krat, ko se je shod že pričel. Kak poinen
naj bi tako vabilo imelo, si vsakdo lahko
misli. Ni torej izključeno, da bi so nam ,
ne bilo nalašč tako pozno doposlalo
omenjenega vabila. Sicer naj pa tu od-
kritosrčno povemo, da bi vabila ne pri-
občili, četudi bi nam bilo isto pravo-
ča8no došlo. Storili no bi tega zaradi tega,
kerjebil na shodu določen za govornikü
dr. Tuma, t. j. oni človek, ki je na javnih
shodih že ponovno izpovedal svoje pre-
pričanje, da naäemu kmrtu ni več po-
niagati. Čemu bi torej mi naše kniete
farbali, vabeč jih na shode, kjer bi jim
govoril clovek, ki je v svojem notranjem
prepričan, da jim ni veO pomagati. Tak
človek bi jih k večjem le farbal. V va-
bilu, katero nam je bilo doposlano, je
bilo rečeno, da sklienje javni shod neko
sadjarsko druätvo. Človek bi menil, da
ae bode na takem shodu govorilo le o
zadevah, tičočih se sadjereje, trtoreje in
sploh o vprašanjih, katera bi zamogla
zanimati sadjerejce in k večjemu tudi
vinogradnike. Kako pa, da se je vtihota-
pilo na ta shod vpraHanje glede zboljäa-
nja plaö ljudskim učiteljem, to naj umeje
kdor hoöe. Na shodu, kakoršnega je ob-
javila   „Soča",   ker   ni  bilo nič rečeno,
kdo ga Hklicojo, bi bilo tako vpraäanjf»
urncslno, uikakor pa na shodu, zu kakor-
Snega sriio iJobili vabilo mi. Torej žc
oblika sklicanja loga shoda jo bila dvo-
umna. Ali n« diši vse to po sploänern
larbanju našega ljudstva, od strani iz-
vestnih 'judij ?
Seinenj Hv. Amli< ja.         V pon
deljek dne 29. t. m. začne v Gorici ve-
liki letni semenj sv. Andreja in bode
trajal 14 dni. To se nam je zdelo po
trebno priobeiti zaradi tpga, k'»r so ne-
kateri, držeč se koledarjevega naznanila,
kjer stoji tiskano, da je semenj sv. An-
dreja v Gorici v pondeljek po sv.
Andreju, tako tolmačili, kakor da bi
letonnji sernenj začel ^ele drugi pondeljek,
ker pade letos god sv. Andreja ravno
na pondeljek. V pondeljek po sv. An-
dreju začne semen j sv. Andreja lo bt-
krat, ako pade god sv. Andreja na kak
drugi   dan v todnu in ne na pondeljek.
Kna la/ vt»f. — Pretekli tedon jo
sporočala „Soča", da je rekel čitalnični
pevovodja predsedniku pevskega druätva,
da ne bodo miroval, dokler toga društva
ne uniči. Mi smo se o tem inf'ormirali
in izvedeli, da ni to r e s, in da ni
čitalnični pevovodja izrekel v dotienern
pogovoru s predsednikom pevskega dru-
štva niti ene boHede, ki bi imela naj-
manjäi znak kakega žuganja. Gab. meri
pač po Hvojfiii vatlu: ker si je on do-
mišljal, da uniči sam ,.Kroj. zadrugo"',
nieni. da bolehajo tudi drugi na enaki
dotni^ljavosti.
Vsi so sc  sine ja II,   le  on se je
ji'zil. — V nedeljo so imeli v hotelu
„zum goldenen Hirschen-' takozvani
,.Lachabcnd-'. Hotelov raprezentant je bil
najel nemškcga ..Uauchrednerja1', ki je s
svojim mo/i(jcljnom zbijal .sale, da se je
vse hahljalo.. Kar naenkrat možicelj ob-
molkne in noče več* odgovarjali. Ko ga
,.Bauchredner' vpraša, zaLaj molči, se
možicelj odreže: Gabr^ček je tukaj ; bojim
se, da objavi moje besede v „Soči''.
Smeh in krohot je po tem odgovoru
stresal dvorano, le Gabräcek se je jezil,
da ga je celo mrtvi možicelj tako dobro
poznal.
Tako se maščuje Gabrščekov ,.na-
rodni piruh': nad samim Gabrščpkom.
Ki'snlc» v o^i koljo. •- Naši do-
pisi ,,Iz goriške okolice'1 bodejo lastnika
,,Soče" vsled bridkih resnic, ki se naha-
jajo v njih, tako močno v oči, da je za-
tel vsled hudih boleöin, kar besneti. Zato
pa ravsa in šavsa okolo sebe ter obgrizo
zdaj jednega zdaj drug<ga, o katerem
ima le količkaj suma, da bi znal biti
pisatelj omenjenih dopisov. To beanenje
nam sicer provzroöuje mnogo zabave in
smeha, in prepričani smo tudi, da ga
ne bode še konec. Ali umestno ae nam pa
vendar le zdi na tem mestu povedati, da
dopisnika ni nikjer drugje iskati, nego le
tarn, kjer živi in stanuje, namreč v okolici.
Porotiu» obravnave. — V sredo
je stal pred tukajänjo poroto 47-letni
Jože Vechi, rojen v Trstu, a pristojen v
obeino Vilesse v Furlaniji. Tožen je bil,
da je 16. julija t. I. v Tržiču zažgnl tri
postelje v nekem prenocišču. Vsled lega
zgorele niso saino postelje., nmrveč zgo-
rel je ludi jeden del hiše, v kateri so se
nahajale omenjene postelje. Vechi, znan
postopač, ki je bil rndi ra/ličnih kaznji-
vih dejanj že večkrat obsojen, je vse to
priznal rokoc, da je mislil, da zgori cela
hiša. To bi pa zuradi teg*i rad videl, ker
bi našlo potem v Tržiču mnogo ubogih
delavcev zasluiLka. Za to ,.človekoljubno"
nakano mu je sodni dvor prisodil štiri-
letno težko ječo potem, ko so ga porot-
niki spoznali krivim.
V četrtek se jc vrsila obravnuva proli
A. T o m s i č u, rojenemu v Ljubljani I.
1S69, a pristojnernu v Litijo. Državno prav-
dništvo ga je tožilo zaradi uboja, izvrše-
nega nad Omerso Joželom in radi
težke telesne poškodbe, izvršeie nad
Petrom Gorjancem. Bilo je dne lö.
avgnsta, ko so razlicni ljudje igrali v
krčmi Simona Komperla v Hudajužni.
Bili so to večinoma železniški delavci.
Med slednje je spadal tudi obtoženec,
kakor tudi ubiti Joži>f Omersa in
težko ranjeni Peter Gorjanec. Med igro
nastal je mod igralci prepir, ki je ko-
nečno neh«! s pobojem in s težko te-
lesno poäkodbo. Pred krčmo zgrabilasta
se najprej ubiti Omorsa in toženi Tom-
sič. Rid je prvi Omersa, ki je prisolil
Tomsiču zaušnico. Tornsič je potegnil iz
žepa nož in je ž njim najprej nevarno
ranil dvakrat Antona Gorjanfia, ki je
hotel zabraniti pretep med Omerso in
Tomsičem. Potem pa jo Tomsič z nožem
dvakrat ranil Onwrso ter mu prizadejal
na vratu tako rano, da je ranjenec že v
malo minutah urnrl. Toženec ni tajil
zgoraj omenjenih dejanj, pač pa se je
izgovarjal, da jih je izvräü, ker jo bil
prisiljen braniti so. Za^liSanih je bilo več
pric, ki pa niso tako prieale, da bi njih
pričanjo    napravilo   na   posluialce   ulis.
kakor da bi bil Tomsič ro.s siljen poslu-
^iti se v svojo lastno obrambo tako
Hkrajnih sreclstev. Tomsič bil je tc več-
kral kaznovan. Občina, v katero pripada,
pa ni vedela o njem povodati kaj na-
tari('nejšega, kf-r se rmhaja TomsiO skoro
ves ^an svoiega življenja izven občine.
Pa ludi ubiti Omersa bil je jako prepir-
Ijiv in je bil tudi veckrat kaznovan, tako
še nedolgo tega na f)-tedensko ječo tudi
zaradi pretopa. — I'.azpravo je vodil de-
želnosodni Hvetnik Zorer, priaednika
bila sta deželnosodna svetnika K a h a-
čevic in Hutar. Tožbo je zastopal
državnopravdni namestnik J e g I i č, za-
govornik pa je bil dr. Pa vie tič.
Porotnikom jo bilo stavljenih Seat vpra-
žanj in sicer tri tičoča se uboja in tri
tičoča se težke telesne poSkodbe. Prvo
glavno vpraSanje se jo glasilo : jf»-li ob-
toženec res kriv uboja; drugo eventu-
alno vpraäanje, namreč- za slačaj, da se
potrdi prvo, je bilo : je-li obtoženec storil
to v opravičeni silobrani ; tretje do-
polnilno vpra^anje za slučaj. ako se po-
trdita prvi dve vpra^anji. pa je zahte-
valo od porotnikov. da se izrečejo, da-li
je obtoženec prekoračil skrajne meje po-
trebne silobrani. Slična so bila tudi
ostala tri vpraSanja gledc težke telesne
poäkodbe. DržHvnopravdni namestnik je
v svojem daljšem govoru, v katerem je
navajal vse okoliščine prav na drobno.
priAel do zaključka, da je bila v tem
slučaju izključona opravičena silobran.
Zagovornik dr. Pavletič je izvrstno pobi-
jal trditve državnopravdnega narnestnika
ter priporocal porotnikom, da se izrečejo
za to, da je ubtoženoc izvršil uboj ter
težko telesno poškodbo v opravičeni si-
lobrani. Porotniki so pa soglasno od-
govorili z d;i. glede poglavitnih vprašanj,
namreč glede uboja in težke telesne po-
škodbe. a z osmimi proti štirimi glasovi
zanikali opravičeno silobran. Na pod-
lagi tega pravoreka je obsodilo sodišče
obtoženca Antona Tomsiča na 5-letno
težko j'eco z jednim postom na me^ec.
Včeraj se je imela vršiti porotna
obravnava proti kleparju Fantuzziju iz
Gorice, kuterega je tožil dr. Graziadio
Luzzattn. zaradi obrekovanis potom tiska.
Kerje Fantuzzi objavil v tukajšnjih listih
izjavo, s katoro je bil tožitelj zadovoljen,
je tožitelj odstopil od tožbe in je torej
odpadla dotiöna kazenska razprava.
..Corrierovo"   prls>inodarije.    —
Zadnji  ,.Corriere"   se   strašno   jezi   nad
tem, da se dobivajo na tukajšnjem okrož-
nem sodižču  tudi slovenske   vstopnice k
porotnim obravnavam. ki se   vräe v slo-
venskem jeziku, ter pravi, da je to stra-
Sen napad na italijanstvogoriäkega mesta.
Tako prismodarijo zamore napisati le ži-
dovski ,.Corriere',  ki  je   prisegel   večni
boj proti re9nici  in   pravici.   Kaj   imajo
vendar   opraviti   slovenske   vstopnice k
slovenskim  porotnim obravnavara   z ita-
lijanstvom ali z neitalijanstvom goriškega
mesta,  ko   je   vendar   okrožno   sodišče
sodna   oblast,   pod   katero   spada   večji
del  slovenskih   okrajev   goriške   dežele,
kjer se torej  obravnavajo vsi   slučaji, ki
se zgode v teh slovenskih okrajih   in ki
se morajo   obravnavati   pred   tukajšnjim
porotnim sodiščom,   in   sicer   v sloven-
skem jeziku? Če so torej porotne obrav-
nave slovenske. če se vrše iste proti slo-
venskim strankam, če nadalje iste   zani-
majo v prvi  vrsti Slovence. in ee so ko-
nečno vsi obravnavni spisi takih obrav-
nav slovenski, kake naj bodo torej vstop-
nice k  obravnavam,  ako   ne slovenske!
Kaj jo pa treba, da  zahajajo   k   sloven-
skim porotnim obravnavam ljudjo, ki slo-
venskega   jezika  ne   umejo!   Naj   gredo
raje po drugih svojih  poslih   ali kamor-
koli in tako si   bodo   prihranili   mrzlico,
katera jih   napade,   ako   dobijo   v roke
kako   slovensko    vstopnico   k   porotnim
obravnavam.  „Corriere" pravi, da se na-
baja v njegovem uredništvu jodna   takih
vstopnic kot  „corpus delicti"1.   Ti   uboga
vstopnica slovenska, I3og ve, kaka usoda
te čaka! Sicer smo pa izvedeli, da vdobi
vstopnico vsakdo v takom jezika,   v ka-
terem po nji vpraša.
Paziti» na svoje it»no.   —   Na ži-
vinskeni   trgu v Gorici je zmanjkala po- ,
HOHtniku Jožatu Staniču z Anhovoga de-
narnica, v kateri se jo nahajalo 2f> K.
Pretcp. V nedeljo «ta se sprh
v neki krčmi v ^empasu neki Zivic -iz
^pmpasa ih oni znameniti napredni agent
Spacapun iz Ozeljana, ki je tudi komij
v naprednom kon«nmnem drn^tvu na
Otavi pri Sempa«u Neki blizo njih se-
deči moz jih je hotel pomirili, a pri ti
priliki ga adari Šp z steklenico po glavi,
da se mu je kri ulila. To je tudi sad
naprednjak-izma. Seveda ima stvar žo
sodnija v  rokah.
S Mteklcnico ^a je udarll. — Pod
tem naslovom prinesli smo v 84. 3t. na-
žega lista vest o nekem prepiru mod
fanti, o katerem srno rekli, da se je vrSil
v Šmarjah v neki krčmi. Danes pa po-
pravljarno to vest v toliko, da se je ome-
njeni prepir vräil v neki krčmi v Velikih
Žabljah med tamoAnjimi mladenič-i in da
je izmed istih le Emil Jejčič pristojen v
Smarije.
HO let stara žena ztiorcla je v
Vitovljah pri Šempasu. Greia se je namreč
v sredo krog poldne pri ognja in ogenj
se je poprijel njene obleke. Mož jo je
hotel rešiti, a ni bilo mogoče. Zona je v
groznih makah in popolnoma pri zavesti
še tisto noč nmrla. Pazite ko se grojete!
Padla z innrve. — 6ö-letna Ka-
tarina Vižintin z Mirna je smukala mur-
vino perje in je pri tej priliki padla z
murve ter se tako poskodovala na hrbtu,
da so jo raorali prenesti čez nekaj dni
v tukajšnjo žensko bolnišnico.
Izredno dobra letina za krompir
in za repo. — V Šempasu je pridelal
g. Martin Štrakelj. na prostora še ne treh
četrtov njive, nad 100 kvintalov krompirja,
med katerim se je dobilo več takih, ki so
tehtali nad en kg. In to kot prvi pridelek.
Kot dragi pridelek pa je pridelal na ravno
istem prostoru nad 100 kvintalov repe.
In med to repo je veliko takih. katerih
zadostuje 40 za en kvintal. Seveda je na
onem prostoru zemlja jako dobra, a je
bila tadi  prečej  pognojena.
Sues. — V petek po noči je za-
padlo v iztočni htri in okolici Reke vse
polno snega. Posebno veliko snega je bilo
na LTčki in  pa v Lovrani.
Hrvatska zmaga. — Te dni so
se vršile v Roču, v buzetskem okraju v
Istri, občinske volitve, pri katerih so Hr-
vatje'zmagali v tretjem in v drugem vo-
lilnem razredu ter si tako pridobili ve-
čino v občinskem starešinstvu. Po dol-
gotrajni borbi tamoänjih hrvatskih rodo-
Ijabov se je torej konečno vendarle po-
srečilo iztrjjati občinsko upravo iz rok
Italijanov. kateri so doslej tam vedno
Kospodarili. Ta oböina ima skoro izključno
hrvatsko Drebivalstvo : le v takozvanem
„Gradu" Roč, kakih 40 his, ki stoje okoli
cerkve, je nekaj karnjelskih družin, ki
si so znale z raznimi zvijačami s po-
močjo vladinih organov in s pomoejo
istrskega deželnega odbora do zadnjega
časa obdržati gospodstvo nad vsem hr-
vatskim prebivalstvom, ki je raztrešeno
po raznih selih še precej obširne občino
Hvala Bogu. da je tega gospodarstva je-
denkrat konec.
Fran Wilhelm odvajajoči eaj od Frana
Wilhelm, lekarnarja. c. in kr. dvornoga zalagatolja
v Neunkii\h»Mi (Spodnje avstrijsko), so dobiva v
vsoh lekan.ah v zavitku po K 2. — avstr. volj.
Kjor ni zalogp, pošilja so direktno poštni zavoj
s 15 zavitki za K 24(X) franko na vse avstrij.
osorske poštno postaj«\ V znak pristimsti j*» od-
tisnjen na vsakom zavitku grb trga Ntuinkirchcn
(neun Kirchen).
DoLiiano je. da so obče priljubljone in
vsestransko razširjene »k a p I j i c e s v.
Mark a,> ni e s t n e 1 o k a r n e v Z a gr e b u,
Markov t r g, najpotrobnejšo v vsaki hisi. Po-
ii:iti so jih nioro bolnikom kol prvo poinoč,
ziiravini pa v odvrnitov boloznij. Zato pa opo-
zarjamo p. n. 22. Čitateljo na današnji oglas
>M e s t n e 1 o k ;i r n o* v Zagreb u. Markov
trg, na 4. strani.
Mnogo denarja!
do 8lK) K na inesrc zainore vsakdo zaslužili
lahko, pošttMin. l»nv. shoškov in posebnejia
znanja.  Pošljo naj   takoj   svoj   naslov pod
1',  U)lA") ii.t :   AiionctMi-Abthi'ihiiig des
„Merkur", Mannheim. ""S!";!""'1
..Slov. bralno in podporno društvo v Gorici"
nazuaiija tem potom,
da hi rado  druätveno  imetje devet  do  deset   tisoč   krön   z   dnem   31.
dmMiibni  1903 naložilo proti  pupilanii varnosti  na vknjižbo 1.  loco.
Prosilci naj svoje pismene  prošnje polagajo do 15. deceinbra t. 1.
pri torn društvu.
Gorica, 20. novembra iqoj.
ODBOR.
I  ¦   ¦    ¦    ¦   I   a  li   ¦    ¦   ¦  lli  ¦  !¦!   ¦   ¦   ¦   ¦   ¦    ¦   ¦  I
iz?ajanjih mnlil istntako na ustanovitev
univiTZrt na Moravskorn, kakor na ustn-
noviU'v saruostojnn itjilijnnsko univerze,
katerr polrelm je ž«» negativno '-..kazana
po nevzdržljivih raznierah v Inomostu.
Kar so tiee moravske univerze, mmii mi-
nisterski predsddnik, da poleg kulturel-
nih niomenlov treba upostevati tadi na-
rodni nionient.
V iVtrtok je vlada predlnžila zbor
nici novi zakonski načrt gledc odmere
\oja$kih taks. Posl. Kathrein je predlagal,
naj zhorniea nujnim potom resi pro-
računski provizorij. Posl. Mazorana pa
je stavil interpelacijo zaradi dogodkov v
Inomostu. Nato se je nadaljevala de-
bata o dr Koerberjevem govoru. G.ivoriii
so gnvorniki in sicer : Ceh dr Koi't, Nemec
,dr. i\l«>nger in ratlikalni Ceh Klot'ac. Poal.
Foil JH izjavii, da so Čehi vedno pri-
pravljeni sodelovati na kakem poskusu
za konsolidiranje Avstrije aii le pod po-
gojem, da se bodo spoštovale njih pra-
vice ler njih politična in kulturelna važ-
nost. Posl. Menger je proti lemu, da bi
ae pravico, katere ima krona do armade,
oddaie zakonodajnim avstrijskim zastop-
stvo m, ker bi se na ta način zanesel na-
rodnostni boj tudi med annado. Posl.
KlofaO priporoča uvedenje lederalizma
in sicer tudi kar se lice vojske.
Dop i si.
if. Dornber^a. — ,.Soča>l nima Se
mini, dasi je morala objaviti popravek o
grdih laž^h, katere je nagromadiia v do-
pi*u iz Dornberga v svoji 89. stevilki
cez dornber^kega župniku. Rada bi ve-
deia. če že Uornberžani ne dajo žnpniku
celih ">000 gld., koliko pa bi približno
„ta primerna plača" znažala, da se en-
krat vredi. No, g. Gabrščok, vi ste arednik
,,Suče". Če ste torej vi poklicani žup-
nikom place urejevati. bi vain jaz, kar
se moje tiee, dö vinarja povedal, kaj mi
Uornberžani na leto dajo ; pa vem, da
mi ne boste verjeli, torej vam raji dam
priiiko. da se sami oscbno prepričate.
Cl'.ijte, jaz imam se vse vino, kar sem ga
lelos od ljudstva kot kongrno ali plačo
prejei. V tern vino je celö maraikatero
zastano vedro iz I. 1902., torej več kot
letosnja kongroa.
Jaz bi rad vino spravil v denar,
ker, vkljub strašni bogatiji, katero mi vi
pripisujete, potrebajem novcev za razna
opravila. Vi, g. GabršČek, ste pa, kakor
rujem. zraven tiskarja, postali tudi „oätir".
Za vaši dve veliki „oätariji*1 potrebuiete
gotovo tudi veliko vina. Pridite toraj že
po Hioje. prav hvaležen vam bom. Ako
slnčajno nimate pri rokah 10.000 hon
aii 5000 gld., bodite le potolaženi. Več
kot zadostuje, da vzaraete seboj „ta mali
takvin", kamor spravite le en tisočak
gld. Vino vam dam po 18 gl. hekto in
sicer vse, kar mi ga je ljudatvo za kon-
grno dalo za letožnje in lansko leto. Pa
vas zagotovim, da bote od tisočaka še
nekaj stotic, ne kron, ampak goldinarjev
nazaj nesli. Tudi za „avinske jezike" —
da vas ne obleze zona — katere od dob-
rega ljudstva dobivam o priliki blagoslov-
ijepja his, in za „ofer" sv. Štefana, se
bodeva „zglihala1' za prav nizko ceno,
tako, da se bote čudili. In to je vse.
Putern bote pa lehko resnico poročali o
župnikovi plači, katero mu Ijudatvo daje,
ne da bi vam bilo treba sprejemati po-
pravkov. Obenem pa bote tudi dali „pod
nos" porednim dornberškim liberalcem,
ki so v°s in vase čitatelje v tej zadevi
tako vl.^eio larbali.               Ž u p n i k.
Iz Kamenj. — Brejski učitelj Mu-
žina je v imenu vinarakih in sadjarskih
družtev na Vipavskem sklical pretečeno
nedeljo „liberalno - učiteljski - kmetijski*'
shod k Rebku na Goričici. Ob 31 ._> so se
zbrali možje obeh strank, ter napolnili
voliko sobo; s tistimi, kar jih je bilo še
zunaj, jih je bilo okoli 150 oseb. Pred-
äcdnikom je bil «zvoljen brez ugovora
križki nadučitelj Medvešček. Prvi je go-
voril poslanec veleposestva, Jakončič, o
žalostnih kmečkih razmerah na splošno,
kmetijski družbi, ki ne skrbi za sloven-
skega kmeta, o samopomoči potom vi-
nartjkih in sadjarskih društev in zadrug.
Drugi govornik, ajdovski naduutelj Bajt,
je govoril o revščini učiteljev in potrebi
zboljšanja plač, katero Be jira že toliko
časa obljubuje, pa ne da.
Med tern je prišel kamehjski župnik
KoBec, ter povedal avoje pomisleke o
namenu shoda: Sklicatelj je vabil osebno
voditelja „liberalne"1 stranke, kako pa,
da ni vabil tudi oba poslanca „domačih
kmečkih občin" Grčo in Berbuča? Čadno.
da vabijo na krnečki shod dr. Tamo, po-
slanca uradnikov ter mestnih in tržnih
obrtnikov, tistega Tumo, ki je nasproto-
val predlogu, naj dežela vzame pobiranje
ažitnine v lastno upravo, kjer bi imela
dežela lep dobiček, kateri bi dobro slu-
:^il v pomoe učiteljem; nasprotno pa, je
L.i Ja Uiüznnaüino   DoviSanie učiteljskih
pla«"4, naj hp denar vzame, kjer so hoče
(ki»r sä ni dmgjt», st'veda In iz J.epov
kmetit ali pa morda iz lnrškn bisagc, ki
nima dnaM Shod jo bil nuznanJHii ž<»
prod dv(ma tednoma v „SoOi", v „Gorici"
in ..Prim Lislir' pa ne. Je-ii shod le za
tiste, ki berejo ,.Soro" ali zh vso vipav-
ske kmett4?
Skiicatelj pravi. da so bili vabljeni
vsi poslaiu'i brez rr/.like, klerikalni Ja-
končič in Klančič tudi. GrLa in Berbuč
sicer nista bila osebno vabljena, pač sla
pa laliko vedela iz li stov, da so vsi
poslanci vabljeni. „Gorici" pa je poshil
nMznanilo o shodu tajnik brejskega dru-
žtva. „Gorica'4 pa najbrž ni hotela pri-
občiti vabila
Dr. Tuma je odgovarjal očitanju
glede žkode, ki jo itna dežela od tega, da
ne pobira užitninc sama, da je lo izmis-
Ijona, ker je bilo vse zastonj skleputi
!a>tno pobiranje, potein ko je že vlada
sklt-nila pobirati glavno užitnino od žga-
nja; glede zboljšanja učiteljsk.h plač pa
so bili vsi poslanci klerikalni in liberalni
razven Tume proti povisanju, zadnji hip
pa so so premislili in vsi skupaj z Lahi
sklenili zakon za povišanje; on je bil
dosleden in odkritosrčen, oni pa nedo-
alodni. Govoril je nadalje o razmerah v
deželnem zboru, nedelavnosti klerikalnih
poslancev, ki nikoli ne pndejo med Ijud-
stvo, kakor-le pred volitvami, sebe je
povzdigaval kot uzor delavnega poslanca,
ki je bil v blagor ljudstva primoran re-
šiti gnjilo edinost; on daje ves poslanski
zaslužek v dobrodelne namene ; udrih»!
je posebno po slovenskih duhovnikih, da
niso nič storili v blagor ljudstva, še le
zdaj so začeli hoditi med ljudstvo huj-
skat; ljudstvo pa je bilo zapuščeno in
nezavedno, še le učitelji so ljudstvo izo-
brazili in mu oči odprli. Najvcč revščine
in hudodelstov je v katoliških dežolah.
Najbolj pa so navzoči spoznali dr. Tu-
movo krščanatvo, ko je trdil, da se že
moli 2000 let, pa vendar prihaja od
7Loraj le dež in toča. Colo navzoči na-
prednjaki so proti splošnemu nejevolj-
nemu vgovarjanju v zadregi molčali, ker
je njihov malik le preodkrito izpovedal
svojo liberalno vero.
Nepristranski predsednik Medvešček
je Kosecu in Tumi dal prav sino pod
nos, češ, da je Kosec zajahal eno svinjo.
ki je klerikalna, Turaa pa drugo, ki je
liberalna! Ker primera s svinjo Medve-
ščeku tako agaja, naj ve, da razsodni
ljudje slutijo, da bi MedvešČek in libe-
ralni učitelji naj raj še zajabali obe svinji,
liberalno in klerikalno; ker se jim pa
zdi, da je klerikalna bolj opilana, bi jo
radi zaklali in si napravili iz nje dobre
kiobase v podobi povišanih učiteljskih
plač, s preostankorn bi pa radi še libe-
ralno svinjo spitali.
Govoril je še dr. Tuma o deželni
hipotečni banki in njeni koristi, ter pov-
darjal, da med izposojevanjem pri dež.
banki in pri „Montu" ni drage razlike,
kakor, da „Mont" razdeli čisti dobiček
med župnike za reveže, banka pa za de-
želne potrebe v znižanje naklad.
Potovalni učitelj kmetijstva Štrekelj
je pojasnil zadevo brezobrez^tnih posojil
za prenovljenje vinogradov, o vinski
klavzuii, ki še v(dno ni vničena, o novi
deželni postavi glede plemenskih bikov,
katere si bo od 1.1904. dalje morala vsaka
občina priskrbeti; priporočal je rejo
naolžne živine, ter prodajanje mleka po-
tom mlekarn.
Slednjič so bile sprejete razne re-
solucije v prilog kmetijstva. Dva govor-
nika izmed ljudstva sta priporočala edi-
nosi Ce tudi sta imela najboljše namene,
naj vesta, da edinosti ne bo, dokler ne
zavlada na obeh straneh kr^anska Iju-
bezen. KršČanska ljubezen pa je le tarn
rnogoča, l'jer je vae javno življenje vre-
jeno po naukih sv. vere. Liberalci pa,
kakoršen je dr. Tuma, naj bodo še tako
ljudornili in priliznjoni, ko krščanstvo po-
dijo iz javnosti v cerkvo, ter ljudstvo
odvračajo od katoliške cerkve in hočejo
na mesto duhovnikov postaviti učitelje,
oni trgajo vero iz ljudskih src, in z vero
gine tudi krščanska ljubezen. Liberalni
nauki o uživanju svetnih dobrot gojijo
le sebicnost. Zavladalo bo med ljudmi
tako bratoljubje, kakor za časa velikega
francoskega punta, ko so liberalci v imenu
prostosti, bratoljubja in enakosti sekali
glave vladarjem in duhovnikom, ubogo
ljudstvo pa postreljali ali trumoma na
ladjah potapljali.
Noben pameten človek ne more
ugovarjati temu, da so ljudstvo na shodih
podučuje o njegovih pravicah in dol-
žnostih, in bodri k strokovnemu napredku ;
tudi iemu ne, da se javno šiba nemarno
delovanje ljudskih poslancev, četudi so
katoliško-narodnega mišljenja; tudi je
nespamotno braniti liberalcem, dasvoje
somišljenike potrjujejo k liberalstvu
Kdo more kaj liberalcem, če se dajo vo-
diti od liberalnih učiteljev! Proti temu
pase  more  vsak   z a v e d e n   kr-
S č a n s k i m o >. p o h t a v i t i, da h o-
{¦«»j o nas«* k i' š iMi si s k o 1 j u d s t v o
v o d i t i liberalni u c i ( o I j i, ter ga
pod krinko kmcliJHkfga napredka zvod i ti
v v c r s k ii n e m a r n o s t in politic k o
n e z n a iT> n j n o s t Naj I i b o r a I n i
11 v. i t e I j i n a j p r e j s p r i c a j o s v o j o
k r A (• M nsk o m i 5 I j « n j o in z n a (.' a j-
n o s t. Ni jim trelia kloceplazdi pred du-
hovniki, tudi klerikalnih poslancev jim ni
tn»bti voliti. Vac pa inij priznajci veljavnost
krn'anskih nacel v juvneni in zrisebnern
žvljenju Pokier pa sami nima,o jaan h
nacel, ter ne vedo, so li liberalci ali soci-
j'ildetnokrati ali realisti ali agrarci; do-
kicr we sramujejo očitno spoznav.'.ti, da
so kutolicani, dokler izkljnčujejo iz svoje
družbe in zaničujejo listn svoje tovaris'i
in>itelji», ki se ne sramujejo svojoga kr-
ščiinstva; doklor so jim „Soča", ..Slov.
Narod", „Učiteljski Tovariš4' in „Hdoei
Prapor1, najpriljubljenejso berilo, jim ni
varno prepustiti ljudstva. Mir in edinosl
stuemo še le takrnl upati, ko se bosta
duhovnik in učitelj po krščanskih nače-
lih združeno medseliojno podpirala v kr-
šianski vzgoji mladine in v časen in
večen prospeh kr.sčanskogu ljudstva.
J. K.
Iz Aleksnndnje 21. nov. 1903. —
Naše drustvo „krščanska zveza Slovenk
v Aleksandriji' je prirodilo na Martinovo
nedeljo slovensko predstavo : „Jeza nad
j petelinom in kes". Vse igralke, ki so bile
| naslednje : gospodinju Vladka (Jozel'a
i L°ban iz Tolmina), dekle Nožika (Ivanka
| Vogrič iz Tolmina), Rada iMarija Gre-
gorič z Vogorskega), Lenčika (Katarina
Leban iz Tolmina), botra Katra (Justina
Žnbkar iz Mokronoga), so prednašale to
vcsoloigro v splošno zadovoljnost. Po-
s-'bno sta so pa še odlikovali gospodinja
Vladka in botra Katra. Nnvzocih je bila
polna dvorana Slovenk, pa tudi moških
! ni manjkalo. Omenim samo g. dr. Pečniki,
ki je že dalje časa nastavljen v Tonti
kot zdravnik pri angleških železnicah v
Egiptu in je prišel nalašč k predstavi, g.
dr. F. Jesenka, prof., g. Antona Lebana, in-
ženerja i. dr. — Veliko veaelja je »bilo pri
predstavi in pozneje pri splošni domači
i in pošteni zabavi. Potreba in korist
društva „kršč. zveza Slovenk'4, ki ima
namen podučevati, zbirati in na dobro
napeljHvati Slovenke v Aleks., katerih je
blizu 3000, se kaže in tudi uvažuje vedno
bolj. V društvu namreč imajo Slovenke
poduk vsako drugo nedeljo v zadevah in
razmerah glede njih verakega življenja,
ker v cerkvi ni mogoče dobiti za to časa.
Poleg tega imajo tudi na razpolflgo dobre
knjige in časnike in skrbi se po mož-
nosti tadi za primerno pošteno zabavo
in razvedrilo. Lepo je torej v društvu
združeno „prijetno s koristnim" in zato
tudi isto vedno bolj napreduje in treba
bo kmalu poiskati za društvo veČjega
prostora, dasi je dvorana v hiši Slovenca
g. Jak   Debelaka dokaj prostorna.
V cast vrlim Slovenkam moram
reči, da se vedno bolj združujejo in zbi-
rajo v društvu. Seveda je pa tudi, žal,
roanično, da še mnogo prekaša število
tistih, ki si posebno ob nedeljah drugod
išrejo zabave, zlasti plesa; vsled tega pa
tudi zadene ne samo nje, ampak tudi
njihove stariše kot neizogibna posledica :
nesreča, žalost in sramota. Zato se po-
polnoma strinjarn s tern, kar je brati v
zadnjem „Prim. Listu*4, da bi vsi morali
delati na to, da se vsaj omeji izseljevanje,
če se že popolnoma ubraniti ne more, ker
služkinj je posebno mnogo tu in mnoge
so brez službe. Poleg tega je pa najbolj
važno in neobhodno potrebno tor sveta
dolž.iost vseh onih starisev ali predstoj-
nikov, ki imajo avoje hčere v Egiptu, da
vodo kako one tukajžive. V ve-
likem mealu so one tako same sebi prt-
puščene in v tolikih nevarnostih, da ni
čudež, če se jih mnogo zgubi, ker ni
nikogar, da bi jih izdatno mogel nad-
zorovati, ako stariši sami toga ne store.
Zato stariši in predstojniki, spolnujte v
tern oziru svojo vestno dolžnost in ako
sliäite in ste o resnici prepričani, da so
Vaše hčere zasle tu na kriva pota, jih
lakoj brez odlašanja pö avst. konzulatu
pokličite domov. Le tako bote mogli Vi
enkrat dati odgovor Bogu, le stem jih
bote obvarovali propalosti in ob enem
dali tudi drugim svarilen vzgled, da se
bodo bolj varovale in vkljub nevarnostim
velikoga mesta dobre in poštene ostale.
V kolikor mi bo mogoče, bom jaz vsa-
kemu pomHgal, kdor ae bo name obrnil;
zato delujmo skupno in složno v blagor
Slovenk!
P. Benigen Snoj,
slov. kurat
v Hamoatanu hv. Katarine.
Politični pregled.
Skllcanje delegacij.
Uradni listi :<o priobčili vjst, da so
delegacije sklicaae n& dan 15. dec.
SpremembR uslave
Mlado«''«'ski klub je sklenil, da h\
prisvoji iiiiiiii predlog posl. Koi%ta glode
spreinemlxi nstavc. Klub tudi naproHi
ostale strarjk«^ desnicc», m:j podpirajo
pred log.
Dijaski nemlrl v Inomostu.
Ko je prof, tie Gubernatis v torek
po noči (nlpotoval iz Inomosta, zbrala ae
je na kolodvoru velika mnoAica nemških
visokošoicev, kateri so prirodili de Gu-
bernartisu sovražno domonslracijo ter
mu žvizgali in upili ,.Abzug!'1 Prišlo bi
l'Ho kmalu do spopadu med tieinskirni in
ilalijanskirni tlijaki, a orožniki in retiarji
so z energičnim poslopanjem to pn'prt'^ili.
1-itotako so redarji prepreöili nameravano
dtMiinnstracijo pred ilalijanskein kon-
z ii I a to in.
Ogrski državnl zbor.
V  srt'do sei je   iz-Tšila   v   ogrskem
parlamentu    izvolilov    državnozborskega
podpred^ednika.   Isti   dan so   ae izvrsile
tudi volitvc   v   delegadje.   Potem   ae je
nadaljevala in sicer v x.n»inenju obstruk-
cije razprava o zakonskem načrlu glede
kontingenta novincev. — V četrtek pa je
bil v ogrskem parlamentu   hud vihur, ki
bi se bil kmalu   spremenil v  točo.   Posl.
Podmaniczky   je nninrec   stavil   pred log,
naj   bi   zbornica   imela   predpoludanske
in   popoludanske   seje.   Zbornični prod-
sednik je rekel, dn bod(^ stavil ta prodiog
na glaauvanje   in sicer   drugi   dan. Posl.
Ugron   pa   je   predlagal,   da ao otvori o
predlogu   poprej   razprava.    Ker   se   je
temu    ustavljal   predsednik,   nastal   je v
zbornici strašen hrup.   Poslnnci naspro-
tujodih   si   strank   psovali   so se,   kakor
pijano   barabe   ter   si   žugtili   a pestmi.
Kmalu   bi   prišlo  do   pretepa. Tudi grof
Thza je   posegal   vmes   in   je rekel mej
drugim, da je z dr Körberj'in popolnoma
zadovoljen,   kar   dokazuje,   da   so imeli
popolnoma prav oni,   ki so trdili, da ni
bil konflikt,  ki   je   nnstal   prej^nji teden
med dr. Körberjem in grol'om Tiszo, nit1,
drugega nego   dogovorjena   kowdija, ki
ie pu za oba jako žalostno končala.
Izvolltev ogrskega min. pred. državnim poslancem.
V  sredo je bil  grot   Tiaza izvoljen
državnim poslancem s 1126 glasovi proti
682 glasov, katere je dobil kandidat ne-
odvisne   stranke, Stöcker.   Volitev   se je
vräila   pod groznim   vladnim   pritiskom.
Pri ti   priliki   sta   bili   dve osebi   ubiti,
jedna pa težko ranjena.
Izgredl pri volitvah na Ogrskem.
V  torek   se je  vräila   v   Szatmaru
dopolnilna državnozborska  volitev. Izvo-
Ijen je bil za poslanca  trgovinski   mini-
ster Hieronymi  s 688 ghsovi   proti 634
glasov, katere je dobil kandidat Kosutove
stranke. Po proglašenju  izvolitve  je ka-
kih 5000 glav broječa   rnnožica,   sestav-
ljena iz pristašev Koäutove stranke, udrla
v volilni lokal in tam vse porazbila. De-
monstranti odäli so potem   pred  „Pano-
nio", kjer so bili zbrani liberalni volilci.
Kosutovci   so   tu pobili vse   sipe.    Nato
so udrli v kavarno, kjer so istotako vae
uničili, kar jim je priälo pod roke. Poli-
c\n si   seveda   ni  mogla pomagati proti
tuki ogromni množici.  Poklicali so torej
na pomoč vojaštvo.
Atentat vojaka na dvorni vlak italijanske kraljeve
dvojlce.
Več listov potrjuje vest nekega
cherbourškega lista, da je neki vojak 1.
kolonijalnega regimenta, imenom Diot,
kateri je stražil železniško progo, o po-
vratku italijanske kraljeve dvojice, položil
na železniški tir 5 velikih kamnov, katere
pa so pravočasno zapazili in odatranili.
Vojaka so zaprli in bržkone pride pred
vojno aodišče.
Dohodkl na Balkanu.
Turäka vlada je konečno odgovorila,
ali seveda, po turiko. Naznanila je nam-
reč ruskemn in avetrijskeinu poslaniku,
da je ref'orme v principu vsprejela, ali
da bode treba še marsikaj dognati, kar
bi znalo po njenem mnenju škotlovati
turskiixi soverenim pravicam.
Domače in razne novice.
OilUkovanje. — Nj. Vel. ceaar je
povzdignil znanega veleposestnika in ve-
letržca slovenskega mecena, gosp. Josipa
Gorupa, v vitežki fatan, s pridevkom
Slavinjaky.
Za „Solski Dom" prejelo uprav-
ništvo „Gorice": Pri zlati poroki g. &te-
fana Marušiča na Lokvici nabralo 11 K
20 vin. (ravno toliko za „Alojzijevišče") ;
Josip Mašera, vikar 20 K; pri pleani ve-
selici bralnega družtva v Biljani due 22,
novembra, nabrala je gospica Teodora
Šsiligoj 11 K.
Hvala 1
Za,,Božičnico" „Solekesa Doma"
so darovali: Gosp. Premrov 1 K, gospa
Aua 50 h, goap. l Kavčič 1 K, gospa
Amalija GoljevSček 10 K, gosp. Leopold
Bolko 10 K, godpa GabrSčekova 5 K, gosp,
— Ysega ^dravilstva ==z
doktor jjfaiton Jßrecelj,
ordinuje v Qorici. Qosposka  uliea  štev. lä.
druqo uadstropje nasproti ..Jrem   kronanv
od 8. do 10.   predp. in                  z=
H3z^=zz=: od 2. do 4. popoludne.
priporo^a se zlasti v slučajih otroških
—                       bolezni            . —------
Anton   Pečenko
Vrtna  ulica 8 (a URIC A Via Giardino 8
priporoča
priatna    bela
in črna   vina   <
»x   wipawskih,
furlanskih,
briskih, dal-
matinskih in
isterskih  v i
nogrado«.
Dostavlja na dorn in ra^poäilja po idez-
.lici na vst» kraj'- avstrn-csriTsko ni"Miarr>ije T
stuiih oJ   bk\   litrov   naproj.   Na   iahtcvo    pnäilja
ti"li luorcc.
Cene zmerne. Postrctiba  poiten».
Anton Kuštrin
Gosposki ulicih. štev. 25,
1 priporoča častiti duhovščini in slavnemu
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Sanlos, Sandomingo, Javn, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü
islersko in dalmatinsko. Petroiej v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3
4, 5. Vee vrsl riža. Miljsveče prve in
druge vr>U\ namreč po V* kila in od I
funta. Testenine iz tvornice Žnidersič &
Valencia v 11. Bistrici. Zveplenke dražba
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Aidovščini. Vsp blapo prve vrste..
Kroj aska zadruga
G[onea, G[osposka uliea 7,
naznanja,
da prodaja oblačila za dame
in gospode, modne barhente,
in rlrugo manifakturno blago
posebno za bližajoči sc čimski
čas, blago vseh kakovosti in
po najnišje mogočih konkurenč-
nih in stalnih eenah.
Vzorci najnovejšc izbcrc ?e
na zahtevanje pošiljajo brezplač-
no in poštnine prosto.
**S        pri svetem Antonu Padovanskemi^___^\*
NOVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo)
Dobi ae bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadralov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
ueštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic,
kelihov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno
za vlažne cerkve.
Zaloga sveö iz öistega öebelnega voska kakor tudi mešane
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna iadelovalnica palm iz   umetnih  cvetlic in vsako^rstnih
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja se vsakovrstno stvari za cono, vw*—w-^-vv^w. ~^-+-~.
—-^----^v^—w^-v pri Kojej je izključena vaaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točno in hitro.
T/ßtf  Ob uedeljah in prazuikiti je prodajalnica zaprta.   ^HI
Z odličnim spoštovanjem                         Anton J. VogriČ.
»                                                                                                                                                                at
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
na Bregu p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča sl. občinstvu, pref. duMovŠČini,
imejiteljcm in predstojnikom zavodov in
šol, krčmarjem in kavtii'narjerr., ravna-
teljstvom uradov, g-g. brivcem itd. itd.
natančno in trpežno izvršene
stole, fötelje, vrtne stole, gu-
galnikcnasloiijače itd. itd.
po kar najbolj nizki ceni.
Blaijo je iz tnleija, izliranoga l«>sri. poljulinu li-
kano hü v nanwni boji imitirano Največja izbiTa
stolov. naslonjancv in qiitjaliiikov iz trstciiinp. —¦ Na
zi'ljo pošlje tvi..... najnovejši*. obširnn ccnik« z nail
800 slikami. \7 katerih so razvhli oblik* lil.^a in ouno,
,^n franko.       Naročn«r.lo«m na ilobolo znaten popust
Rojaki! Ne pozabite naših zavodov.
Ivan Schindler Du!iai HI.|i , Erdbergstrasse 12.
|M»silja >,«' veliko let «lobro /.iiaiiio
sti'oje vsake vrnte /i\ poljedelntvo. !
Mline z;i «:idj(» in «rod/.je,   stiskalnico   za  sadjo   in j
^ro/.ilje, škropilni('f\ poljsku   orodja,   stiskalnice   za i
sono. in¦;iti!nic'\ vitlo, Irijerje, čistilnice m žito, lu-j
soiinic^ /,;i koruzo, Hltunore^nic«,   stroj   /,:i   rozanje
rep«1, in I: no y.A j^olanjc, kotlc //i kuhanjt»   klaje, se-
s:ilk^ /,a vodnjake in «nojnk'.o, vodovoilc, /el. cevi itd. |
Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih |
cenah! l^vno   Ih^o   vso   pripnivo  za  kletarstvo:
medeiK'  pip<*,   ^csalk'» za  vino; gumijeve in konop-
Ijene ci^vi, ^umijove ploee,   str^j   za   točenje   piva, j
skrinje za led, slrojo za sladoled, priprave za izde- j
lovanje sodovke in  penečih  vin,   inline   za  diäavo, I
kavo itd.; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za
živino, tehtnicft na drog,   stebersketehtnice, namiz-
ne   tehnice,   decimalne tehtnice;   želežno pohištvo,
želczne blnga.jne. šivalne stroje vseh s<^stav,  orodja
in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kle-
parje, sodlarje pleskarje itd.
Vse s vecletnim jamstvom!
Po najnpflnejših Blačilnih Dopjii, tuli n olmke!
C'Ciiiki z vi'c kot 400 sllkaini brezplačno.
Prekupcem  in agentom posebne prednosti!
Dopisuje se tudi v slovcnskem jcziku.
Pi^e naj se naravnost:
Dunaj III 11 Erdbergstrasse štev. 12.
J/fT" Zrtravje je najvcčje Uoga^tvo! "*^S
,:ß KaisIjt^t iY« Mifli ?,#
'iV ^lasüvilc in its nailkfiljivo kapljiri; sv. Murka m\ uporiil)lj;tjo /a
iiolrjinjf! in üiinanjc bnlcziii. Posebno odslranjujejo Ir^anj«1 po koslcl»," nogali
in roknh Uir O/.clravojo vsak ulavoliol. One clolujcjo ncdosi'^ljivo in spasouosno
pri žcloilčiiih bolcznih. uhlažujojo kalar in i/.inečok. oilpravijo naduho, bolpcinc
in krec. [lospcAiijcjo in /.boljšujejo prcbavo. čistijo kri in crcva. Tc prc/.cncjo
viilikc in male ^ustc  l.cr bolrčine po ti'h prov/roöiMio.
Tuili (Iclujcjo i/borno proti bripavosli in prehlajciiju. Lcciijo vsiv bolczni
na jctrili in sli'zih lev .,kcliko" in ščipanjo v žolodcii. Odpravijo vsako nirzlicu
in od |c i/virajočc boli'sli.
i'1 kapljiccso najboljšc srotlstvo proti bolezni na matoniici in „inailroiiu'".
in zalo iic bi  sinelc     laujkati   v  nobnii  msščttnski  in   kincčki   biši
Doliivajf) sc snmti v nMestni lekarni w Zagrebu". NarotSujc sc
ctlino in tiiciio Ic pod naslovcin:
„Mestna lekarna"» Zagreb, Markov Trg  štev. 40,
poleg eerkve sv. Marka.
Di'iiar sc pošilja naprcj ali pa povziime. Mynj kot en ducat (12 slcklciiic)
bsb iic pošilja. C.cna j<' iiaslcdnja in sicor franko na vsako poslo:
1 durat (12 Htoklcnir) K   4;- h     4 (||U.at (4H KtelcU.I|ir)  K lm) ,,
rriznalnib pisurn imain na tisoče, tla jili ni nio^očc vscli tukaj pona-
tisniti. zato navcdcin   imena Ic nekatcril'lKospoJov, ki sos nosebnini vsuohom
uporabljali kapljico sv. Marka, tcrpopol-
imina ozdravili: Iv. Harcntinčič, učitclj;
.laiiko Kišur. kr. nadlogar; Štolan IJuiCii,
župnik; llija Manič. opančar; Solija Vu-
hclid, šivilja; .ložciSoljanič, krncl itd. itd
Mestna lekarna
Zagreb,
Markov trg štev. 40, poleg cerkve
sv. Marka.
I    &4F~ Vstanovljena I. 1360. 1^
Kapljice sv. Marka.