Leto V., štev. 299 Lfubtlana, torek, 23. decembra 1924 PoStnlna navSaRrana cena z i/m Izhaja ob 4 i)ufr«|. Stane mesečno 20*— Din ■ inozemstvo 30*— s neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo t Miklošičeva cesta fct 16/1 Telefon it. 72, Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravnfŠtvor Lfnbljana. Prešernova •L it M. Telef. it. Sfi. Podružnici: Maribor. Barvarska nI. 1. Celje. Aleksandrova e. Račun pri pošt«. žek.>T, m.vodu iter. 11.812. Ljubljana, 22. decembra. I Ob petletnici ljubljanske univerze se je naše! med njenimi profesorji eden, ki je Sel in v beograjski »Politiki« debelo pljuni! nanjo. Ni mu prav, da se na nji poučuje v slovenščini in jezi ee, da bomo imeli za eno, dve leti cclo snanstveno literaturo od patološke anatomije živcev do mednarodnega prava. Ta ton dr. Kosiča je Isti, kot «mo ga pred vojno čuii od nemških na-eijonnlcev n v vojni od nadutih polkovnikov in generalov. V naSi državi bi ga ne čuli več. radi, bag v interesu nacijonalne ideje, na katero se sklicuje gosp. Kosič. Velesrbstvo odklanjamo 7 isto odločnostjo, kot odklanjamo hrvatski in slovenski separatizem, zato odklaniamo ravno ker smo dobri Ju-gro-dovem, tudi srbski šovinizem. Ce je rw»še vseučilišče v nekaj letih pripomoglo do tega, da dobimo znainstveno literaturo, potem bodi g. Kosičn povedano, da je « tem izjHilnjen dolgoleten 9en nas vseh. kajti najboljši naši sinovi so do ustanovitve naše države debli tlako drugim narodom. Najlepše spričevalo je v naših očeh dal gosp. Kosič profesorskemu zbom ravno s tem. da njegovim članom očita plodo-vito znanstveno in pisateljsko d-i ova-aje. Toliko gosp. Kosičn, katerega motivi za niesrov članek nam niso povsem jasni Dobrodošel je bil članek le našim klerikalnem, ki so ga brž pograbili zn svojo umazano politično agitacijo — proti demokratom. Predvsem Je treba zabeležiti, da prof Kosič ni somišljenik demokratske stranke, temveč Je menda nristaš zemlViradnikov in dn tudi »Politika® ni glasilo demokratov, temveč da je ta list prav blizu bivšemu »bloku*, kateresra odlični člani so baš slovenski klerikalci. Ti dve kon-Itataeiij na«: že sami po sebi oproSčafa nadalinegs odgovora na lažniva klerikalne fnsinuacije. Cela afera pa nam daje priliko, da sooet enkrat energično zavrnemo bajko, k! jo izvestnl krogi sistematično širijo, češ. dn smo mi nasprotniki n«i-»esra vsettč'Hšča. Tu treba, da ponds Razkol v Radičevi Solidarnost Evrope proti bolfševikom NAŠ! VELIKI ZAVEZNIKI ODOBRAVAJO ODLOČNO STALIŠČE JUGOSLAVf JE PROTI BOLJSEVISKIM EKSPONENTOM. Beograd. 22. decembra, r. Javni in- isvoif-m potovanju. Vašem« dopisnik« ITICNIH VPRAŠANJIH. - RAZMEJITEV V SLOVENIJI- - GLASILO ter66 k daries zavzet .udi -t mtdnarod-! je Ninčič med ostalim izjavil: Vsa Ev-FRANCOSKE VLADE 0 NAŠEM NOTRANJEPOLITIČNEM POLOŽAJU. ino akrcyo protj boljševikom, ki j« v ! ropa je v grozi radi destruktivne agi- IZ ZAGREBA ŠIRIJO VEST, DA JE IZSTOPILO 21 BIVŠIH RADIČEVI H POSLANCEV IZ HRSS. — VAŽNA MINISTRSKA KONFERENCA O ZUNANJEPOLITIČNIH VPRAŠANJIH. NAŠEM NO Beograd, 22. decembra, p. Dnne« v no-j veduje federalistični režim in revizijo ozki zvezi tudi s protidržavnim delova- ; tacije tretje internaeijonale, a ic l=to-tranji politični situaciji ni bilo posebnih j ustave iz leta 1821, na druji strani pa'ujm gotovih naših domačih politikov, časno tudi pripravljena, da izvrši mo- dogodkov. Vlada «e je posvetila velikim zunanjim dogodkom. Nocoj je bila v ministrskem predsednišlvu tri ure dolga ministrska konferenca, ki »e je izključno pečala z zunanjepolitičnimi vprašanji. Te konference so se udeležili Pašič, Pribičevič, dr. Žerjav, dr. Ninčič in Triikovič. Pretresli so se najvažnejši politični dogodki, ki so v zvezi z našo kraljevino. Enega dela te konference se je udeležil tudi dr. Rybaf. Po tej konferenci je konferiral minister dr. Žerjav z dr. RvfcaFetn. V istem času je konferiral dr. Ninčič z našim vojnim ekspertom Draškl'em, predsednikom komisije za razmejitev v Sloveniji. Drrškič je izjavil Vašemu dopisniku, da je z dr. Ninčičem pregledoval terensko karto, kjer se vrši razmejitev, o čemer je potem dr Ninčič poročal na omenjeni ministrski k%ferenci. Političnih sestankov danea ni bilo. Po včerajšnjih konferencah in zborovanjih pa se že mnogo jasneje vidijo konture položaja vladne koalicije ter se z zadovo'j- zacije ------...... .---------- __ , . sigurnost države «r.me r popolnem t-»e zapuščajo balkanskimi državami zelo interesirana.: Sofija. 22. decembra, s. Kakor poroča- v državi, temveč tudi v inoscm«tvu j« po- <5pjlhl in pristopajo V Narodnemn bloku. V političnih krogih sc pripisuje potova- jo. namerava kralj Boris v kratkem aa- ložaj Narodnega bloka vedno jačjl. V političnh krogih je vzbudil zadovoljstvo članek pol službenega glasila francoske vlade «Temnsa>, ki smatra, da j« s»- Nocoi 't dosrs-i i* ^ajrvehs vest. da Je nje Cankova inicijativi, k! je izšla na raz-21 poslancev P-of-čev«. stranks rol ve»l- govorih med italijanskim ministrskim »tvom ro«l. JIrstonP« h predstdnikom Mussolinljent in jugr.sloven HRPS z iTtave. re rcor»5o toNrlratl skim zunanjim ministrom dr. Ninčičem danja kriza naše kraljevine rczultanta psutin-n-a stran'-e g lmenwPe»?lo v Rimo. Obisk bivšega jugoslovcnskega konflikta me.i principom oblasti in anar- }rr w?,'»vaio. d» rtreH c?l-os-» deT»t'«»«. j zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Sc-hističnih tendenc, povz-očenih vsled ro- j p^^ič h s svo?o deflvel vojne upornosti. Žive sile jugoslovenske »rc!«»"tcn roraz, ra oni. H se tvorili njivdvo meč t»r bo jneral demen-tlrcn p« «ve'lh na!oz:lh !zva- tpti x» sr»;e preiMrtavpo P-rr-šnia »Prt* na t!vodn»in me-stn k^nsfet?-!« to rfc'»trs ter ccrlv!5e vse rpve^no re 'cTVKe. |,-j ti. irerr,w'aro ni-tirala, sta nastali dve nasprotni ideji, ki | balcio v dr «e r zs-trTen mn- se sednj borita. Na eni strani Pavidovičevi! rP-t,i 7av«da:» nevarnosti, v kateri se pristaši, slovenski klerikalci, bosanski j nahaja?«*, rimo dvoje: prvič, da smo bili mi vsi muslimani Ln Radičeva stranka, ki napo-raibolj vneti bojevniki za naše naclje še niso imele časa, da se kanalizi-rajo po jaki administraciji, nasprotno je administracija še slaba in še ne odgovarja svoji nalogi. Ko ae je rodilo hrvatsko nezadovoljstvo. katero sta Radič ter moskovska Internacijonala demagogično el-sp'oa- stopiti potovanje po raznih evropskih dvorih. To njegovo namero utemeljujejo z žel.o njegovega očeta bivšega kralja Ferdinanda, k! hoče svojega sina oženiti. Pričakujejo, da bo kralj Boris obiska« Rumunijo, Španijo in Italija Konflikt radi evakuacije kolinskc cosse NEMŠKA DE MARŠ A PRI ZAVEZNIKIH. - ANGLIJA IN BELGIJA ODOBRAVATA FRANCOSKI PREDLOG O ODGODITVI EVAKUACIJE. Barlln, 22. decembra, j. Vlada ja rče- | varaoiti za Belgijo najvišji problem. Do* raj ia dane. v Londonu. Parizu ic Kimu. i kicr Nemčija ne zadosti razorozitvenim kakor tndi v ostalih mestih pri svojih i zahtevam mirovne- pogodbe, ni mogiče diplomatskih zastopnikih podvteia de-, izprazniti kolinskega ozemlja. Ako se to mario gleda izpraznitve kolinskega ; nc zgodi, je Krivda Nemčije, ker je de-oič®i>. Ta dem.uia ue znači protesta,; iala razorožitvenl komisiji težkoče. I?« Bšče. tndi takrat, ko so zbiral! »Slo-venčevis pri«tiši prisnevke za solno-praško katoliško univerzo in ko so tiVradli vseučilišk? fond. da ga porabijo za svinjske hleve, in drugič: da smo bili m? tisti, kl smo v Jugoslaviji s našim pritiskom na srbske nriiatelje v glavnem pripomogli vseučiliški ideji do tako br7p zmage. Da ne moremo biti danes njeni pro-tivniki. je vsled tega nmevno po sebi. mislimo pa. da je dovoljen včasih kak pomislek, n. pr. ali ni morda število profesorjev na teološki fakulteti ni naše razmere previsoko. Mi nismo nikdar zahtevali od vsenčiliških profesorjev. da se udinjajo naši stmnki. znhfc*-vali smo da so zvesti državi fn resni znanstveniki. Hočemo pa. da se niihov riogled ne n stavi pri ljubljanskem plotu, marveč, da obsega ves naš narod, vso njegovo veliko domovino. Nočemo, da se s pre7irom gleda na one. ki v neprestanih borbah za sv»-bodo niso utegnili doseči tisto višino kulture, kot smo jo baje dosegli mi: Selimo si bratskega sooznar'a. timsvj. ris in ljubezni: želimo, da prodira ožarirna od ogntn re linhe-rm" tudi niša Poecijelno slovenska kultura na ju?, da lodo brali tudi v NiSti in Skoolm Hlanca .Tem o in in Veroniko TVseniško, kakor na? naš narod noorna biser« srv ske literature ir. plodove nlhovili znanstvenikov. Da doseže te eilie na« Jugoslovanov ni treba, da se kdo «r>>>-*rhi». marveč zadošča, da ie prožet ljul,n?f i do reloknnne naše domovine, pa r>aj govori ali potem v slovenščini ali srbohrvaščini! Mt moremo biti v sponi v vprašanju, kdai naj se prične s oorkom latr^čine ■— dasi se tudi to vprn^anje ne da ri-pti s stališča klerik"''Tmn ali liberalizma — ne moremo biti na v nsanrot-jn z 07irem na naše vseučilišče. Vivat. treščit, floreatl Naša gramca napram Albaniii saprta STROGA NEVTRALNOST JUGOSLAVIJE NAPRAM DOGODKOM V ALBANIJI. INTRIGE F AN NO LL! J EVE VLADE. — SPLET K A RIJE V RIMU. Beograd, 22. decembra, p. Dogodki v Preprečeni kom.irai^ičn? izgredi na Dunain Dnnaj. 22. decembra, v. Pod vodstvom komunističnih agitatorjev iz Nemčije so Albaniji so danes vladi povzročili mnogo truda, ker si je albanska vlada prizadevala, da krivdo konfliktov v Albaniji prevali na nas. Kakor se glase informacije je Fan Noil sporočil Mussolini u, da se v Albaniji proti režimu Fan Nolija bore »regularne srbske čete» z velikim številom naših oficirjev na čelu. Radi tega je danes opopldne Pašič konferiral z dr. Ninčičem ter je po tej konferenci odelenje za štampo izdalo nastopni komunike: Na predlog ministra za zunanje stvari je vlada sklenila, da se radi vstaje v Albaniji takoj zapro naše meje proti Albaniji. Obenem je vlada izdala naredbo obmejnim organom, da se ima vsakdo, ki prestopi mejo, naj pripada katerikoli bo-jujoiih se strank, razorožiti in internirati Vaš dopisnik se je nocoj obrnil na pomočnika ministra za zunanje stvari Mar-koviča, da mu pojasni ta komunike, d. Markovič je naglašal, da hoče naša vlada pokazala Evropi in svetu sploh, da se naša država absolutno ne vmešava v notranje albanske zadeve. Zdi se, da Fan Nolijcva akcija meri drugam. Lansirala se je vest. pravlja Italijanski general Beitclvcnga v članku, ki ima naslov »Slovanska nevarnost na Jadranu^ In ki je izšel v iistu »11 moado« in ta objavlja tudi osebni organ Mussolinija «Ii Popolo«. V tem članku govori gcnersl Btncivsnga o neki nevarnosti, ki preti Italijanom od slovanske invazije na morju in ki bi z zavzetjem enega dela severne Albanije postala temveč državna vla'!« išče informacij, r koliko so časopisne vesti o edgoditri iz-praz.»itv» avtentične ia kako je razumeti izjave lorda Curzona v angješki zgornji zbornici gitdt tega vprašanja. Bruselj, 22. decembra, v. Nemški po« jlanik v. Kel'»r je v »oboto obiskal hel^ij« skesa ministrekeaa predsednika. Raz^« vor s« je tikal v javnem vprašanja ij« prarrltve kolinskega ozemlja. Nemški poslanik j« hotel zvedeti od belgijske vla« da. aii je Belgija pripravljena držati ae dneva 10. januarja 1925. kot datum* /s izpraznitev t«ga pasu. Nemški poal.nik ie opozarjal na pos edics eve»t. poda j« velka nevarnost za Italijo. Pisec za h t;- '""i* teSa roka '» d* bi »ko va od svoje vlade zaščite r tam smislu. P*1'«'i1"B'c mo«io Povrnitl,T I\cn,u'* Povodom tendenčnih vesti Faa Nolija nacionalUtič.o ministrstvo, kar bi otež. . se e vaš dopisnik delj fa,a razgovarjai »ačrU. Bel. tn pričakovat, je, da bodo v s.edo z en:m naših ministrov ter dobil mfor- j »ii»ki ,unsnii •»■"'»ter Je preciairal »t«h« praznite* tega ozemlja je bilo treba oi= goditi, ker ie ni prispelo poročilo kontrol« ne komisije. Z juridičnega kakor tudi s političnega stališča je podaljšanje zased» be popolnoma upravičeno. London, ti. decembra, j. Ofiei.^lno s« javlja, da je zelo verjetno, da koHnsko ozemlje dne 10. januarja a« bo izpraznjeno. VOIA8KA KONTROLA NEMČIJE. Pariz, 22. decembra, v. Danes popola dne je zaseda! vrhovni vojaški svet pod predsedstvom maršala Focha. V diplomat skih krogih domnevajo, da je Francija pripravljena vzeti na znanje poročilo razorožitvene kontrolne komiaije Dar.es sc je posvetovalo jlede teh protokolov macije. da želi vlada Fan Nolija. da neuspeh notranje polit kt Ir. revolucij« v Albaniji prevali na našo državo. Naša država pa je v pro- 1. Fašisti odklonijo r.ori zakon, t j. Ijer dekrst o razpustu zbornic« in ,-atpi-podpišejo svoja lastno smrtno obsodbo, eu novih rolite.'. na kar bi bi! Mussolini r lastnem parlamentu tepen in bi moral podati demisijo: aii 2. predlog se sprejme, na kar bi morala biti zbornica, ki je br«z vsako skuša!' danes brcTj*wlni na Dunaju iz-. avtoritete, razpuščena ter razpisane ne-evati eestne demonstracije. V predmestjih j Te volitve. Zelo dvomljivo pa je. sli bi •e je zbralo včeraj »to brezposelnih, ki. kralj Mussolinijevemn aiinistrstru povo-bo »kiAili na raznih i«?kah korakati v no- ril razpis teh volitev. S parlamentarno '.n*v* dioloniat.j.i poročevalec »lKJy Te-tranj« me«!o. Pripravij«wih je bilo R00r"> x ofioricionalne strani se označuj* ta Vtis-: icjrajdia*, »e U« r kratk.m skletil dal«-po!icWov, kl to prep«>#ili raako »krilo solinijev manever kot zelo spreten. Vi pa ko«eži»n sporjun«* aicd Jap«n»k« I« h»- dcmufstrantor. Aretiranih j« bile t*«eb, bo vseeno ostal pri opoziciji brez učinka. -*—■-*- **—''-------«-■- — m«f njimi še«t agltaterjer, ki »o iz Iter- Opozicija je mnenja, da ima Mussolini-lina po nalogu Mo»kv» prilli na Punaj. jer predlog samo na tem. da pripravi Oblasti »o Jih izgnale. Pan j« v oatalem vladi izhod is politično zamotanega in poteke' mirno brca nadaljnjih incidentov ■ ne vzdržljivega položaja. _.—.—| Rim. 82. decembra, j. Mussolini je imel mestih ž« prealopiln bregove. Nekateri ' —'->i d«li »o pod rodo Vsled ogromnih | CURIH: valor so trnele tudi pristaniške naprav«. 613^75, London 24.285, Pari« 27.75. Milan Voda j« vrj!e na breg ogromne ledene 122.22, Praga 15.6875, Budimpešta 0.0070K plošie. Gasilstvo ia vojaštvo je staln« pri- Bukarešta 2.05, Sofija 8.8(1, Dunaj 0.007275 pravijeao. DUNAJ: Beogred 10C7 do 1071, Budim- POLITICNE ZMEDE NA MADŽAR« SKE.M * BudisipeštK, 22. decembra, v. Na včerajšnjem kongresu probujajočih se Mad« žarov jc padlo mnogo aapadov proti vi&« di. Govorniki so prsdbncivaK viadi, da trpi agitacijo levičarskega časopisja pro. ti frakcijam nacionalnih strank. Politični položaj nc Madžarskem se je zopet po« slabšaL SILEN MRAZ V AMERIKL do 2157, Sofija 510 do 514, Curih J3.73f do 18.805, dinarji 10«5 do 1072. d»l«rjt 70.000 do 70.800, lire 8t£0 do fc>!0. PRAGA: Beograd 50.875. Dunaj Rim 145.125, New-York ».00, Curih 067.025. BBKLIK: Beograd 6.90, tiilan 18.08. Praga 12.69, N«w-York 4.195, Curih S1.2S. LONDON: Beograd 814, Paria 87.4C. Pariz, 2?. decembra, a. Kakor javljajo rjetsko Ruti j«. Japonska m b« s svoje isti iz N.w Vorka, ie nastal t zapadnih R;m t New.Ycrk 470.W, Praga strani eaoeem uspelem zboru so se gospodje vrnili z izzvati večjo odkritost tudi med Ma-avtomobilom v Beograd. Irokanci, nahajajočimi se (vod franco- Za krajinsko okrožje se je včeraj vršila skim protektoratom ter jih morda okrožna konferenca SDS. v Ncgotinu. Za Ce!o zavesti v ii|>or. Zato gledajo v Pa nosilca liste je bil postavljen Rariovan rizu i veliko nejevoljo na razvoj do-Kazimirovič. ki ima za prolivnika bmoe-'godkov v španskem F.l Rifu. Jasno >. nega popa Gjoko Popoviea in je več negoi da bi bila edina pametna solucija. fin sigurno, da bo potolkel davidovičevce. j tti Francija dobila protektorat tudi nad Davidovičevrl so včeraj imeli okrožno španskim Marokom ter v deželi uvedla konferenco v Kragujevcu. na katero je f^i ;n mjr, Spanci. ki so sp pokazali dopada, da bi Slovenci morali po lastni krivdi biti obsojeni, da stoie sedaj zo« n ja brez izrecnega dovoljenja Limijorad« nir.lte stranke, katere slovenski del je pet 4 leta na strani in v opoziciji, kar j SKS. Podoba je. (tako je pristavil gosp. se bo zgodilo, ako zopet odpošljejo ve« fino klerikalnih poslancev v Beograd. Ideja Narodnega bloka ie r asti na Štajerskem zmagovito podrla strankar« ske barijere med naprednjaki in sobot« nt dogodek v Brežicah je jasen dokaz raz ▼eseljivega političnega iztrezn jen ja. Brc« Pucelj). da bo Zemljoradnišks stranka vsak kompromis z drugimi strankami pre< povedala. Pa tudi če bi ga ne. da ;e on (g. Pucelj) proti pogajanjem SKS s kako drugo stranko in je mnenja, j« mora SKS sama v voTni boj. prispe! tudi bivši šef Davidovičevega kabineta Božidar Vlajič, da po Ravidoviče-vlh navodilih poskusi preprečiti razkol stranke v tem okrožju. Konferenci je jedva uspelo, da je za nosilca liste postavila dr. Radosrvijeviča, a nezadovolj-neži so sklenili, da postavijo lastno listo, katere r.osi'ee bo Ljuba RankoviČ. predsednik <*vlišča v Kragujevcu. ki je v celem okrožju daleko popularnejši kakor Rados-vljevič. Ljuba RankoviČ pa ie sedaj docela odobrava Pribičevičevo politiko ln ie bo po volitvah brezdvomno priključil samostalnim demokratom. Ta edgovsr predsednika SKS je mora« žiški primer deluje seveda tudi pri nas j la JDS seveda vzeti na znanje. Bil je za» Danes smo prejeli dopis iz vodilnih kro« njo toliko bolj merodajen. ker je Zem« gov SKS, v katerem se obžaluje, da JDS , lioradni.ška stranka na svojem beourai« . , , .„ . ■ . ni povabili tudi samostojne kmetje ' skem zboru delegatov s sodelovanjem "1".!:!^^®,?,,?nrJlS,ia"_" stranke k pristopu v Narodni blok. Naš odposlancev »'ovenske SKS res tudi pre< K«m»s!ifeaci?e v ¥aro*cu Razvoj situacije v Maroku jp od dne morajo zapuščati pozfi-ije drugo za ta dopis iskreno veseli kot znak, da se povedala vsem svojim organlzac.jam '!n,T° t0r ,p ".""'ka,i '»"»i "hal»-t,,di „ trnnii. sv* n, „„,n.„. I .v----„„'it„;i, k-----t- .n»« "s * na mnogih mestih nphova oblaM tudi v krogih SKS na Kranjskem uve'iav< |sk'epanie vo'ilnih kompromisov. Ta sklep Ija prepričanje o absolutni potrebi -»kup« ' je bil oficie'no obiavlien tudi v «Kntc» nega nastopa narodnih elementov proti i tiiskcm listu« in ie s tem bila preprečen* klerikalcem in njihovim separatisti "nim vsaka nadaljna s'užbena ponudba od stra« zaveznikom. Očitek, ki je izražen v 1 pi« su pa demokratske stranke nezadene. JDS jc marveč s svoie strani vse storila, da pritegne SKS k sodelovanju v Narod« omejena Mirni na morsko obn-žje. Poraz bo imel n^lvnmnn resne posledice tudi za notranji položaj * Sna popolnoma nezmožne za kolonizstorje. nai hi se odrekli deželi. ki je niso gli obvladati. In v tej smeri niso izključeni zapletljajL Politične beležke -f- Ppeknlaeij* na komnnUtlčna in ra dičeveke jla^oT«. Včerajšnji Sloveneo Je naenkrat zopet poknz.il usmiljeno stre sa Radiča ln »n komuniste. Me?°e dni je Sli? vodila brezobzirno borbo proti radi-čeveem in nikogar ni zadnje ledne tako preklinjala ln psoval« kot a. Prepeluha in »'oventke republikance. Znano nam je, da »o klerikalci izdali svojim zaupnikom zagreMM po deželi eeto navodilo, da naj v sln?*ju, okrožnico v obliki pisma na vi'«mi. Po-vw!om afere s poslanskimi dnevnicami, ki je spuntfla znatno število radičevrttih pesisnrev proti 5efu H;:>liču. objavljajo listi vrlo značilno Radičevo rje. Se.taj pričakujelo klerikalci, da »e bo proti Rarftfu por«bil zaVon o z-Siitl države. rf'o meepo,. da je zopet nsstonil ni Narotineg« b'oka. Res je. da so se pozne ie vršili še ope> jniji «»mi Kajti i«tzii-)ja diktatorja Pri ins, ki Je treba radiflevrem pokazati glasi: tDrafn prijatelj! Po sedanjem -ta-njn «tvnri bodo kandidirani vsi dc edanji z s'opn?ki HRSS, tzvremši trkliufenep.a Lovrekovidn, dr. Adžije ln dr. Horvata. mo de Rjvera je * temi neinj^ebi »e!o tov.nl razgovori med funkcionarji N«. P^M*!,,. Ae se h« poslabšala, rodnega bloka in SKS. V mariborskem 'Jl0^,*'*^™ nem bloku. Zs po!eti jp JDS pismeno va« ! okrožju je zmaga!, narodna in državna ^.J' Marokl'; kar h} » bila SKS na razgovore, toda vodstvo SKS je vsak razgovor kot «času nepri« merens odkloni o. Po razpustu Narodne tkupščine so zastopniki JDS poluoficiel« Jo opetovano povprašali pri funkcionar« «ih SKS, ali bi službeno povabilo k sode« »vanju v Narodnem bloku moglo raču« Sati na vpoštevanie. JDS je z najboljšim »ostopaniem napram SKS. zTasti v vpra« lan ju Kmetijske družbe odločno doka« fovala svojo najboljšo voljo, da se priae io kompromisa, ki bi bil koristen ne 'e Sa narodno stvar, temveč tudi zadovoljiv Slasti za SKS. Lahko pristavimo, da so fastopniki JDS označili voditc'icm samo« ideia nad strankarsko sebičnostjo tn vo!s^v!l «« ogromna večina naiodlične šth voditelicv .Vo,na * Varuku r-a »e že «edaj skrajno SKS se je združi'« z ost.-imi narodnim. ' Spaoi.n. m to h prav politiki k enotnemu nastopu. V IjuM.an« nn?'»,v,h ^rknv^ Taka. žrtv«> ki .Mh »kem okrožju ie oRcie'r>o vodstvo SK3 «« ost?!o gluho n «'epo napram postu!«'or.i nrnden skai"vit. rm«t: ako brwl(i mo- bi m o v jio^Vd- nirodne do'žnosH. pa tudi n.pram volji r!!,, BOV! » .',P*''10' ootove večine pristašev SKS. ki »sak f'.!« ^volne,«.nama ter da »o nam Izjemni ko polovico tudi za več ostalih mesecev, zakoni proti komunistom dones'i ttame ko ni bilo nobene skupščinske seje. Zsto organ;zacije in etruje. ki nam demorali-r.iraie naše javno življenjem Ko so bili klerikalci aa vladi s« — kakor veino dokazuje Zaloška centa — lahkomiselno In brerrestno streljali na komunist« ter jih tudi pod «vojo vlado »poStenja in pravice* pu»'ilj v ječah. Priti so morali na kr »tojnežev tudi osnovo, na kateri bi se d* so — krivo in škodljivo ravnali. okrožjih ;acijo ln se pop^ln^ma umakne tz n«>- milo to'iko zaničevani demokratje. da so Toda umetno postavMene barijere se f o™-« 'e na j.osamema . poa-eši'i sodne pro-e^ ter nedolžne žrl- podhira >o same in one. ki niso hoteli ia« i ntr'*'T1» m'",a na h' na" ! ** P0*1'1' «voNk1° Klerikalci bi veliko predne solidarnosti, bo Pudstvo podučilo. i*to"'»; "etiiibe mednarodne tožave za bolje storili, da bi svoje politične mora- Alhaniia — tožite!?! naše mrje ob;!o prebivalstva, ki se je št^li' k struji Ahmi«l» bcmt: silna |ir< Sanjanja alban-kih f4.1ast:. n kat.-rih so r ^"i'"" * za tdesece poročal,« vrsti it nbmrj- k/?r wa"ft: nIr ... . t i-._„. . . .. sne «estot če i' F Noli pri svojem iTriv.i'->.m """r čuna na pomoč Italije, ki edina more še tN ta, koliko gorja so povzročili nnšenm prp4>ivalstvtj v južni Srhjjf. Naša diplomacija b? morala vložiti vsak teden |k> par protestov pri albanski vladi v Tirani in pri Zvezi narodov prositi za intervencijo brez prestanka. In vlada, ki se ima zagovarjati pred nami zaradi tolikih pre{rr<'škov proti določbam mednarodnega prava, ta ista vlada hoče nam da,jati lekcije in na-Stonati proti nam kot tožitelj! Nepravilno da je bilo naše postopanje v zadevi njKirniške akoiie Ahmeda begu Zogu. Na«ša vlada gotovo ne bo pnstila zadeve nepojasnjene, v koliki t je splcih njena stvar, da pojasnjuje ribanje. kakor je Abmedov nastop. Da je Ahmeil hoz iov«em enostavno in samofibsebj nmljivo Povso Evetn je r«|iičaj. da «e [»olitifni begunci sprejemajo lojalno in z naklonjenostjo. A h med bega je vrh tega vrgla z vlari-pra vl.iala v Italiji in ki je Imela med drugim tudi namen, vnanjo politiko Albanije nreorijentirati v italijanskem smislu Bilo je tedaj povsem Ingič to, da se je Ahmed bes zatekel k nam. Ako smo mu šli na roko bolj nego običajnemu političnemu beguncu, kakršnih Je v poslednji dobi obilo širom Evro-ne, je zopet enostavna ln logična stvar, pri kateri pa se nam ne da očitati niti nekorektnosti. Kako s« je pripravljal upor sam. o tem moramo počakati na komentar naših oblasti če ga bodo »ploh mogle dati. Kajti znano je. da je ▼ obmeinem ozemli* Allunlie onstran ipo7i«|io S»>ancev 7 umikom Snaneev 'se je namreč položaj kompliciral v dveh *mereh. I Prvič prhata sedai v ooasnost pozi-ciia F.vroi>ejeev v Tantrerbt. ki je. ka-ravo mešarte komi-Francorov. Angležev le ne ozianjali v fnsopisib, ker je že neštetokrat z de!«nji vfy'ite!jev SLS. do-enann, d« ni nobena politika bolj gol*'ufi-va in sleparska, kakor klerikalna. Nele ječe in bajore'1. marveč 'udi taborišča ia morišfa so dokazi za njihove tideje*. 4- K vp-aSaniu griotnesa stanja du« in Svancer. Tanger obdaja od vseh hovščine. Narodni duhovnik nam piše: strani o""«, da ves seljački narod vidi in presodi Zsenkrat to opustim; a ee od^ovnri ne bodo povoljni kakor pričakujem, bora odnos'al ta seznam vsem krajevnim ia i okrajnim orsanizaciiam Tvoj odgovor pričakujem do 10. decembra. Ako dotlej ne pride odgovor, bo to pomenilo, da ne samo odtiiia? kandidatne«, tem to* da <»• štora" iz stranke. S prijateljskim pozdravom Tvoj St. Radič, pred -ednik HRSS.j — Pismo le datirano s 23. novembrom in 10 decembra Je izbruhnil upor Nekateri rebelanti so ignorirali Radičevo izsiljevanje in čakajo ua izključitev, drugi se )0-etajajo za rrno noreča ir>anda'a, kakor je to tragikomično dokumentirano z Jalit-beličevim pismom. Velika zborovanja v užičltein okrožju. — Razkol daridovičevcev v Kragujevcu. Bfojtrad, 22. decembra, i V nedeljo je imel minister Žerjav v francoski strani. Kakor znano, m jI • na na povelje škofovo. Zavzemanie dr. llbu konferenco delegatov za valjevs':o španski Maroko na vsej bi*ni strani na | 2eri«va za interese slovenske bovšči« okrožje. Konferenca se je pozneje pretvo- franeo«ki Maroko. Ta nima prav nič j ne je tako jasen protidokaz proti ško« rila v sij' jen zbor, kateremu je pri«=ostvo- manj bnjevitetra in svohodoFuhnera fovskim lažem. da treba \-se spretnosti v-lo več ti«oč ljudi. Burno pozdravljen n-ohl-alstva n""n posojeni jezuitskega farizeistA-a »Slover-a«, da se je postal kot Nicolsonov naslednik an-je govoril dr. Žerjav. V va!jevskem okroi predel — m ie vrb te?» nenrimerno dr. Žerjavu zopet mečejo po'ena. Izve« Isfleški velepo-i-r.ik v Petro-radu. V ^e-ju je zm^sa SDS. sigurna. ve?Mi In ven »ar so Franeori »nalj j>o de'o ps «e bo še več, k*r ie ln ' t repri« uki meri je bila njejrova zasluga, da je V Užlcah se je včeraj dopoldne ob ude- nolnejna oa^jfl-iratl ve« Maroko: pre.l | ietno SLS. T« str.nk* je inter-slran« na |bil dosežen m«! Rusi o in Anglijo po-ležbi ministra Pribičeviča vršil« o'r ž a dvema letoma so ol-noi-ali •»a-lnn. na tem. da ie duhovšflna nezadovo':na in konierenca SDS. in je za nosi'ea lis'e v »Vratnem hirn leteči konee de*ele ter da z« to k-ivl drž«io. SLS goni duhov. Po svetu — George Buchcnan t V soboto j*. umrl v Londnnu znani anerleški velefio-sianik, gir George Buchana. V diptoma-tično službo je stopil Ž9 1. IPT5. L. 1010 tamošnjem okrožju bil postavljen Miloš novsod uvedi? red in nvli*v|li sro^o ščino v sntidržavno bo-bo. Z- gmotno Savčič; za srezkega kandidata v l'ž>.ah je kontrolo. Tndi oni so rmeli t>remn»atl st«nie bednega de'a duhovš^r e i. škof določen Proka I^tzič, v ariljskem »rezu pa »Inp teJFave. ali — premagali so HV I IjubUanskl n! m^ni! s prstom. Pač pa se Dimitrije Krčevinac, beograjski odvetnik. Sedaj pa je prVel pretiti nemir tu-?i 1 je minister dr. Žerjav z»vzcl za regu'aci« SLS v volilni borbi Krik ta vik pod pOeaaa '[*iln sfiora/um da je Anglija stopila r svetovno vojno. Pozneje so mn očitali, da > podpiral revolucijo v Rnsvi in jo pospešil, ker se mu carska politika ni rdela več dovolj zanesljiva. Od 1. 10IP. do 1021. jp bil Bnchanan veleposlanik v Rimo, potem pa se je popolnoma umakni! iz nollti^nesra živi pnja. — Sovjetske hla«?ajne prazne. Sovjetska vlada .je sporočila predspd*tvu tret:e internaciionale. da se vsakoletni subsi-diarni prispevki ne morejo več irplačati, ker je radi porazov, ki jih :e doživela komnnisf čna ftranka v z.adn:em času v raznih državah Evrope, nadatma obre« meniter niske Tnance nemo-^o^a. — Diplomatski konflikt med TurRJo In Antrfljo. Med Turčijo in »ovietsko vlado je nastala preroštva napetost. Turška vlada oiHta sovjetski, da Ir.vrinie s pt« ske trrrovinske delegacije v Parcrradu metodično revol'ic!onrnn propagando. V Carigradu, da je vrh te?a cerfnim re-volnfioaanie propagande ?a sosedne države. TiirSki riinanB minister :e ratrrozil, da bo iTirnal večino članov sovVtsbe-a nosbništva in trgovinske delegacFe. ako ta.koj ne preneha boljševiška propaganda. Sov:etrki poslanik je nato odnotoraj v Moskvo, da se posvetuje s Ci^erinotn. Gomori se. da se ne vrne več v Turčijo. — Pomorski nromet med FranHto ln Rnsi'0. Na pndt«"i sporazuma med francosko in sovjetsko rlado so za franco. ske nsrnike zopet o»lprta vsa nieka nri-stanišč« in obratno. Ladje so v os»slftn podvržene vsem do'o'i!om in pr:cto;tii-nam. po katerh se moi-e:o ravnati lid« onTt narodov, ki so r nradr"h na!di», ki tvori sestavni del plovnega parka •sTransatlantica Italiana® iz Genove. Parobrod je vzelo v najem naše p.iro-brodarsko društvo « Vesna s. Parobro-darsko društvo «Vesna» ima nalogo, da vrši s svojimi parobrod i potniški in MseljeniSki promet med našimi in tujimi svetovnimi lukami. Stremelo se je za tem, da se iz-neljeneeni iz naše kraljevine omogoči izseljevanje preko naše lake in z ladjami, na katerih se •nahajajo tudi moštva in naši častniki. ?*aši izseljenci se bodo odsiej nahajali Da ladji pod kontrolo naših oblasti, a po sporazumu se bo nahajal na paro-brodu tudi naš zdravnik in dva kape-tana. Za jsrebrodnega zdravnika je jmenovan dr. Avgust Turina, a eden cd kajietanov bo dr. Sabllč. Na Sušaku Se bo parobrod oskrboval z vodo, premogom m Sivtjenskimi potrebščinami. Za izseljence pa se bo v mestu zgradil poseben dom, v katerem bodo lahko prenočevali pred svojim odhodom, ako bo treba čakati na odhod parnika. Od te važne pridobitve pa bo imela velike koristi tudi naša zunanja trgovina. ker se bo našim trgovcem nudila prilika, da waj enkrat na mesec od-premljo svoje blago v razne Inke J«ž-se Amerike in Argentiniie. Sedaj dospeli parobrod «Gariba!di» je dolg 120 m in širok nad 14 m. Na ladji je prostora za 1200 postelj in v vseh kabinah vlada vzoren red in čistota. Na krovu je več oddelkov, v katprih se lahko nahaja 50 [»otnikov prvega razreda. Posebno okusno je opremljen tudi mali salon za dame. v katerem se nahaja klavir in lepa knjižnica. Potniki dobivajo dnevno radiotelegrafska poročila o dnevnih političnih dogodkih iz celesa *veta. Prvi izseljenci se t-e vkrcali v soboto, a ladja je odplula fz Sašaka v nedeijo popoldne. NaSi v Ameriki Kakor poroča newyorški «Nai doms. se je 16. novembra naš rojak ! Mr. Mravlja v svojem avtomobilu iz Chicage odbijal v Waukeegan; v njegovem spremstvu sta bila Mr. Kobal in Mrs. Cvenk. V VVaukeeganu je av-jtomobil zadel v železniški vlak. Mrav 'ija je ostal na mestn mrtev, njegova 'spremljevalca pa težko ranjena. Mravlja je bil v slovenski naselbini zelo priljubljen, ker je z vnemo deloval v slovenskih društvih ter vodil tudi režijo pri slovenskih gledaliških predstavah. Umrli so v slovenski koloniji: Marija Peras. rodom iz Smsrjete na Dolenjskem; v Ameriki je živela 18 let Slovenski družini Grege! v Cleve-landn je bil povučen sedemletni sinček Štefan. Igral se je na cesti pred domačo hišo. Mimo je pridrvel avtomobil. ki ga je smrtno povozil. V Roundupu je z avtomobilom smrt no ponesrečil rojak Alojzij Gruden; zapušča tri mladoletne hčer.ke. ki so sedaj sirote. V Nevadi je umrl Lovro Torkar iz Gomiih Pirnič na Gorenj skem. v Leadvillu pa Ana Gornik, ki zapušča deset otrok. voven, kjer se strne moja rdeča markacija z belo-rdečo, vodečo od Sv. Ambro- 1 ža — po ponesrečeni smeri — preko Reke \ v Kokro. Po vožni poti drčlš lahko s smučkami preko Stefanjske visoke plano- SBBH klmi* ljubljanski dvor | LjubljBueaaotc najbolj priljabljeea svetova. komisarja gostujeta donos 1X1 Praznik smucs.m. prMoawiMisa.jsoaep.ano-! M 85cer ogroženo eksistenco števil. I obilo težavnega posla, kajti neglede ns te- mimo dveh vasi, vedno proti zaho-. njh prf tej ind„striji nfQsSgaSh ^ | odsotnost gori navedenih prvakov, je tre du, ob severnem robu, — na Možjanco, kje; se spustiš v nižino, na Olševek ali Tupaliče, 7 — 8 km Imaš po ravni cesti v Kran;. V kočo sem nanosll sam en seženj drva. Stori tudi ti tako; izpod snega jih bo pozneje težko dobiti. Koče za sočevanje je vzeti seboj. Večje družbe dobe lahko pri meni mulo, ki nosi do 100 kg tovora. Posetniki koče vpišeje svoja imena, iz-roče varuhu koče (člani) po 10 Din (nečlani 30 Din), za porabo drv In snaženje. Josip Lapajne. praznih ljudi. LITIJA. V nedeljo dae i. januarja se igra v sokolsksm doma v prid Jugoslo-veaske Matice StrLndbergova drama cPe-Iikan>, nakar že sedaj opozarjamo občinstvo. ZAGORJE OS SAVI. Dne 15. t. m. se je vršil izredni občni zbor električne zadruge. Številna udeležba priča o raz= Tescljivem napredovanju smotrenega de» la, kakor tudi e zaupanju, katero uživa načelstvo zadruge, ki obstoja skoraj iz samih pristašev JDS. Vzorno vodstvo je lahko za vzg'ed drugim korporacijam. 2 | Naj izrečemo pri tsj priliki tudi zadruž« nemu monterju g. Černetu iskreno zahva« la za njegovo požrtvovalno delo pri za« drugi. rila navzoča Šahovska vrata prvorazredno šahovsko moštvo. Pozdraviti je treba delal v o, da ste se k tej prireditvi ojunačali 2 dami, ki sta se v boju izborno obnesli. Gdč. Mikuieva je celo prijetno iznenadila z neodločenim (remijskim) rezultatom napram mojstru. Kajjačji izmed aovzočih igralcev je bS brezdvomno prvak !etnem uspešnem službovanju upo. j Grtie7a.'j." imeia"^^'n^^ z doWm Kri.tančič ^i jgro proti Velikan* ko jena. Mladina je izročila priljubljeni i Pavla, njuna hči, gdč. Ganglova,' ... ... .. i ■•. i* rešila svojo vloeo ooliono. čeprav bi učite j.c. spominsko knjigo s priznanj. ,1 ' Bjfmi0arari. Državni p^a-, Velikani* dobi proti Sereru, Volkar pro- ^ ;uk^2rC'prirei;tnevV,e bi'aako^ ^ ^iinL. igra dobro, sam"ne- ti Kristančičn, a Tkačev izgubi proti lo šolske dece. Pnreoitcv ,e bi . jako . ■ « J j j GerSelma««. Istotako mora predati P,er- pnsrcna '".veren znak k. P bornQ W t!oko. nik svojo igro fiknl.m. Partija Milač : Ku-ga go;e vsi oocani do gospe Inanove. ! — i ___> » , ,___, ___j,.«.. ,___ čevarja. Le krepko naprej, in preseneti« j Pupravek iz 3. koia; Panija Kristan- te aas kmalu z novim nastopom. — čifi : gever je končaU z zmago slednjo- Zdravol ; ga. no pa kakor je biio obratno javljeno MKTIJKA. V nedelio 14. t m. i« uori- v zadnji šahovski rubriki. zorila Narodaa iit. Ko! tvorničar Ženoia je tanko, »e je za vršilo 4. kolo s sled^im nastopil g. Novak, ki je svojo vlogo izred- rezultatom: Sever porazi MilsJa. Kukar- n« dobro rešil, zraven pa mu gre še po- Bernik remis. Skulj premsgu Tkačeva, „ „ ... ... , . . , . j hvala za režijo. Ema. njegova ženu. pit. partija Geršelman : Volkar pa »e preloži 82. Oman « Ihanova, ki je bila baš te dn. " . " •. , . . . . i ^..k; r>r^<; VaiiVo.K s ' i Grb«čeva. ie imela Drv. nastOD z dobrim Knstančič doni igro proti VelikRn.l. V pi)ndpi;«k, 22. t. o. so bili v 5. kolu je rešila svojo vlogo odliino. čeprav ai sledeči: M. h n ili •« hile lititrll iii Jožef Zajec. ve!eno^t,ik iz Ribnice, go- ka. konča neodločno (remis). Na bo prepnčana, da so mle bejecJe, iz» . , v i <.sn» nn k lrn!n ^ vnll-»f govorjene ob tej priiiki. prav tako iskre« ^ J* " r"mer« ,l!wr*B f>° "" k°"' * ^^ ne. kakor so'ze v očeh navzoče mli«ii« ne in odraslih. Prav tako prisrčne so tu« ' i.j*; ^alec, *\**ot» žena. gdč. Ver. Omerzelj * ^ Kristančič, Velikanja in Ber-' tako Vrisrčne 2 to. 1'« Pru» i«1«"-"0 posnemal, rib- "ik 3 točke; Sever S in pol (1): Skulj di naše besede: Se mnogo, mnoge leti CERKNICA. V nedeljo dne 21. t m. se je vršil v gostilni pri .Homevcu. pod * Batelino. Tudi ost.li so primerao rešili ni?ki dialekt, aianHca p. jim. rutin, v 2 ln pol: Kuk.r 2: 0 javna rmul- podedovanja dvestomilljonske dedšiims m izreki, vol.lci enoouino - proti g-su Us)u gy)(iovneiJa ta!l. moj-r, dr. MilaM Kdof vzame knjien Y roke> ne odloži. klerikalca Korceta - prvobonte.ju J JS VMmar,,_ K!jub k|ubovlh prva- dokler je ni prtčital. g. ministru dr Žerjavu pepo.ao j.epni« k<>f R Furbiaij«. Stupans, Josipa ia Ci- Roman je okrašen z iepo naslovno sli-co, nadalje zahva.o z. njeg.v. delo in . r„a vi.ljaarja, Vaieutineiča in Deruovlka, ko. Naroča se pri upravi .Jutra, ali *Ti-intervencije pn po,.ih razaiej vene ko« : ,, ilMl Bojstcr B n prijlivijenimi igralci skovni zadrugi, v LjuhljanL misije s proinio, dn hi g. mic.ater i v ho« doče njih interese pri razmejitvi z It.'i« j jaai kar najkrepkeje ščitil. Ta resolucija je biia sporočena g. ministru hrzejsvao. V sadaljni resoluciji so volilei sog'asne j izrazili mnetije, da je nujna potreba raz« ; širiti že czniško postajo Rakek v svrhe seoviranega nakladanj, lesa in to z azi« i rorn na veliko le«no indutt-ijo ce'e cerk« i niške doline in njeneg« zaledja in z oxi« i Poslužujte t« praška s* pscivs in vanl i sladkerja ziaake ,ADRIA', pa be vai nspek gotov ia pep.ln. Kulturni pregled D—l_____. _____ šibak, orkester je ob svoji sestavi flsto rnccmijeva komemora- ustressI. kaJpffdaJ B Rkoko; TIIL dej.; pa jo }e zopet razsvetljevale«. V celoti je dirigent g. Kukariea podal prav lepo predstavo. Častno našemu odru ciia. v Linbiiani (To a ca z Zikovo in Šimencem.) Za kcmemoracijo smo čuli v nedeljo ^ spominu velikega pokojnika. Svečer v razprodanem gledališču >Tesco>. Gostovala sla naša bivša najpriljubljenej-ša pevca, Zdenka Zikova in Marij Šimene. Bila sla v vsakem pogledu sijajna, kot Pavis 4$ Gsav&esss , V času. ko s« je r francoskem ienpre-pevca na višini, v igri pa še toplejša in gjjoni^u razrila samostojna slika do temperarnentnejša, nego smo iu vaienL! nBjve^e individualne svobode, je izšel Njuno podajanje nesrečnih dveh ljubim- v parjro slikar, čigar delo je bilo po-eev je bilo polnokrvno in je publiko ta- <^„0 feključrvo monuuientalni deko-koj potegnilo za seboj, da je reagirala z rac:j|. p;erre Pu,« it Chavannes se izredno navdušenim ploskanjem že med ^ ro(}j] 54. decembrs IS24. L v Lrona, dejanji, neštetokrat pa še koncem vsake- uj;j ge je slikarstva v Parizu pri H. ga dejanja. Obema je zvene! glas polno ^ Schcfferju in Coiiturjti. pečat pa ^e dalo in zmagovito; pastoznost blsstečega mate- j nmctno«ti renesančno freekent- rijala se jima občutno razviji. Čustvenost stv0 Italije. Puvig je bi! velik nsrefnik, prinašata vedno globlje in igra jima je ;e drjžil nežne občutke s preprosto-vedno fmpjša in živejša. ' stjo oblike tor ustvarjal velikopotezne j G. Oejie kot Scarpia je bil v celoti c;kie 7a razne javne zgradbe v Fran-! prav dober, v finalu 1. dejanja nekam me- J cijj. Spočetka je bil zaamehovao. po- i del, a v II. dejanju v spevu in igri do- j zneje pa je javnost spoznala njegov po-, vršen. O. Znpan eerkvenika malce kari-j men In častilci ter učenci so ga nara?-' hira, a v splošnem zelo ugaja v igralskem | nost obletrali. Dosegel je največje in pevskem oziru. ; francoske časti, najbolj pa ga je domo- Angelotti g. -šnblja zadošča, a pisan mu ! vina počastila z naročili, ki so mu dala ni ugodno za grčavi materija!. G. Mthori^ priliko, okrasiti nanrečja. kulturi in Spoiieto dobro karaklerizira. Zbor je bil, znanosti služeče zradbe. 1861. je ustva- ril 4 slike (vojno, mir, dflo in počitek) za pikardi;eki muzej v Amieosu, pozneje ie znamenito »Picaidi. cutrix». Galerija v iJaraeju iona d»e pro«'avij*-joči alegoriji, rotovž v Poitiers slike iz »rednega veka. 1*75. »ledi veliki ciklus preprostih slik iz šir!j*n:a sv. Ge-novefe za p.ritki Partheon. Za temi je naslikal tri tl ke xa muzej v Lvonu in pa apoteoz« znanosti za novo SorlMmr.o v Parizu. V »tareati je izvršil še alikar-skl okras pariške mest** hiše, muzeja r Rouenu in narodne biblioteke v Bostonu. Kakor i« bil Pb -Is velik v stenski dekoraciji, kjer je zu.! poudariti poenostavljene linije K>onun ('1023) pr.daha idilično e!iko velikega* mojstra. Čigar stoletnico rojstva jo proslavil IracMski narod pretokli tedes. i tPflcva daauu s gdi. Zikeve in g. JH-meacem t Zacrebe. V petek 10. deeem-b. ee peli v Zagrebu ČajkovsVega opere z gdč. Zikovo ia tenoristom Šimencem t vlogah Hermana in Liže. Predstava se je vršila pod taktirko dirigenta Krešimira Bar&novUa ia v njei ' sta c.stopila prvič pre«ljske dekorativne umetnosti Raz- j stava ima kulturne in propagand iglično »vrhe. Ze otvoritev se že sedsj delajo ve-, like pripravo is bosta na nji navzoča poleg poljskega poslanika v Beogradu tadi krslj Aleksander in kraljica Marija. Luaačarski obišče Pariš. Kakor se poroča iz debro informiranih virov, je po« obiastils moskovska vl.da svojega pro« svetnega komisarja Lun.č.rskega za : pričetek pogajanj . Francijo glede ude« ležbe SSSR pri pariški razstavi umet« . r.ostne obrti. Lunačarski se oripeije v Pariz ker.cca t L G.ličev razstavni salea v Spliin. V j eoboto. dne 20. t m. se v splitskem omet-; nos!nem salonu Galič otvoril: božično razslavo Petr. Bibiča, ki bo trajala dt 5. januarja 19'25. Razstav, je kolektivna in bo nudila občinstvu Bibičeva olja, ba k rop i se in lesoreze. Premijera v Spli;«. V četrtek »o imeli v splitskem dramskem gledališču nov« premijero. Igrala »« je Bjeljajeva drams tl'sychaj' s godbo, petjem in pantomimo. Naslovna vloga je bila poverjena ge. Li-, katero je dirigira! mo Gino Neri in v kateri so peli: soprs-nistka Zora (Izolda), tenorist Calleja (Triitan) te; baritoni«: Marone (krall Marke). eProljetnl t-ion. v Vojvodini ta Beogradu. Tekom meseca decembra raz« stavijo člani »Proljctnega salona* iz Za« li-eba svoja de'a v Vojvodini, ;n sicer bo razstava v Subotici otvorjena dn« 21. t. m., v Novem Sadu dne 20. t. m., v Somboru pa 22. decembra. Meseca mar' ca in aprila se umetnine — 120 po številu — prenesejo v Beograd. N. razstavi r prestolici bodo zs.top.ni .likerji in ki' parji: Becič, BijeKč, Cots, Gccan. Juhn, kerdič. Konjevič, Krizmanič, Lukič. Mo« lunovlč, Miličeč, Nast.sijevič, P.I.vicinl, Radovič, Sto ianovič. Šumanovič, Ta rta. s lit, T Lijak, Ttcpie. Turkalj in Uzclac. Domače vesti HINC ILLAE LACRIMAE. Latinska pravda gre naglo h kraju. Ce ae ne bi bližale volitve, bi o-taJo aa vse veke nerazjasnjeno, kako 'la »e v Ljubljani najde predsednik trgovcev, ki želi svojim bližnjim več latinskih šol. Drugod ni tako. Žrtvuje se znatne •vsote ta modrrniziranje šolstva, za j aCenje modemih jezikov, trgovskih ved, geografije, statistike, znanosti o blagu. Naš trgovec in bančnik naj se za občevanje z EvrojK) uči spregati «ut eum indicativo?» Itifa.ndnm, aml-ce. jubes. renovare dolnrem! Quos ego! Bolj razumljivo je. da so se [M>tru- * Kraljeva zahvala predsedniku ljub. Ijansksga |wdodbora Udruženja rezervnih oiicira i ratnika, ki je prispela v Ljubljano 22. t. m. kot odgovor na brzojavko od 17. decembra na dan kraljevega rojstnega dneva, se glasi: Njegovo Veličanstvo blagovolilo je primiti sa zadovoljstvom Vaše srdačne čestitke i naložilo mi je. da Vam Izjavim biagodamosL — Prvi ad-jutant Njegovog Veličanstva kralja general Stevan Hadžič. • Darajte najtrdnejšim! Vsi, ki se veselite božičnih praznikov ln ki boste gledali razsvetljeno božično drevo tn pod njim razne darove, spomnite se tudi nas najbednejših, ki ne vidimo bo*:?nega dre- ln Ljubljaačanom najheli priljablieua svetovna komiCarja gostuleta in za božične praznike v kinu Lfublianski d vir m tndi ljubljanski škof na »odnij« na ■ VfjSa z t^^j ,larov,:. Ne dopuščajte, tk-to zborovanje. Ko sem vprašal Sen- | da strafiamo ^ trp!n,0 p^njkanje v ,a. klavEkega kom rja. koliko sinov imajo ko , a boiix:č nimajo, ne hčere ne «ina za njimi ne bn ampak ■velik* latinsko bi,Vv*> imajo Prevzvi-?eni. pol milijona dinaržkov so že ki-onegall vanje, sedaj | nagovarjal z nekim gospodom. ! Njegovo prtljago so prenesli v 1. razred. ! Načelnik postaje, ki le redko čita časopl-j se, n: dvomil, da ga je ogovoril mlnster [Ninčič. O visokem polniku je obvestil so- Kalanova, namcstnica in Paplerjeva kot odbornica. Določila se je vpisnina a 5 Din enkratno, članarina 10 Din meseč« no. Društveni lokal je v Narodnem do« mu I. nadstr. in se uraduje vsak dan ra« zen nedelj in praznikov med 12. in L ter 6. in 7. uro zvečer, kjer se Istotako spreje majo novi člani in članice. u— Rezervnim oficirjem, članom pod« odbora U. r. o. sporočam: Radi raznih dogodkov v Udruženju s-llcujetn sejo uprave, na katero se vabijo tudi vsi čla« ni, na današnji večer ob pol 9. uri pri Košaku, Krekov trg. Seja je ailne važno« sti in porivam tovariše, p.isebno člane naenkrat reducira krog odjemalcev za biIi detp2in)- „ ?J|Ra vojne nPg(. in to r<>bo! Se proden so izšle! Pa prle ^ ,lr,ni R(1eiegs krifa. Tlaočl ujetnikov skladovnice knjig za latinske «>'«'•; B0 , posir^„vanjem te svetovne organlaa-Škofova k n ikrama jih je zsloMs. ta ! cij9 rtobi|i ^ikov 8 ,v0(ri; ob časti ele-višjo in nižjo st^.njo, sedat bo pa vse mentan!,., Uatnstrof je Društvo rdeč-s« tf mnh! Ni hudič - Rosr mi jrr<"b» od- kr-,. , . .,.ni„ frt)m0*i0 na •nmsti — da ne hi protestiral, ko smo aadeti za več miitinnor v sredo na isv«--tejših svojih občutkov za kulturo! Ovišno so framszoni to nalašč našti gnali' Kdor je na*. na tilan da *e dvig >ne plamene* protest proti na sil jn ;to-l katerim ječi naše Šolstvo, Izročeno •iednemu sovražniku ...» Korarjtt je ka« saoa heniata ln ?na-S5e se mu j« storilo. .laz nvto lin »mine vino pellite curas». vesel, da «''m na-?el rimo na verz: Zdaj r«aj vemo. zakaj ie tako, da tote solze ?a!< teko!" M. A. C. * • Trilind ieleznlikca dirrkt«>rija dnk- krifci prizadetim z vso »vojo pomočjo na raajiolago. Velikanski ["^men Rdečega križa u[Kiš!ev:ijo vse moderne države, v katerih je skoroda vsa It čl- n te prrpotrebne organizacije. Zaradi (ega prisloiiejte v naj-vsčjcm številu k temu prepotrehnemu. popolnoma nejiolitič.tensu in le človekoljubnemu dru-lvu V Ljub'j*ni se «preirm-jo člani v pinjmii. Mestni trj št. 11-11. aad-sti-opje, vf>;>k d n od 5. do 6. ure po|>oldne in pa v pisarni društvenega predsednica dr. Viljema Krejčija, Wo!fova ulica St. I, 1 nailB'ropje. • O m rllru Klabtičo se iirljo vedno gorostaa i-jše vesti. Ne samo, da je kriv umora treh o«rb rodbine Miklove, da gs» sumijo tudi umrara dve'i njegovih bivših ljubic, ampak je prišsl včeraj neki po- sednjegn poetajanačelnika v Novi Palanki. j uprave, da se je zanesljivo ude'ežiio. i Uradniki v Novi Palanki to cminlstra> ; Ljubljana, 22. dec. 1924. Predsednik Mi« svečano »prejeli in soproga načelnika mu lan P I u t. | je celo izročila šopek cvetic. Neki urad-1 u— Po'l:ijske prijave. Od nedelje na nik. ki Niniiča dobro poena. pa je oporo pondeljek so bili priiavljeni po-iciji s'e« i ril policijo na cvisokega* potnika, ki je deči alučaji: 3 tatvine, A prestopkov ka. ugoloviln, da je lažni minister treovahi ■ Ijenja nočnega miru, 1 izgred na cesti j potnik Reszfi ii Sonibora. Bil je aretiran j in I prestopek prekoračenja policijske ln je na policiji vae prisnal. Izročili so ga ure. Aretacije so se izvršile tri in sicer: mestnemu «wl!*ču v Heogradu. j I radi prestopka pijanosti. 1 radi tatvine • Otrok pnsrarefil ra irlrmiri. V Ste- j žganja in I radi tatvine čev jev. njevru je 20 t. m povoz.il »Ink dvanajst-1 u— Pretekla nedelja je bila posebno o letnega dečka Ivane Cvelkoviča. Pripeljal ; nočnih urah prceej živahna in so imeli a« Je a aamoborskim vlakom It Zagreba stražniki precej posla a posameznimi raz. ter je v Stenjevru. ie predno ae je vlak graiaškimi družbami. Vino ie stopilo ne» | uatavil, iistopil ia prišel pod vlak. Kolo katerim tako v g'avo. da »o postali ia« mu je [topnlnnraa »drobilo glavo. Deček sf'ni celo napram »traži in jih ie mora'o je bil na mestu mrtev. * Ti aa-^a ea-llrja. SO letni cigan Ivan Oartner iz Braslovč pri Celju ler njegov« terja Jaknha Borka Z včerajšnjim brz.o- šolnik Viaenjak lz Ptuja, ki je pred pre- vlakom je prispel v Ljubljano novnimeno rani direktor železniškega ravnateljstva dr. Jakob Borko, ki je še tekom [lojtol-dneva prevzel svoje posia. Prihod, odnosno povratek priljubljenega šefa ljubljanske direkcije je izzval med reloliupnim železniškim osobjem odlcrito zadovoljstvo. Temu je bi! dokaz tudi prisrčen sprejem, ki 90 ga železničarji priredili dr. Rnrku iskovalniin sodnikom navedel, da je pred Štirimi leti vide!, predno so umorili njegovo ženo in hčer. prili k hiši dva tuja moža in da sumniči sedaj, da j« bil rdaa teh dveh Zlahtič. Ko je nato preiskovalni sodnik Visenjaku pred.V.ivil Žlahliča. je Visenja!« takoj potrdil, da je res bil e-'en neznancev ?.ln lič. Najbrž je torej tudi tu kriv uniora žene in hčere Visenjaknv« kakih pet p enočiti v policijskih zaporih. u— Z orožnikom je prišel v pondeljek ziutraj n« liublianski trg posestnik Sever prileinica Marija Roj it Feltre pri Udini iz Grosuplia iskat svoje kokoši. Tatovi »ta pred nekaj dnevi ukradla t ii^e po- ] »o mu namreč v noči na pondeljek odne. wstnika Mihaela 1'žmah« pri Sv Mihaelu "" Predsednik društva g. strokovni učitelj Fink je v uvodnih besedah naglasa!, d3 zaključuje druš.-.u letos 30. 'eto svojega obstoja. Predzgodovina CPD r"1 "ega na» zaj v dobo slovenskih tal-orov in proou« jenja stevenskega živi ja pi bivšem Spoc. Štajerskem. Iz celjskega pevskega dru* štva se je izcimilo med drugim tudi cel.i' sko Dramatično društvo in velik del dru« žabnega in kulturnega življenja v celj« skem Narodnem domu. I - odborovegž poročila je bilo posneti, di je društvo vkljub raznim težkočam lepo delovalo in da je v današnji dobi še ravno tako po« trebno kakor nekoč. Tembolj je obžalo« vati. da se v današnjem Celju ne naide muzikalično usposobljen in tudi narodno toliko požrtvovalen inteligen*., ! ' bi pre« vzel mesto pevovodie pri tem društvu, ki je radi tega v nevarnosti, ds v bodo« če sp'oh ustavi svoie de rvmie. Društvo je imelo v pretek'em poslovnem letu 3 lepo uspe'e koncerte in sicer i Dobrni, v Celju in v Rogaški Slatini. Pri volitvah se :e izvoli! po večini stari odbor. Preo» sednik je strokovni učitelj Fink, ^ od'->o« ru pa Zalokar, Zgajner, Primec, Udovič, Rrsdač, Soline, ga. dr. Scmčcva in gdč. Levstikova. Za izbero božičnih daril priporoča svoio veliko zaiogo fotografičnih aparatov drončrra Snlon Hanc sinova Ljubljana, Židovska ul«'°pjs- Svedrovec Je prebrskal celo g* društva Od obstoja društva dalje, ie plasrno in odnesel s!ed»če predmete: j to že 54. božičnica. katero priredi gori K sprejemu so prišli na kolodvor številni j Žluliličf — V nedeljo «e je vriil pesrreb zastopniki vseh kategorij želez.niškega i umorjen« družine Miklnve. Vsa rodbina osobja, železničarsko sriasbeno društvo pa j je bila «feup«j [Skopana (W vse družine je poslalo svojo izvrstno godbo. V imenu je ostala še sirota er.a hčerka brez staršev direkcije sta gospoda direktorja poz.dra vila načelnik inž Srh ir"er in viš. nadzornik Blinc, v imenu ljubljanske pnsr.-ije pa nadzornik Potočnik. Po prisrčnem po- in hri>T. premoženja. * Snpek rap' snrlili troheetie in niarj^He, nrbranih ob robu gozda graščine Krupa pri Semiču, nam je poslala g. Minka Gim- moško lula-uro. 2 zlati moški ver:ž;ru z'at moški prstan. 1 zl.it in petkroi:*'-i srebr-njsk. Skupna škoda znaša 13 0<« fiin. Cream de Lys 8» t!o«eyo nežnega lica in belih, 6rileno mehk'h rok. idravu z navzočimi se Je direktor Borko pelj Hvala za pozornost! podal v ravnateljstvo. | * Olifni »bor Pedporne-a društva ni " • Odlikovanje Vladimira Mažorani/« »loTen*ke visrk.^olce v Gradca se bo vr- Ob priliki osemdesetletnice svojega roj- 511 28 m ob 10- dopoldne v seminarju stva je bi! pravi član in bivši predsednik « slov rwko Hlnlogijo na univerzi, soba Jugoslovenske akademije v Zagrebu go- nadstropje s sledečim »t>or»- spo.1 Vladimir Mainranič odlikovan z re- ,!om: ' ) Poročilo odhorovih članov. — dom Sv. Save I. razreda. Red mu je oseb- 2 > Rnx «!*g»nje z drualvenim imeljtm, bo izročil pokrovitelj akademije nadškof v,,e,i rati»usl» društva po dn'očili>i § S7. ii. Ante Bauer v prisotnosti sedanjega društvenih pravil. - S.) Služajnoati Od- predsednika akademije in vseh štirih od- bor predlaga, da se prepusti imovina dru-delnih načelnikov. , 8,V!1 R«dogojn. • U diplomatske službe. Bivši podpred- , * k-l-dar »Jadranske Straže.. -sednik narodne skupščine in dosedanji ZP'1n' kn!p<,ar «J«dr»nalie St ra-, radikalski poslanec Ljubomir Takič je 1925' v okui!ni °Pr"ni RsM!n! imenovan za našega poslanika v Cari- tanje naše vojne mor- J ^ nartre ter statistiko celokupne trgovske . „ ., „ _ , . . , mornarice naše države. Vezan je v plat- • Promocija. Na Karlovi univerzi v . .. ^ F n__. . ... .. . , ,, . no; eena mu je 10 dinarjev. Pragi ie bil prošlo soboto g. France Lo- . , , . . ...... 6 1 v 8 • Velik dar Ljudskemu vseu»lli3#« v >2 Ltubfiane u— Umetniška razstava v Jakopičevem paviljona. Prejeli smo: Umetniška raz« stava ostane n« spošno željo občinstvs še čez božične praznike odprta. Dasi je bil dosedanji poset razstave še dosti po« imenovano društvo, ki si ie v humanitar« nem oziru pridobilo za naše mesto naj« večjih zaslug ČUni tega društva se pro« stovolino in iz gole ljubezni do bližnje« ga žrtvu e-o in ao tako rekoč noč in dan pripravlieni, da v slučaju nesreče poma« ga jo svojemu bližnjemu. Brezštevilna je kronika nesreč, katere je omilila pa tudi preprečila večio škodo ravno agilnost in vedna prip-avlienost naših prostovoljnih gasilcev. Zato storimo le svojo dolžnost, ako posetimo njihovo prireditev v naj« večjem številu. 3568 u— Tvrdka J. Maček, Aleksandrova cesta št. 12, prodala vsa oblačila za go« spode ln otroke do božičnih prazninov po znatno znižanih cenah. 2052 u— Simon Gregorčičeva knjižnica po« sluje ittemoma v torek in sredo popoldne obakrat od 3. naprej, da bo moč vsake« mu oskrbeti si potrehno čtivo za praz« voljen (od!ikova'e so se tozadevno zla« nike Vcsele prsznike vsem skupaj! -sti ljubljanske šo'e) nas ie ogorčtlo, da Knii?ničar 3570 se je n«kupi!o tako neznatno število , u_ Nava, „, |juWjanski kolodvor ho umetnin, kakor tega ne pozna vsa rc ' A ve!ik,nski. Da se potujo, davin. slovenskih rsz.tav v Jakopiče« oh<,instVB izo 8neči in preZcbaniu ven. paviljonu. In ie za teh par nakupov po!ltainih blagajnah, svetujemo, da imsjo zahvaliti umetn.ki ,e e a e m u me« n>h„v|j4 klrte že pre, pri Tourist, eenu! C. pnmenamo naše razmere r ta« office>u ( ^ Ljub!j,nsUc grehškimi umetniškimi razstavam,, kier bank ^ ^ dop'ači!a. kreditne , . . ...»........ —r -_____ 3372 , tekmu.eio naravnost meceni med sebo, . u_ Vsakovrstne vožnje. prese'itve. ku« | - moramo nazvati indoleneo naših pre« ^ jfi d ,me jn oskrbj naihi, j možnih sloiev, ki nai h. sicer korakal, na e jn xn,u,n,h ccnfth Komar Loi« 1 Zagreli«. Ljudsko vseučilišča v Zagrebu gar iz Olševks pri Kranju prnmoviran za doktorja vsega zdravilstva. Na ljub- . . . , , , . ... .... . • • , „ t 1 l .-x J» prejelo od našeoia korculata v Limi v Ijanski univerz, ie bil g. Ivan Amhrnzič r. . n Vi.« .... j il , . . ? ... ... republiki Peru v Juiai Ameriki kot dar It Jarš promoviran za doktnria filozofije. ... ... , ...... naših izseljencev povodom 5(1 letnice za- • Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl srebSkeia vseučilišča 103607 Din Inicl-dne 19. t. m. po kratki boletni glavni jatjva M to je i7jIa S|svell!,ke bank((, davčni preglednik v pokoju g. Oton Leeh ki 5e je svnje?asno obrnila na našetr, ▼ 08. letu svoje starosti. Pokojnik je bi! konzula v Limi. da se zavz.ime pri naSih sicer nemškega mišljenja, vendar pa miren fsn.kajšniih izseljencih za Ljudsko vseuči-!n pravičen tudi napram Slovencem ler T Zaerebu. vseskozi kremenit značaj. Pokopali so ga j ♦ Nov, mM}M hi5a , Beogradu. Beo-v nedeljo na mestnem pokopališču. - V ?raJska m(1!rtna Uj,raVa, ki je sedaj raz-Frankolovem je pren.inu! v petek, kakor meSfPn), v rasnih starih poslopjih, dobi v smo že poročali, tamošnji trgovec in po kratkem Irsten dom. dostojen jugos'oven-aestnik g. Dominik Beaenšek. Rajni je bil prestolnice. Se tekom decembra raz-bra? že umrlera univerzitetnega profesor- pije mestna uprava natečaj ta izgradnjo ja Antona Bezenška v Sofiji na Bolcar- reprezentativne mestne hiše, ki bo stala skem ter ugleden in obče spoštovan me- na Kralja Aleks- ndra ulici. Gradbeni Iro-Sčan. Bil je dolga leta ludi član šolskega Ski so proračunjenl na 15 milijonov di-*g'eda ter vedno naprednega mišljenja. — 1 narjev V Kljužarovrib je v visoki starosti 80 let j • ?Jo» odvetnik r Idriji Z novim letom umrl g. Anton Mesko. oce cašeiia pisa- , Žalujočim naše iskreno sofclje! j kl je Izkrcal 120 jugoslovenskih izseljen * Učiteljski izpit it narijinalne skupine.' cev, ki so se vrnili v domovino. Na par- V smislu odlo' a ministrstva prosvete bo-! niku je bilo tudi nad sto ameriških bodo vsi oni učitelji — brez ozira na pro-! žičnih izletnikov v Evropo, ki to ix Gru-Jesijo in narodnost — ki do konca leta ia odpotovali v Trst. ■e polože dopolnilnega izpita it nacijo- j * Nesreča «11 samemer? It Rsnjerca v nalne skupine in niso zmožni jezika dr-, Srbiji smo dobili t dne 16. 1. m. datirano žavne administracije, odpuščeni iz držav- pismo sledeče vsebine: cDanes, dne 18 ne službe, miroma upokojeni p« določilu tega meseca smo našli g. Anion* Ivnika onega zakona, p« katerem so pridobili is Sevnice, nameščenca Ibsrskih rudni-pravico do pokojnin«. i ko* * Srbiji, v mlaki krvi r njegovi piaar- čelu kidture — naimanie za škandal. u— Samostojna strokovna delavska unija obveiča svoje člane in prijatelje, da predava na Štefanovo. 26. 8. uri ziutraj v društvenih prostorih rodni dom !„ levo) g. dr. Bohinjec o bol« niškem zavarovanju. Vabimo k številni udeežhi. 4 u— Ustanovni občni tfcor »Druitva odvetniških h notarskih uradnikov ljub. Ijanske oblasti« ae je vriil v nedeljo, dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v Prešerno« vi sobi restavraciie «Novi Svet» ob le« pern številu udeležencev. Poročala sta kot ak icatelja zborovanja imenom «Zve« ze društev privatnih nameščencev Slove« nije v Ljuh'jani» nien predsednik 1,'rban« čič in tainik Pfcifer. V odbor so bi'e izvoljene sledeče članice: gdč. Ramšakova. predsednic«. Deiaingerjeva, podpredsed« niča. Stamoljeva, tajnica, Magistrova. namestnica, Sinkovčeva, blagajničark«. ze Krakovska ulica it. 13. 20821 injaieije, _ . , irrf Znaten popust 7i>4]j do novega leta v modni in konfekrijski trgovini Jas. Roj na, Ljubljana Za praznike toči čez cesto c v ček in krao v no po 2 Dia ceneje, forei liter po 10 Din. in se priporoma 75 gostilna in kavarna „Leon" Kolodvorska aiioa 23. OB s OB OB 1 C K ■ NA R O N C MESTNI TRO S E R NATO V I C en iz Cei>a e— Društvo stanovanjskih na-emnikov v Celju sklicuje v soboto, dne 27. dec. ob poi 20. uri redni občni zbor, na kate« rem se bo med drugim tudi po-<->ča'o, ka> ko se naj ravnajo najemniki med časom, dokler ae ne sprejme novi stanovanjski zakon, napram hišnim posestnikom. Pri« stop imajo samo člani. e— Nesreče pri porodili. Iz celjskih zdravniških krogov se nam poroča, da se v zadnjem času si!no množijo nesreče pri porodih, ki jih zakrivijo po večini pridnega in poštenega potrebujem za nei^rašane babice. Vjeljski javni bolni, mehanično delavnico. — Samo it mesta. " *""* * J FRANC BAR, pisalni stroji Ljubljana, Cankarjevo nabrsžje. JCrogijicna ležišča is prTOTntotfi ivsdskara jekla ■ Ja« (tTom ta satomobile, iadiisrijo. ehri ia mkovratas stroja Vam andi atjdttjl J. Goreo, Palača Ljubljanske Kreditne banka ci je bilo letos cela vrsta slučajev, da so priile matere po porodu, ki jih ni bilo mogoče več ozdraviti. Krive so bile temu po večini ncizprašane babice, ki niso po« klicale k težkim porodom pravočasno zdravnik«, ki bi bil operativnim potom ohranil mater pri življenju. e— Ojčni zbor celjskega pevskega društva, ki se je vriil v soboto dne 20. t. m. v celjskem Narodnem do-nu, je bil s ozirom na lepo preteVost in veliko po« treba tega druitva telo slab« obiskan. Is Maribora ■— Mariborski trgovci in obrtniki bo* do imeli v novoletni številki «Jutra*>, ki izide v povečanem obsegu, posebno stran z inserati novc.etnih voščii, ker smo do» bili že sedaj zeio mnogo naročil. Kdor torej noče manjkati v tem skupnem se« znamu mariborskih pridobitnih slojev, naj takoj naroči inserat v podružnici ■.Jutra« v Mariboru, Barvarska ulica L telefon 22. a— Pravljični večer je priredi'a Lii:rf» ska univerza v Mariboru nedeljo z« naše najmlajše. V okusno opremljeni ma. Ii kazinski dvorani je ravnatelj Narod« nega gledališča g. Bratina mojstrsko pre. čital tri naj'epše pravljice Fr. Milčinske« ga. Operna pevka gdč. Vladimirovna je nato zapela nekaj umetnih otroških pes« mi, n. pr. Adamiča, Mozarta. Viče- je končal g. Bratina s čitanjem «Snegu!či« ce» in a mačka* ob sp ..ilieva« nju klavirja. Oboje so po, -njcv'e s':1j optične slike. Lep večer j" s tem prire« dila Ljudska univerza naši mladini, bi! je umetniški užitek tudi za starše, zato je škoda, da obisk ni bi! tako obilen, kakor se je pričakovalo. To je stvar, za katero bi se z največjo vnemo morale zavzeti tudi učiteljstvo! a— Ljudska knjižni:«. Narodni dom L posluje v četrtek radi j "d-pisal ta dkiet. se pa res razume oa pe-dafogiko! ^ o B1V11 Polet Ciarih-Perzšja naslednik Olaf. ki Študira na ozford ski univerzi, namerava zastopati 0x-ford na veliki mednarodni smučarski tekmi v Švici. Ni izključeno, da priso- stvuje tekmi tudi njegov oSe, knd) Haakon, ki ere za Božič v Anglijo, da vidi sam uspehe svojega sina-športnika. Recite mu, da v Angliji priča ne sme ie dekle pilo v velikih požirkih iz sfc.Jia- j V četrtek dopoldne cb 10.45 ss je dvigali v Curihu švicarski pilot r.adporočnik Mittelholzer s svojim letalom v zrak in nastopil svojo 5500 kilometrov dolgo zračno pot v Perzijo. Spremlja ga samo njegov mehanik. Svojo pet je nastopil na povabilo perzijske vlade. Mittelholzer.evo letalo jo tipa Juncker ! izpovedati nič olajševalnega o obtožen- cu: to je morda mogoče v Franciji, pri nas pa ne... Na vprašanje, ali Harnor dobro govori francoščino, odvrne Esticr, da slabo. Princ pa trdi baš nasprotno — Vsekakor, odvrne nato Estier, vse- ] kakor jaz nisem mogel razumeti H ar- j perjeve francoščine. 'Dober dan' iti ,dra-?n tehta 1650 kilogramov. Pilot je vse! j si prijatelj' ie menda vse, kar zna. s seboj bcncina !:i olja zs vso doiga pet, j Nato govori Estier o bodočnosti druž- ca ln pri tem požrlo malega gadlča, ne da bi za to vedelo. Kača se je potem raz-1 vljala v želodcu deklice in ga končno pregriznila. S a za na Giranlt komunistična amatonka. i Lt ta 1920. sc je komunistični ekseka- i tivni komite nemalo začudil, ko Je pri neki seji prlscdli k mizi tiska Itstfka, Iker hoče biti neodvisen od vseh neprilik.1 be ln pravi, da po njegovem mnenju princ i oblečena v preprosto obleko, resno kot Seveda tudi n; pohabil na hrano, ki je bai pri zračr.em potovanju tako važnega pomena. Na krova ima letalo tudi vse po- ne bo izgubi! svo ega denarja. To leto je namreč sindikat skuša! uravnovesiti svoj proračun, drugo leto pa bo brez irebne instrumente, predvsem iotr.graiič- j dvoma začtl poslovati. ae, s kateri:-'i hoče slikati vse or.e kraje, kjer doslej Jl' ni bilo. Evropejca. Menda nI treba cmesjatf. da ima Mittelholzer pri sebi tudi dober filmski aparat za posnemanje slikovitih pokrajin. Zaradi goste megle je letc-l Mittelholzer v četrtek precej nizko in je dospel 2e do Pise v itallji, odkoder nadal uje polet v Napol.', s čimer dovrši svojo prvo etapo, približno tisoč kilometrov. Vso svojo dolgo pet si je pilot razdelil v deset etap. Ogoljufa?*? arabski princ b Princ pa seveda lepim besedam ne verjame več. On hoče imeti svoj denar nazaj. princip. — Prokieto! zamrmra nt kdo. še smeje se ne. Odkod je neki prišla? — Pstl odgovori drugi. Iz Moskve! Suzana Oirault je v resnici prišla naravnost lz munlcijske tvornice v Rusiji, kjer je dotlej živela. Biia ni niti lepa, \ DR PIVKO: TOŽITELJI IN BRANITELJl. Včeraj je izšel v Mariboru peti zvezek JOSIP NOVAK: c SLOVENSKA VADNI-CA ZA NEMŠKE OSNOVNE $OLC». 3. zvezek. Odobri! prosvetni oddeipk za Ker bo treba zasllšati še več prič. se niti nI biia več gospodična. Stasa je bih dr. Plvkove zbirke »Proti Avstriji, z na- Slovenijo. Zalotila kr. zah>ga šolskih slovom: Tožitelji in branite!.!. Knjiga ima knjig in učil v Ljubljani. Cena broJ. 30 je razptava odgodil; še poročali. O rezultatu bomo korpuletitregK. obraza zagorelega. Vsak, kdor jo je videl, je na prvi pogled prizna Gad ¥ dekličnc^a žšlodca Zanimiv medicinski slučal. Na vseučiliškl kliniki v Bernu je umrla dne 18. t. m. 21 letna mcdicinka Marija Rosserleva, hčerka bogatega posestnika iz Švice. Dekle je ležalo več tednov v bolnišnici. Imelo je velike bolečine, ki so Orlientalski potentati tvorijo za~dnje ča- i bi!e zadnji tedeT5 Prtd smrt'° neznosne. | zs vse posle v pododseklh. Ust nI od-«e pravcati ^'dokop »lata iz katerega i Zdravniki si niso znali pomagati. Po- prla nikdar, pač pa je prionc beležila, si polnijo* žepe razn: angleški avanturi-. skus!!i sn mn«oče- da bi dotT,a!i Uar 'e slUaI»- Beležila pa je toliko, da sti, ki jim ni mar do poštenega dela i vzr°k bolezni, pa vse zaman. Poklicali so: se je že začelo poraiatl začudenje. Jedva S" je nekoliko polegla afera in- i * boln'cl špecljallste Iz Ženeve, ki naj bil _ Izpopoln u em svojo komunistično i priskočili na pomoč svoilm bernskim ko-■ vzgojo, je odgovorila suho tistim, ki so Din, vez. 32 Din. Pričujoča kn iga je piod izkušenega slovenskega šolnika. Zaključuje delo, ki naj izpolni vrzel, ki je nastala ob pre- deset slik in se naroča pri Klubu dobro-voljcev v Mariboru za 12 Din. 80 strani 1, da bi nebllo drt>r'ož "njo"češenj! obsegajoča knjiga vsrtuie ravno tako na- I peto čtivo kot dosedanje. Izšla i« ravno Zlobni jezik- med komunisti pariškimi: za ,daril"- k! ""j *ride P™ i vratu- ko bil° uibenikov za tiste osot>v - kje ih nI? -. in še mnogo jih je bilo,! v vsako slovensko hišo. V Mariboru se so trdili, da 'e madame Oirault članica dohiv» tudi v P<>d™*nlci »Jutra., Bsrvar-zloglasne čeke. j ska u,ica »• JANKO KERSNIK. AGITATOR. Roman. »Prosvett in zabavi«. S. zvezek. Dodelili so jI mesto v eksekutlvi, ki ga it sprva zavzemala dokaj skromno. Prihajala je na seje in zanimala se J« nc šole. ki so ohranile še nemški učni Jezik. Ta knjiga pa ni suhoparna slovnica,, temveč je sinteza vsega slovenskega jezikovnega pouka, odgovarjajočega predpisani stopnji. Ustrezajoč psihološkim In praktičnim zahtevam, je razdeljena knji- V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna za-' gs v štiri poglav.a: Jesen, zimo, pomlad druga. Cena broš. 18 Din, vez. 23 Din, ln poletje. V teh poglavjih obdeluje pisa-pottnina 1.25 Dia. j tclj sa popolnoma lahek način, idoč It Nova izdaja Kerstifkovega romana > praktičnih vidikov, slovnlška pravila X »Agitator« je izšla v jako primerni dobi. bogato vajo in uporabo, ki nI mehanično Pravkar vršeče se volilno glhanie nam naštevanj« različnih stavkov brez loglč-omogoča primerjavo z volilnimi borbami ne celote, ampak obsega 91 razporeje- dijskega maharadže, o kateri smo v na . , . . ,, , „,,„„ Nc«-, ^Nii.nr, -c iegom. Pa tudi ti niso mogli podati dia- se predrznih namigniti, počerr.u rek! to- , . , ■ .. . ., „ . , . ____ bem ,istu o&šitno poročali, 3e je pojavil * . . ,... __ ., _ . _ . ' ______. • . pred 40. eti. ko so se narodno-zavedni nih beri n h sestavkov, bogatih po vso- še drugi orijentalski Krez. princ rlabib 1 2noze; Pred Par dnevl e b!1 P,,klican . »k" P!*e S tem je vsem zavezala jezike, " Slovenci nahajali v najhujšem heju s nem binl ln etični vrednosti naših najboljših Loutfallah iz Arabije, ki toži nekega Har- "a" irancos«. -n erms, s pans« umver-, n, pa mogia prepreem, oa o. se ne , .Agitator, podaja verno sliko starejših in novejših pisateljev. Zlasti d«*>. *>? '» h«čejo pohtičnl na- katerim je namenjena ampak s svojo-bo-ikalo dekletu, v kar je oče tudi pri- -ega z butžujsko moralo, se e s strast-' sprotmki .stotako razdreti In onemogo- gato zbirko jezikovnih nalog tudi učitelj odstopi. Med politične boje Je vpletena idealna j ljubezen Korenova. glavnega agitatorja narodne stranke, do Milice hčerke grašča jajo učence v sluvniško pravilo. Na koncu knjge je bogat slovensko-nemškl slovar. Knjiga ne bo le dobro služila šolam. nosti dovolil, da se raztelesi poknlnica. ker man----------------------------- .....---------— --------- —---------- volil. Profesorji so secirsli dijakinjo. Do- nim ognjem zavzela za nekega mladega godilo se jc nekaj, kar je na mah po-, tovariša, ki je bil obtožen opetovanih tat- j SCHOENHERR, ZEMLJA. jasnilo vzrek dekletove bolezni. vin.. j 2ivljcnska komedija v treh dejanjih. Ko ie ravnatelj klin ke. mofesor dr. j Udeleževala se je vseh bojev v stranki. Poslovenil M. Skroinšek. .Oder., zhir-Braun, odprl želodec, je skočil iz njega povsod je imela prvo besedo. In tako se ka gledaliških iger, 8. zvezek. V Ljublja- tisoč^tuntovlterlingov akci7drjžbe*West ~ živ- dohro razvit zad Le mai" ie mani, ie lepes:a dne «odHo!Ld,a « Su»n» • nl 1925' ZaložiU Fiskovna zadruga. Ce-' t|ska7ne v Ljuhl anl je v _ za naše raz-minster Construction Company, ki je ta-. kaio- da ni Pičil ravnate! a v roko. | rautt postala tajnica Seineske federacije na bro5. ,5 Din, poštnina 75 par. j mere izredno hltrem _ ten!p.j zap0redo-krat dobro cvetela, če smemo verjeti Har-I Sedaj je bilo vsem jasno, zakaj je mo-, komunistične stranke SchOnherrJeva drama .Zendja. je za- ma izdala štiri kniige tega slavitega ro- perjevim besedam. Princ je bii uverjen c j La.,a dek!,ca trpctl ,ako stra5nf ^,eCme-1 Na tem vstaje pokazala Kmalu toliko l jctl lz prhtncza kmečkega življenja. Go- : mana, ki se ie v kratki dobi rekordno rentabilnosti kapitala, ki ga je naložil pri j Zdravn;ki s0 mis'"". da je imela Rosser- avtokracljo. da bi se v tem lahko merila dj ^ vjj<)ko y e<)rah v ohl„ju !eiien,kov rartirj, po vv:rn svetu ,n ,pada danes tej družbi, katera je bila afililrana z ne- icva tvore v želodcu in se ji zato v pr- z veliko Katanno samo. Naslov amazon-, M pose$tvlJ 72 let Marcca Kremena, ki med najpriljubljeneiše knjigo. Z enakona-kim drugim sindikatom francoskega po- yem času Predpisali strogo dijeto. Toda ke ki so ga i! vzdell vsi vprek je > noie lzroe)ti SV0Jega posestva 46letnemu petostjo zasledujeta romantične doživlja- . _ ____. .m M.AM ■ ... Ur.fMi.tn VAII-Ilirfiln »n rM 11 • * A . ril! ,dn nnn ia »1 : / I r O <1 4 stvu na šolah s slovenskim učnim jezikom. Zato naj si j« nabavijo tudi slovenske šole za svoje učiteljske knjižnice. E. R. BURROUGHS: TARZAN. Podjetna »Splošna knjižnica. Zvezna rekla. Ta francoski sindikat ..e sklenil precejšnje število pogodb za obnovo opu-stošer.ih krajev severne Francije. Toda po izjavi sira Patricka Hasting-sa so vse Harperjeve obljube ostale neizpolnjene. Družba 10.000 iuntov še do danes ni videla, nasprotno pa njeni akcijo-narji tudi do danes še niso prejeli divi-dend. Sindikat, ki je bil stvoijen 1. 1919, je ime! takrat glavnice 15 funtov (niti i 5000 Din) in je bii že leta 1922. likvidiran. I čim manj ic bolnica zavživala tem hujše j služila popolnoma. Seveda ie tudi rada sjm| JanMUi k, bi „ rad olen!, z oieto. Je Tarzana In aje£0Vega sina po divjih so bile bolečine. Naravno. Gad v želod- prekoračila dovoljene ji meje. In zato so: vo Jekl0 pezo ^ ^^ „mosUl]cn. afriških džunglah Inteligentni In pripros« cu se ni mogel hraniti in je grizel okoli se kmalu jele kopičiti proti njej obtožbe sebe. Ko je končno dijakinja smela nekaj in rekriminacije ln nezadovoljstvo je do-zavživati, je prišla tudi kača do hrsne seglo vrhunec. in je nekaj časa nvrovala in bolečine so | — Njena tiranija je neznosna, so vzdi-malo ponehale. In to je šlo toliko časa hovali nekateri. Škandal! so godrnjali naprej, dokler ni gad pregrlznll deklici drugi. In zastopniki stranke so Izjavljali: želodec, kar je moralo povzročiti njeno j Njena avtokracija silno teži na stranki, smrt. | ln dokler ostane ona med nami, je pro- Pojavilo se je vprašanje, kako Je pri- speh komunizma v Parizu ogrožen. r> . . , šla kača v želodec ubogega d.kleta. Sta-j — In to naj bo diktatura proletarljata! Proces se je torej, kakor omenjeno te ... „ , . ..1 . .. . ... , . ' ... , . . . , ,, . i • j riši n so mogli o tem nčesar povedati so se začeli buniti celo najposlušnejši. dn, pričel pred angleškim sodnim dvo- zdravRjkom Zds!o se j:m je ravnolaka Recite raje dlktatura nad proIetarijatom! f . govori angleščino slabo tem malo w |mj ko, pr(li, soriemi da bl bj. | s,jzana Girault pa w tie anleni za upor bolje pa francoščino. Sodnik, tožltcij , bp|n,ca se nč8 mtd par|Skilni komunistič- Sf da je napravila hči pred par m, j nimi verniki, saj vč. da je dolžnost pro- seci izlet v hribe in da e pila iz nekega letarca, da godrnja nad svojimi tiram, studenca, ker jo je hudo žejalo. Stari Glavno je, da se ne buni dejansko. Tega Upanje se mu vzbudi, ko udari očeta konj čitatelj, deček in deklica, ded in vnuk. da začne hirati. Vedno ga je manj, vsak Kompozicija posameznih romanov je ta- dan je slabši, tako da je na zadnje sam ko rafinirana, da ti knjiga ne gre od rok. prepričan, da ga »hoče imeti zemlja., dokler ne prečitaš ccle. Pri tem dobil Zato si da napraviti rakev. ki stoji od- nehote in nevede boljši pogled v tajinst- slej poleg njegove postelje, v kateri pre- veno življenje afriškega prasveta kakor leži vso zimo. Janez se pripravi a med- ti ga more nuditi najboljša geografska tem. vedno pričakujoč očetove smrti, na ali etnološka knjiga, ki vrhu tega še ženitovanje. Pridno teše zibelko ta otro- utruja. ka, ki se mu Ims naroditi. Ko pa zapihajo 1 Splošna ka Ižnlca je izdala doslej ce- prve pomlaJariske sape. tedaj prešine živ lotno prvo serijo Tarzar.ov'n povesti, k! Ijenska sila tudi starega Kretrena. da se jo tvorijo štir e samostojni romani: L mu obrne na bolje, razbije rakev in pre- Tarzan - sin opice: II. Tarzan in svet; tolmača. Razprava ie bila mestoma zelo živahna in Interesantna. nik. Kje je vaša domovina? vpraša sod- j Rosser ; mo2el tudi oznae;ti ta studenec, pa se sedaj še ni bati. (Po .Matinu..), | iz katerega je pila nesrečnica. Dognalo j se je, da iz tega potočka radi pijeio gad- ' — Sirija, Palestina in Mezopotamija. chnovo opustošenih krajev posodil denar. Na vprašanje, zakaj je posodil, je odgovori!, da francoska vlada ni imeia denar,a, da bi podpirala družbo, ker ji Nemčija ni plačala reparacij Kar pa se tiče Harperja, ne more izpričati ničesar obtežilnega i Tu pa ga prekine sodnik, ki izpiegovo-rl, obrnjen k tolmaču: i križa s'nove račune. Reza mora od hiše in se ožeai z Ledenim grunta r jem, Janez pa ostane še nadalje očetov hlapec. Pisatelj je hotel v »Zemlji, pokazati kmetiškega človeka v njegovi veliki lju III Tarzanove živali in IV. Tarzanov sin. Vsaka knjiga obsega okres; 300 strarl in stane broširana 30 Din, vezana pa 36 Din. Zbirka bo dobrodošla kot priložnostno darilo, dobrodošla pa tudi kot potno Ctt- w L-! - -„>-!».*! bežni do zem! e in v hrepenenju po last- vo. ki ga imamo ravno v našem jeziku X Prestolonaslednik, k, se udeleži ^ ^ ^^ Ljuheren do ,astne; tako malo. Sk(ida samo, da je te jez& anes in futri je dan novih oblačil. Marsikdo ho kupoval modne potrebščine, toda dobro in poceni bo kupil le oni, ki bo šel k tvrdti "rago Sch^ab, Ljubljana. zemlje pride do najkrepkejšega Izraza v neusmiljeno zmrcvarjen. Prevod Tarza-starem Kremenu, hrepenenje po njej pa 1 na te namreč ponekod pod vsako kritiko, v Rezi In Katri. Janez pu svoji naravi ni1 Ako je res. da ga je oskrbe! gospod, k! kmet. ker tega hrepenenja ne pozna. Njemu gre le za to, da postane samostojen in da si ustanovi lastno družino. »Zemlja, je drama, polna učinkovitih scen. Našim diletantskim odrom bo Izredno dobrodošla in zato naj jo takoj na-roče pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. je na glasu tudi kot slovenski pisatelj, se mu založništvo najboljše revanžira s tem, ako mesto šifre — z — objavi celo n egovo Ime. Ako bi bil prevod dostojen, bi bila lepa Tarzanova zbirka še errkrat vei vredna. A. P. Cehov: Aootekarica Mestece B., ki obstoji iz dveh ali treh krivih ulic, spi globoko spanje. V ohlajenem ozračju vlada tišina. Samo nekje daleč, miMida že zunaj mesta, laja t »os s tenkim, hrijiavim tenorjem. Kmalu se bo danilo. Vse je že davno zaspalo. Samo mlada žena lekarnarja Cernomordjika. lastnika b.-skp a[*>teke. še ne sjii. 2<* trikrat je bila legla, tola spanec je aoče tn noče objeti — in ona ne ve aakaj. Sedi pri odprtem oknu. v sajpi srajci, in gleda na ulico. Soparno je, pusto in dolgočasno . . . tako dolgočasno, da se ji hoče plakati, in zopet ne ve — zakaj. Nekakšna gruda jo ti-žči v prsih :n se ji venomer trklja proti o!na luna. V.«a rdeča j? ! (luna je sploh vedno, kadar prileze : izza grmovja silr>o zmedena), i Naenkrat se čujejo sredi no?ne tiši-^ne neki koraki in žvenketanje ostrog. Slišijo se glasovi. — To so častniki, ki gr°do od okro^ žnega sodnika v taborišče — f>omisIi a p' tekarica. Malo kasneje sc pojavita dve postavi v bplih oficirskih bluzah: ena velika in debela, dniz-a bolj mala in suha . . . Polagoma, s počasnimi koraki se opletata kraj ograje in se glasno raz-govarjata. Ko prispeta do apoteke, ja-j meta hoditi obe pestavi še bolj tiho in i gledati v okna. — Po apoteki diSi — pravi suhi. Saj tudi jp apoteka ttil Ah. zdaj se sjk)-, m in jam. Prošlo nedeljo sr-m bil tu. rici-inns sem kupil. Ta anotekar ima kisel 'obraz in oslovsko čeljust. To ti je čeljust. prijatcli! S tako je bržčas Sam-|son pretepal Filistejee. — M-da — pravi debeli z basom. — , Farmacija spi. Tndi aj-otekarica spi. Brhka i? ta apotekarifa. Obtesor! — Videl sem jo. Zelo mi je bila všeč .. . Povejte mi, doktor, kako more ona vendar ljubiti to oslovsko čeljust? AH jo m-orr? — Ne, bržčas ga ne ljubi — vzdi huje doktor e takim izrazom, kakor bi ipomiloval apotekarja. Mamica sedaj spi za okencem! . . . Kajne, Obtesov? Razgalila se je od vročine . . . nsteca 'ima napol odprta ... in nožiea ji visi e |«*telje. To telo ajKitekarsko j>a se-; veda nima smi-Ia za to [irelest .. . Bržkone mu je toliko do žene kot do steklenice s karbulom! — Veste kaj, doktor! — pravi oficir ir. s«r ustavi — Pojliva kaj kupit r R[-< teko! Morda bova videla ajioteka-ricel — Ta bi bila lepa — ponoči! — No in kaj zato? Saj morajo 'udi ponoči prodajati! Pojdiva, dragi moj! — l a naj bo . . . Apotekarica, ki s« je skrila za zaveso, sliši tiho zvonenje. Ozre se na možu. ki hrojie sladko naprej in se nv i>m'l>a. naglo se obleče, natakne copt te na boso nogo in steče v apoteko. Za steklenimi vratmi vidi dve senci .. . Apotekarica nažge svetilko in hiti odpirat vrata: nič več ji ni pusto in dolgočasno, tudi plakati se ji noče več, 1« srce ji močno bije. Vstopita debelnžni doktor in suhi Obtokov. Sedaj jih že lahko ogleduje. TrebuSasti doktor je zagorel, bradat in neroden. Pri vet s pogleda ta. — Dajte mi za deset kopejk sode — j>ravi doktor. Apotekarica se sonet leno in medlo dvigne ter seže na polico. — Ali nimate tu v apoteki kaj takega . . . mrmra Obt6sov in tleska s prsti — nekaj takega, veste, alegoričnega. kakšne poživljajoče vlage . . • Zelterske vode, aH kaj podobnega? Ali krate Zeltersko vodo? I — Imamo — apotekarica. I — Bravo! Vi niste ženska, vi ste vila. Pa nama dajte tri steklenice. Apotekarica naglo zavije sodo in izgine v temi za vratni!. — To je sadei! — namiguje doktor. Takega ananasa niti na otoku Iiladeiri ne najdeš! A? kaj pravite? Toda . . . ali čujete hropenje? Tam blagovoli počivati sam gos;>od a|K>tekar. Minuto kasneje se vrr.e a;>otekarica in poeta vi na mizo pet steklenic. Bila je pravkar v kleti, zato je rdeča ia malo zasopla. — Pst . . . tiho . . . pravi Obtesov, ker je ona med odpiranjem buteljk s|xi#tila na tla vijak. — Nikar ne ro- i [Kitajte, moža bote zbudili! — No, in kaj (wtem. Se ga zbudim? — Tako sladko spi . . . in vaa vili v sanjah ... Na va-še zdravje! — In vrh tega — basira doktor i« ! rigne od izpite Zelterske vode — so 'možje tako fiolsročasna zalega, da bi na jbolje napra-ili. če bi kar venomer spali. F.h. da bi ime! človek k tej-1« vodki ?« malo rdečega vincal — Kaj si boete Se izmislili! se smeje apotekarica. — Imenitno bi bilo! Skoda, da ▼ apotekah ne prodajajo alkohola! Toda čakajte ... vi morda prodajate vino kot zdravilo. Ali imate vinum gallictK nibrum? — Imamo. — No, torej. Dajte nam ga. Ktf hitro sem t njimi — Koliko? — Quantum satfe! Ppočetka nas« dajte vsakemu po »so unfco v vodo, potem bomo pa ie videlL Kajne, Obteaov? Prometni davek na vžigalice in cigaretni papir Na iniciativo Trgovska in obrtniške zbornice v Ljubljani ja finančna delegat cija v Ljubljani naslovila na vsa davčna obetajo pričetek večje Atedljivosti i v dr- »oste, ki se je ljudstva polastila pri pogledu na fantastična inflacijske številke. Predvideva se, da se bo pri rabi nižjih Številk jasne pokaralo, kako je pra»*zp-prav tekom inflaci;e ves narod obubožal. Obenem pa si šele od te reformo oblastva v Sloveniji nastopni odiok: Po či. 8, točke 7. zakona o davku na rslovni promet, oziroma po pravilniku temu zakonu, je promet vseh predme; tov državnih monopolov davka prost, Ler ti predmeti niso realne nego fiktivne ali X državno davščino povečane vrednosti ter so večinoma iaraz državnih davščin v kakršnikoli obliki ier hatj« že v na« prej uradne coložcrc prodajso ccao. Delegacija je biia opozorjena, da po* nekod davčna oblastva obdavčujejo tu* di promet -z nekaterimi monopolskimi predmeti kakor vžigalicami in cigaret* oim papirjem, češ da je prodaja p repu« Sčena prosti konkurenci. Po razglas« oblastne moncpolske uprs* ve v Ljubljani z dne 22. maj« 1923., št. 37^3—1923. (.Uradni list.-, št. 5i iz leta 1923.) in tudi po ooveiSili cenovnikih je samo prodaj« v razglasu pod lil. nave* denega fuk?uznega cigaretnega pap! a (n. pr. Abadie, Club, Golsb itd.) prepu* žčena presti konkurenci. Cena tem vrstatn cigaretnega papirja »i uradno določen«: nanje se j^obira su« žavnem gospodarstvu, kakor tudi na trgu in v industriji. Kakor je pri vsaki takšni reformi nn-izogilmo, tudi proti Slinci« pričeli ostra kampanja, katere se je udeleževalo n« samo celokupno novinstvo od vodilnih do lokalnih listo?. Proti reformi go 8j tudi skoraj soglasno izjavili ne le poedi-ni ugledni trgovei. marveč vse njihove organizaeiie, vsa zbornice, in več'na gospodarskih znanstvenikov. vodilni finanft-"iki. industrijalci, profesorji itd. Kakor v Jugoslaviji svoj čas ob nvadhi dinarja tako se .ie tudi v Avstriji največja jeza obrnila proti relaciji (1 : lO.OTfO). Tem'oolj se neudeleženemu zdi nepričakovano, kako je avstrijska vteda moe štor- \ ;'ea x uvedbo f.ilinsra. Drugi korak bo »ledi! v kratkem. 2« tekom januarje 1f>25 predloži vlada avstrijskemu narodnemu ■ vvir.r * iii.\.» o a-'. *» ; . . f .... Pov. br. 24 predmet proste konkurence; 87Stu V^ntu) še zakon o zlat, b, i.r.A! /nl-ft. lo fa w tnn Ai-tf, r.r,nMi. b tem cenovnikom pa je aionopolskj uprava predpisala za celo kraljevino enot bo obveza o csr.e, katere prekoračenje je zabranjeno in kaznivo. Promet ja do itveljavlienja tega cenika davku zavezan, petim pa davka prost. denar avstro s Avstrijski padasnert js odobri! za!.oa o uvedfci šillagov« vshiie. Dunaj, 19. decembra, j pri krafkovidnež.ih vzhod'!* in bo še ne- ar,ei. Zakon je že v načrtu pripravljen. Zlata bilanca bo tpml:ila na računa"in g šilinri. Polet; 1925 Ivdo vse industrije. vsa trgovina in vse bank« računale v šilinsrih temp'jem zlate b'lanee. na katero se prevedejo tudi vse akcije delniških družb. Zakon o zlati biianei določa tudi nainiž'i sk^ipki kanital in najnižjo sofijsko nominalo. Družb«, ki min:ma ne dosežejo «e bodo morale fur.ionirati ali pa likvidirati. Tudi ttiksi nnv'dp7na novotarra. ki :e Avstrijska republika je uvedla šiliag Scot računsko enoto. V petek js avstrijski parlament tekom čatrt ure gladko r vseh bistvenih točkah in s prav malenkostnimi spremembami skoraj soglasne sprejel novi zakon, s katerim ja odpravljena krona. Praktično se sicer sova valuta na rfdez naslanja r.a dosedanjo. 10 tisoč dosedanjih avstrijskih kren je 1 Šiling. približno enako Ifl Din. Za računs- ka.' časa vzb)i:a'a nevoljo. Ta nevolia ni mvavičena. Navidezna novotarija w resnici sanira, kolikor je ?o spVh mo«ro^e inflsciio in pomeni kr^nak korak k fi-naačeemu ozdravljen'« države. Nevesadska bla«evna borza (22. decembra). P J e n i «• a : baška, S vagoni treba"torej "od "dosedanjih avstrijskih j m J e č m • n : baški. I vag. S30. T u r-cen odbiti štiri ciae. esno ostssejo ne- >e,cl: sremska. sa januar. 15 ragonev izpremenjene. To je. kakor rečeno, videz. 200: baika M .»"»a'-- 100 odst. kasa. 5; V resnici pa pomeni šllir.gova valuta vs-°nOT ,fln: sremska 7 vagonov 185 de premembo dosedan e zlate kronske po- Moka: baška. »2<., g vagona | daje. Zlata krona !e proti šilingu v raz- > 1 T8-n° ' v^on i «aer'u lnri prori 1«. UK) štin^ev je pri- 0trobi: baiki- T papirnatih vrečah, bližno enako 70 zlatim kronam. 25 ii- : 3 T»?(>ni ,75- Tendenca nespremenjena. Kngo^ 17 in po? zlati« kronam. Šiling S bmel'ake§a tržišča. — (Poročilo I Ima 10f? grešev. Nevi zakon uveljavlja Hmeljarskega društva v 2a!eu). 1 a t e c, aasprotju z avstrijsko valutne raknnoda- i (C8R). 18. decembia. V tretjem tednu de-je iz leta 10S2 poiag /Hrotfa tudi srebrni cembra s« j« vzdrževalo povpraševanje denar kot zakoniti drobit. fSrheidemftn- t*> hmelju ia cene so pred dvema dnevo-ze). V srebrnih kronah je bilo 8S5 tiso- ima poskočile za 100 do 150 Rč. Dnevno iink srebra, i šilingu jih ie S10 tiaoffink. ! se je prodale 100 do 20O stotov po .1000 Srebrna krona je bila enaka približno 9000 do 3100, danes pa po S100 do S200 Kč za panin-atim kronasi po zadnja«! *tan:u, M kg. Kl ub bližajočin se božčnim srebrni Jilin? »ame skoraj R2O0 kronam, j pra-rti kom j« raz^ioloženje aa trgu izred-Od nlžHh -številk »i obeta avstrijska re- j no čvrste in cene se dnevno dvigujejo publika, (ia fca odpadla psihologa »ešab- *a nekaj kron. Najprej z vodo. potem p> kar per tov! Toda čas je, da preval Zelo mi je •e . . . drapo. da smo se spoznali . . . prav Doktor In Obtesov prisedeta k Biizi. zolo! Koliko sva dolžna? sna meta čepici in jameta piti rdeče! A|K)tekarica u;ire oči v strop in dol-▼ino. jyo giblje z listnicami: — To-le vino je pa presnete za nič. ' — Dvanajst rubljev ln osrrninitiri-Viflttm slabissinnur!! Toda v prisotno-1 deset kofiejk — pravi končno. Sti . . . e-e-e — di!i kot nektar! Vi ste j Obtesov |M»te^ne iz ž<-pa di'K>lo list-prekrasni. eospai V raislih vam ;»oljuIv nipo. Hče dolgo denar ia plačuje. Ijam ročico! * — VaS mož sladko spava . . . »n »a- _— Mnogo bi dat, če bi smel to sto- 'nja . . . še peče in stiska anot°karici rti ne samo v rrislib! — pravi Obtč-|ruko v slovo. sov. — Častna be?eo str«-' pregovarjanju ajiotokuriei roko in zotekarica gleda v njuna zardela bila. lica. posluša brbljanje in postane kmn- j Ona pa zbeži naglo v spalnico ln lu tudi sama vsa živahna. Tako vesela i sede zopet k istemu oknu Odtam vidi. ' je podala! Pdeležuje se razgovora, se kako rioktor w poročnik odideta iz smeje, koketuje in na vztrajno prošnjo ' kuper-v Iziitje nnlf malo rdečega vina j C— Stanje Narodne banke SHS. Po 5z-! kazu z dne 15! t. m. je kovinska podloga ; Narodne banke padla za 28.3R5.80D Din : na 458.fi32.383 Din f zlatu Državni dolg se ci spremenila, a posojila so se zmanjšala za 7.3 milijona na 1486 milijonov Din. Rame obveznosti so se povečale za 35.8 milijona na 654.7 milijona Din. — I O b t o k novčanic pa je nazadoval ! m 70.9 miliona na 5..9ftl.142.SB0 D n. . = Trgovinski muzeji pri nažih konzu-; latlh. Nedavno je konzularni oddeiek ministrstva za zunanje posle vprašal vse zborcioe v drŽavi m mišljenja glede namere ustanovitve malih trgovinskih tnn-zejev pri nekaterih clavneiših konzulatih in agencijah v tujini. Odgovori, ki so doslej prispeli, vsi brez izjeme pozdravljajo namero. s= Pričetek poslovanja pooblaščene trgovinske agencije v Budimpešti. O. Pte-ro Kovjanio. kateremu je bila podeliena konees:ja za pooblaščeno trgovinsko atreneiVi SHf v Budimpešti, je že odpotoval tja. Atrenoija bo pričela poslovat! 1. januarja 1S25. = Gradba skladišča na Sušaku. Direkcija dr/avnih železnic ? Zagrebu namerava zgraditi na Sušaku 2 skladišči za blago privatnih interesentov. Skladišča se ima'o zgraditi iz armiranega betona s pritličjem. 1. in II. nadstrop:em ter kletjo. Oradheni stroški bi znašali približno za kvadr. meter površine nad*trop:a ali kleti 900 do 1200 Din. a celokupni gradbeni stroški bi narasli na 10 000.000 Din. Navedena sklad!«?;) hi služila izključno za potrebe trgo«r»kih in industrijskih krogov t državi, z iz>mo nekaterih man;ših prostorov v pritličju, ki bi bili na razpolago žele7ni'kim organom, odnosno orranom pomorske ohta«ti. Železniška oprava hi bila vn!;na dati interesentom potreh"e prostore na razpolngo brezjilačno do goto reca roka. ki bi «e dotočil. nnošteva-ioč amortiTaeiio gndbenih stroikor na podlagi do.edaj veljavnih pristo^in za zaprta skladišča. V'?e srradbene stroške bi morali nositi interesenti. Interesenti, ki «e 7a načrt zanimaio »o napro*eni. ds se taknj zjlasijo tvri Trgovski in obrtniški 7bom?pi v T,'uhlisni. = »Co^iodar«'-! vestnPc«. Tršla ie le- toSnia zadnja štev;lka tera glasila s'o%-enskib Gospodarskih organizacij v Jeljski Krajini. Po!««r bogate vspbine za v«"bino celega lptni-ka 1924. Letno stane 10 lir. Predništvo in tiprpva v Gorici, V"a S. Giovanni številka « T. — Uvedba Heln!" Hrvatske eskomptne ba^ke nn pra?';? horrl. I? Pratre jioro-čajo. da »e ra tamoJnji borzi uvede kotiranje dpli:p Hrvatske ps^omntne banke — Pra5'-| veti':! aelem. V Prnrri sp bo vrš;! «nom'adni sejem od 22. do 29. mar-p» 1125. Da so praski vlesemi 7e'o pri-liubtjeni in da ima'o veliko privlačno silo. priča de:stvo. da prire'nie'o tnrli ino-zemake vlade in javne korporaelV na n"'h lastne ra7«t»ve. Dosedaj so se udeležile omenjenih velese^mor razen tu'ih priTa*nih razsta rli^ipev tudi oPprelne eV«n"zi<*ite lz^ Ita'i|e. Rus';e. Španske, rianske. Ilolandiie In posebno Francoske, ki ie imela n* zadnVm v»!»*e'mu veliko razstavo. obs^>rsiočn 1000 kvadr. metrov na lrr>*eri V bilo zastopan'h nad ?00 fran-poskih trrdk. ffrez d?oma bi bilo v veli-Vo ,kori«t .loveiioke"* »oen^darstva. ako bi *e tndi na«l krotri ndel»ž«val: praškega ve'«5«'nfi '-ot ra->«tav1i«l"l. r= Obtok bankovcev v Frane-jI se je po izkazu 11. t m zniža! za 152.9 Biili^v na na t0.fi mili:»rde frankov. Pred zntžanltm dla'e glede dobave 20.000 komadov podložni-kov i/, mehkega lesa tr sode ter dobave 350.000 kg mehkih drv za podkura-vo strojev. — Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 4. januar a 1925 ponudbe glede dobave 1C0 do 170 parov čevljev za delavce. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 29. t. m. pri upravi barutane v Kamniku gleda dobave 900 do 1000 kg strojnega ol:a. — Dne 13. januarja 1925 pri ravnateljstvu državnih žele7nic v Zagrebu glede dobave raznega materijala za gornji ustroj (tračnic, spojnic, vijakov itd.); pri ravnat* list v ti državnih železnic v Pul>o-tici glede dobave trdega lesa ,'desk itd > pri odelenja za mornarico v Zemtinu glede dobave 100 ton oija za kurjavo. — Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici f Ljubljani na vpogled. Vj. oficirji, bi morali bolj pogosto apoteke in se polagoma oddalnta na približno dvaiset korakov, potem pa se ustavita in pričneta šepetati. 0 prihajati iz taborišča v mesto — pravi .čem? Srce ji tolče, v sencih ii tudi bik\ •na — kajti tukaj je straSoo doljo- j zakaj — niti «sma ne ri. Srce ji bije j 5a?no. Jaz kar umiram. jmočno. kakor ln onadva, ki tam tepe-' — Česa ne poveste! — se zgraža . tata. odločevala o njeni usodi, doktor. — Tak ananas . . . čudo pri- j Pet minut nato se doktor loči cd 1 * ode — na osamljen! Kako lepo s? iz- Obtfsovs in gje naprej. Ot.tčsov pa sej nia. Gzibeiedcvi v saasoto! T Sara- i vrne. Stana mimo aDotcta.. enkrat, i dvakrat, postoji pri vratih, pa zopet koraka . . . Končno oprezno potegne ia zvonček. — Kaj jc? — Kdo je tam? čuje na enkrat a|Kitekarica glas svojega moža. — Zvonijo, ti pn ničesar ne -dišiš! govori lekarnar strogo. — Kakšen nered! — Vstane, obleče haljo ter stopa, oikv teknioč se v polst>anju in drsajoč s copatami, v apoteko. — Kai želite? vpraša Obtčsova. — Dtjte mi . . . dajte mi za petnajst kotnik bot>lK>nov zoper kašelj. So pihajoč in zevajoč, dremajoč med hojo in zadevajoč neprestano ob mizo zleze lekarnar na polico in seže po Skatljo . . . Dve minuti pozneje »glftfia apote-karica Ohti^sova. ki stopi iz lekarne, rapravi pa- korakov in trešči na nr.a-Sno cesto bonbone zopor karelj. Izza (\:ls mu pri ha ia nasproti doktor . . . Srečata s«, mahata z rokami in izgine ta v jutranji megli. — Kako sem ne«rečna! — govori apotekarica in mrzko g!o tblacuo o_ tn tVImiit«-mre - Ljtibliani 7. /7H t -2 4 !U« oblačno — 1 Ljubljana . 14. 777 3 —20 ser. v:b. — Ljubljana . SI. 777-9 —H2 m n — Zagreb . . 7. 77. 0 —2-0 zapad n — fe Beograd . 7. 7769 —2-0 n 9 — E Itanai . . 7. -10 — j I i rara . . 7. 775 2 jugsap. • — 1 Inomost 7. T Ljukliant bsrerreter nest. temper. višja Bolne« vthaia ob 7"43 faha a ob 16 15 Vremenska napoved za torek: V dosedaj jasnih krajih bol) oblačno. V nižinah zvišaš ie temperature. Pozneje mraz od vzhoda. Pred desetimi leti 18—21. decembra 1914. Zaključek drugega vojnega razdobja. — Katastrofalno pomanjkanje municiie pri Rusih. — Avstro • madžarska grozodejstva v Srbiji. Prve dni septembra so dosegli Nemci največji obseg svoje invazije v Francijo; Francozi so jih vrgli v srečni pro-tiofeuzivi 6.—8. septembra v par dni samo trajajoči bitki ob Mami naza; in s tem popolnoma ustaviti nemško ofenzivo. Ruska ofenziva je dosegla največji uspeh v prvih desetih dneh novembra. Dne 10. novembra je pričela pri Toru- ! nju nemška protiofenziva. ki je brž napredovala v smeri proti Ixwlzu. Toda Rusi so se trdovratno upirali in Sele sredi decembra jc bila ruska ofenziva definitivno ustavljena; Rusi so se umaknili nazaj proti vzhodu, dasi tudi na najširših msstih le za razdaljo dveh dnevnih maršev. | Kakor je z bitko ob Marni za Nemce i propadel načrt, s pohodom na Pariz streti Franero in se nato vreči še na Rusijo ter tako končati vojno popoV j notna zmagovito, prav tako je z ruskim . umikom sr««li decembra W14. leta pro- j padla nada, z ruskim pohodom na Rer-lin in Dunaj ter Pešto zmagovito koa- j teti vojno. Pokazalo se je nesrečno ravnotež e vojnih sil. ki je tako strašno podaljšalo svetovno vojno. Tudi na neizmernem ruskem bojišču se boji po 15. decembru dotiili značaj pozici:ske vome. dasi seveda radi različnega te- j rena in silnih dimenzij nikdar v tako i popolnem obsejm kakor aa zapadu. i Ali iz vojnega hrupa na vzhodni fronti so v antantine centrale priha- j jale zlovešče vesti. Rusiji je pričelo primanjkovati munic.ije in orožja! Pomanjkanja municije in pnik je bilo že •v novembru, v decembru pa je zavzelo Se take dimen«i;e. da je nastopila že •nevarnost prave katastrofe. Velik del vzroka pri ruskih neuspehih v decembru se je pripisoval pomanjkanju orožja. Toda naJhujSe se e šele bližalo. V teh dneh je bila poglavitna skrb na ruskih vodilnih mestih, kako odpo-moči temu zlu in preprečiti katastrofo. Predvsem pa so iskali tudi krivcev te silne nesreče. Tedanjemu francoskemu poslaniku v Petrogradu PalAologueu je dal v tem pogledu general Bjclajev, šef armadnega generalnega štaba v vojnem 1 ministrstvu dne 18. decembra intere-1 santne podatke. Rusija je imela ob pri-četku vojne 5.600.000 pušk. »Ali vsaj, — vsi smo mislili, da jih je toliko, veliki knez Nikolaj je mislil, jaz sam sem mislil... Bili pa smo zločinsko prevarani: naša sklndišča so skoro prazna.« Hiteli so kupovati puške na Japonskem, v Ameriki, sami so čim najbolj pospeševali domačo fabrikacijo, obrnili se za pomoč na Anglijo in Francijo. Nič boljša ni bila stvar z avstrijsko municio. ki »e jo je porabilo v prvih vojnih mesecih neprimerno več nejro *< je računalo. Začetkom vo'ne »o imeli v vojaških skladiščih 5.200.000 šrapnelov 70 mm kafibm; zaloga je bila sredi decembra že porabljen«. Armade so potreboval« dnevno 45.000 strelov. Rusija sam« pa je mocla prodn-eirati maksimalno 13 000 dnevno, šele okro? 15 februarja so se upali proizvodnjo dvigniti na 20 000. V inozemstvu naročeno hlaso >e imelo prihajati Sele z marcem I. 1015. Sele s 15. ma:em so upali dvigniti vso razpoložljivo mtvnJ.ino na 40.000 dnevno... Do takrat pa je ostala armada v »kraini nevarnosti. In pri tem se ne sme pozabiti, da ie Ki S artiljerijn pričeikom vone najsijajneje in najuspešneje repre? en tirala rii«kn armado. ona je zaslužila glavne n*|>ehe. Za vse te straSne nerednosti fe letela krivda na vojnega ministra Suhomli-nova. Na novi fronti Bzttra • Pilica - Nida • ( Dntia.iec - IVala so se takoj IR. decembra, vneli boji. bili pa »o le manjSi spopadi, ki jih je povzročila tu ruska, tam nemška oziroma avslrrska vojska ne da bi mogli prinesti večj;h sprememb. Fnako je hilo sledeč«, dni Večje vojne akcije pa so se pričele t* dni v Karpatih, k.ier »o Rusi zastavil- veče hotne enote ter pričeli potiskati Avstrijce nazaj proti kar- patsklm prelazom. Večji boji so a« rneB tud) na severnem krilu med Vislo in prusko mejo okrog Prizaznisza, kjer so se bili Rusi in Nemci z menjajo&n ae uspehom. Na srbskem bojišču J« nastal mir. 8rW so z grozo konstatirali. kako strašno razdejanje je ostalo v deželi za Avstrijci. Vojna zgodovina novejše dobe more pokazati n alo tako strahotnih slik, kakor j jih je nudil pogled na srbske vasi, na masakrirano prebivalstvo, pobite otroke I in žene. poklano živino v severotapadni jPthiji. Frbi so poklicali mednarodne komisije ki so fotogtafirale ic končno popisale te proz o'e: nihče od srednjeevropskih *Kulturtrager-jev» jih ne more več utajiti .. Na zapadnem bojiščn *e vedno le lokalni spopadi enolične pozicijske vojne. Božične in novoletne čestitke naših vojakov Vesele božične praznike In srečno novo leto žele svo-iro »tarišem. prijateljem in znancem, vsem slovenskim dekletam ter č'tatcljicam ,n čitaert PleAko. Viktor Il.tasl. Drago Draganit Roris Berger in Oton Pavfiič. Oo.iencl hrf<«i-irske |*Ml"fi<-ir»l>e *ol«: Vinko Oven, A le Josip l'irc. Franc Verdovnik. Boka Kotorska; Mornarji, stmjno-elek-tro in radio-telegTafski tehničarji: iiar«*!-nik Rihnrd Damiani. podiui red niki: Janko Ocepek iz KrSkega. .loSkn Ambrožič i« Škofje l oke. Stanislav Totlorovli ir Krn-*evca. Boris Jnrnnovič it Tntle. Branko MeHfctč iz Rroda na Pari. Maran MatH-Hč iz Splita. Milan Vnknbrsttf iz Nove OradiSke. Srečko BnSelič: mornar. I. kl. f Jos. Snoj I« Črnuč pri LJubljani mornar L kL radio-tehnik Ivan Trampuš iz Kadeč in električar Tomaž Pogačar iz Ljubljane. Ilavrovl . Hanovl: Slovenci is 9. čete 21. češkosloraSkega peSpolka: kaplan: Anton Ose t, Avgust Golež in Miha Spi-taler. Redovi: Anton llršič, Joško Jas-'binšek, Karel Novak, Jota Vok, Avgust Est, Peter Vel igo v Sek, Anton Tominšek. Leopold liriberšek, Joža Jesecek in Anton Snoj Gruž. mornarji, služeči r pomorski vojni akademiji: Polde Bezlaj iz Šiške, Karel Rosenwirth iz Vrhnike, Vinko Belič s Viča, Vlado Peternel iz Ljubljane, Ivan Belič is Trnova, Rudolf Rekar iz Kresnic, Martin Kržišnik iz Unca pri Rakeku, Joško Drachsler l« Kranja. Karel Jnkše Iz Črnomlja, Jane« Stern is Frama, Franc 2nidaršii Iz Nadleakega pri Ložu, Franc Ahsčič Iz Kranja. Slar. Bred, vojaki 1. čete uprave depo-ta ielesniške komande: Teoilor Bartol is Zamostoca. Zvonko Kozman lz Maribora, Josip Dnmiš iz Ptuja, Ivan Potočnik s Bleda, Zorko Lichteneker iz Breiič, Iran Krevesl iz Rečice ob Paki. Rudolf Vogri-nec iz Maribora, Jole Tratnik iz Kranja, l'avel KroSelj iz Brežic. Valjevo, vojaki I. art. puka: Leopold Fabiani iz diške, Jakob Flia i« Potni I, Josip Modic iz Ljubljane, Franc Seliškar i« Uelra. Anton Velinr iz Notranje Gorice, Avgust Kušiir iz Dravelj, Ignac Glavič i« Stične. Alojzij Razložnik iz Leskovca v Poljanski dolini. Ignac Voz.*! iz Trbovelj. Slavko Zalesjak iz Ljubljane, Jane« Zi-merman iz lluja, Franc Majhen iz Sv. Bar- bare » Halozah, kakor tadt r tn stroko spa.lajočib itdelkor nu.li solidno izdelano ia najceneje tvrdka Feter Kobal, tvornica tapetniških izdelkov, Kranj (Slovenija). Prt »»c i i sarordih k-kor ta kitoi«, resutracije, anarje itd. ie anateo popust-Pozor, Uiiuu ia astatUl Suom Zab crajte Ctuiktl n 1 .tzilisvssjt" 1 Is ..istllv«" I »UM IZSZtS j t Om s J>«i»,inl«- ta >an,r raenna ♦•«». m>4« t tlin P,»M«P«» •• !• w»lt •«'••1. »• i Mit tw*\ ' insatah l»« icrai.nl> rti«■*» bo---- ir___'i'" rr.M ^r.r.r;.:: S L uSperiJskk0],Ug0 nami. Naj.......... po d..,«.0- ««»«> J'knr h"Sl »«kl Cao ua niša • tr^ortno I ru. »veol. naprej Pi audt.e------r o i«n o v * o pr Električen planino □Ukeai ateljeju za nanidne in oe.b. visele svellljke, dlvan, i mouerua'veteuine B..žene Kupa mniko kolo, kozarci za »Ino dobro ohranjen, ae kupi. -- Magister farmacije v« -prejme za tekamo v Slcve-siji. Kasiov pove upr. «Juira». 37ui2 Potnikom plemocoSem Itd., aa nudi rt-sok zaslužek. — Ponudb? na Borzo dala v Celj-u. 27473 Hlapca treznega ln samostojnega — Itče b konjem grad Volčji potok. Radomlje. Plača po dogovoru. 27483 Pletilka * vseh delib in pri rseh strojih izvežbana, se sprejme kot prva ciuc. Oue, ki so imozat same voditi obrat (a kavči-y linaji >n v hiši. — Ponudbe s nazadbo jplače tc znanja ca upravo „Jutra" pod Stalno 27151 Csv» v l^iaajtt Ceaik za^ioiij ln liker. 2 gurnimri i a »ml S7tWk | valnlk. se pruda n;i Krakovskem našimi 4/1. Ogleda se od 1.—3. uro. 27 443 riMiinlhe na uptavo pod tltro ..Elektro". ..J.fra" pritlična, oa prnmelaam kraju Zaarrba IrilSča pred hl»o, »a pruda radi amrlneaa ahl- j Ca la. V biti Ja dvoje atano- j vanj. ubatojačlh la vtiik« in . ...e aoce. kuiucle. ^i.»lutka. na upravo ..Jutra" p.«d tlfro ..Mirna atranka 14233". •71S3 Opremljeno »obo r bltttnt Sv. Petra all Vod-lna»a, It^e soliden goei-od. — Ponudbe na upravo „J.ura" pod ..Takoj 2425". 2741S zahtevajte sem«« . pri po-ruta ua;ceoeje Fr. Bargaot, s*. Jakobu trg. 2700a Damski klobuki Fotoaparat nakltenl od 100 do 150 Din. bariuuaatl nakrmi od 2tM> «..„-_._„- • v o ,v„ do 2b0 Din Velur avn.ui .Ercemiinn . «» ™.io- po 200 Din oglejte iziotb« £" Horvat modlatka. Stari M a • P04*11! naprodaj. — dti 21.' 204» Naslov pova uprava „J^ujra" p^ 55 |>in »v razp«^llla |>" irrt"''iTlea*!."«"l66Š" Garcon - stanovanje 2SU8S kleti. najelo akiadlt^e za liti it tnanjta kom;.letno drva In premog, nekaj vrta aiau.eanle I lahko br*, ku- vae aknpnj okoli 40 aetnjev. hlniei aH 2 ni..1.remi leni sobi K.t|.ei 4,.bl .li.l.ro «lH>llano a aou|mlRbu kopalnice, v 00 trgovino oieSi.t.eaa blaga a vt all »t4t hisi traRko la li^llnl,-« plja* vaetn konifottoui la trgov- da iMitkodntiia. - Separlian ae^no Soo Din. Ponudi e ni gkltn Inventarjem. — Cena vhod iz st..|.in»^a in ...riii. na* lov: Stlepan Vrbaalč Za SoO Oihi Din all po dogovoru, mesta, pornj. - Ponudba a grab. Uicg lit. kf po 25 Din In čajno maalo p„ourtiw na Delta Stao. Za , opisom lene stanuvania Da Spalno sobo a atroro sep.rlranlm rhočom. Pli.^a ae ItAe samo za S nnM v me-tudl za da"^e časa naprej alt a*, u Zaitch^an — Plaea me- _ Jaro kava, kor j sna. prt trgovcih M kl ia ia pualod- 2o3M Traplstovski sir Perje iiokoSJa, gosje ia kos]t pufi t?r raAJe tddala .sakc mu>. Slon po zuieruib cenah rvrd ka B. V aj d a. Cakozac. 1S8S Pisalna miza In ma'bna Isratna mizica a brtitenlm ateklnm. vae novo, pn.-cni na|.r,,d-,J. Naalov w.ve uprava ..Jutra". 27448 Okraske ; boilčno drevo, av-ečlc«, bo ilčne In novoletne razgled nlce. Ima najceneje id v veliki Izbiri Ir,- o q h n v e e. Sv. Jakoba trg T. 26500 no1«r kojiuh dobro ohranjen. Je naprodaj. Ogleda se v irgovi-it rrlsch. Ljubljana. Marijin trg 274IT povzetju v veakl mnottai Mljekaraka udruga Vlrovnn-a — Slavonija. 2054S upravo ..Jutra" pod znamko 2334» ..Veletrtee". 27154 Inserirajte v nJUTRUM! Mnibno hUirn | Leno oprem'|ena soba v LJubltanl all oa periferiji, aeparlrana. i t poslellama. a takoj prostim illin.vzulm ae odda enemu alt dvema gu* kupi Hribar. Ollntka ulica 1 spodoma. Naalov pove *ipr. 23337 ..Jutra". 23347 Kdo M posodil boljtl dsml malo vsoto de narja. naj potlje avoje po- Restavracija r Oflelrakers domu IJubUu« ake fM.sadke, ae odda v no-Jam a 1. Januarjeui 1926. — 27400 Ponudbe je poslati do 27. (. m ua Upravni odbor all pr»-dati osebno kepet*t:u Ko* prlvcu ( Komanda dravska dl-vtzljske oblasti .^resda"), kateri 4aja tudi ^oirebua pojasnilo. 23 iS* Led Dva fraka In salonska auknja a avlleno podlogo, v nuji* litem stanju. In reč druae stare obiska, aa po nizki ceni prodala. -se proda. Naslov pova uprava Naslov pove uprava ..Jutri" ..Jutra". 27406 Dve zimski suknji Polteno dek?e HCam k majhni drt-iini oa deieio. Plača po dogovoru. M H 7 e r, sadučitelj, Dob-Douiala. 27 U0 Dva krojaška učenca aa takoj sprejmeta v prro-zratnl delavnici v LJubljani. Prednost imajo oni. kateri ao aa te učili. — Ponudba Ra upravo „Jutra" pod ,,Tat;oJ" 27407 (iščejo) Trgovski pomočnik ipecertst, teli mesta za takojšnji nastop v dobri trgo-Tinl. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Prosi vo-JaSčiuo". 27428 Foto^rafičnl anarat amerlkansk! ..Kodnk" 9 X 11 skoraj nov, se po URodol ceol proda. Naalov pove ..Jutra". Lepo bojičr.o darilo Proda aa: 80 rm dolga po atella. 80 r«! visoka omara in 65 - wi vls«.ka umivalna Uo-?ai • ogladalom - za lutke Naslov v trsflki Blat, Dn , aajaka ceata 12. S Dvojnatl kopirni stroj (Speli-beo-Koplermaschlne) aa t m dolge tptce In 1 stroj ia bruienje In pollranje Izdelkov tega atroja. ae prodi. — Cenjene dopis? pod ,,Kopirni stroj" na upravo „Jutra". 27483 Vel. r.prrii-k < ">r<* rn<»n predam za 16 000 Dia. -Naalov pova uprava ..Jutra" 27470 I otroške iinftce to posteljica (Puppenbett), etarl In novi čevlji tt. 3». ae prodajo. — Naalov p..\e uprava ..Jutra". 27471 19.0 frMS&i HfEiTiSO im Koks mltitt premog dobavi a ,Ilirija" tn. Sra'ja ?e;ra tr^ 8. Tc.ei.ju mo. Plačilo tu ti na obroke. »Jutrovi" romani kot božična darila ki se jih bo vsakdo razveselil. Vezano Broširano Tigrov! »obje.............. ^J UC1 t6r« • a a • Vaiiki iokvisitor.......... Hči papeža................ Gusarji.................... Blagajna velikega vojvod« Prigode gospoda Coliina... Dobi se jih v oglasnem oddelka. Prei^rnova ul. it. 4. in ▼ dragih knjigar&ab. 40 Din 30 Dia 55 • 45 a 40 • 30 » 40 a 30 • 30 • 20 a 25 a 15 a 20 a 10 a nudbe' na upravo .Jutra' pod P®'1 RoSn,v"m »-rasen ditaM tlfro .Vrataoja". 27404 »a »Prevo .Jotra" ZliOl Vae laatooatl atraeti etc razvidoc ao lz pisava P.aijl r IS »rstte »■ . aa s črotiotii pisanega pla.na 30 lun S»ro««i zaupljiv«, - Na dobro domače brano ae sprejme več oseb. —• Naaiez pova uprava ..J -s** 27419 Avto omnfbus sa 12 oaeb. oddasn r najaM za dalite praga all kakanm hotelu s ti.ferjem. Naalov v upravi ..Jutra". 27405 Vsakovrstne '.oinje ........ preaeiltv«. kurivo la druga f "J"!'*?. —'uU* p®*,.iLIk ..Pogoj ver.-uatl". Auoiilmca plsimv z kot. 27477 Uradnica X 12 letoo pit. prakgo aamostsijua tmigozodkinjo, «lovrBi«ko nemška korespoa-entm a, tudi izurjena ste-Dt.-jr fiuja, -ežia deloma brv., ital in franroskeca j*> tika, tali premeniti ae-tlak • sluklie-no urato Pe> nndb* pod tlfro ..Zanaaliira samo tooja moč" na A lome CompiDj, Ljabljana Speickovo milo Že desetletja staroznana toaletna mila in parfumerije znamke napravlja kožo nežno in mehko kakor žamet Vijolično glicerinsko milo Calderara & Bankmann se dobivajo v vseh boljših trgovinah „CabaM Ean de Cologne-milo v podolgastih kosih Pazi naj se na imeni Calderara & Bankmann Kopalno milo „ChypreM ALEKSANDER. DUAAS ZVESTOBA DO GROBA (LA-DAAE DE-AONSOf^EAU) 29 „Sedaj se najine ofi niso več umaknile z okna. Željno sem pričakovala napsvedanega rešitelja in prav tako željno sem pričakovala deveto uro. Bila sem odločena, da se podam tudi v neznano nevarnost, samo da pobegnem pred znano opisnostjo. Končno se nama je obema z?,zdelo, da vidiva na oni strani, v mraku, med šikaro in grmičevjem obale, sence, ki se premikajo. Toda ie sence so se pri tem svojem delu držale gešče in se skrivale za debli. Tako ni bilo mogoče spoznati ničesar gotovega. Podvojili sva pozornost. Nazadnje zagledam, da je nekdo sam odšel od skupine neznancev in stopil proti obali. Sel je naravnost do čolna, ki je tam privezan, ga edvezal, sunil z drogom, potem se upri v vesla m usmeril čeln naravnost proti mojemu oknu. Gledala sem po.tcrro da bi prodrla temo in spoznala, kdo je ta rešilec. Kmalu se mi js pričelo dozdevati, da spoznavam visoko Sloko postavo in petam tudi izrazite črte ebraza grofa tis Moa-soreatia. K« je bil zs pol sireljaja cddaljea, ie bil že vsak dvom izključen. Spoznala sem ga. Sedaj sem se pričela bati pomoči prav tako kakor opasnosti. Osiala sem nema, nepomična, stisnjena v kot okna tako, da me on ni siogel videti. Ko je prišel pod okn«, je privezal čoln za neki železen obroček, katerega sem žele sedaj zapazila, m se popel do okna. Nisem mggla zadržati lahnega krika. O, oprostite, pravi grof de Monsoreau, misli! sem, da ste me pričakovali? Vsekakor sem nekoga pričakovala, gospod, ali nisem pričakovala vas. Grenak nasmešek je Švignil čez njegovo lice. Kdo nsj budr.eje p2zi nad vašo časvjo, pravi, kakor vaš otec in pa jaz? V pismu, katerega ste mi pissli, ga vprašam, ste javili, da prihajate po nalogu mojega očeta? Da, gospodična, in pričakoval sem že, da mi ne boste popolnoma zaupali. Evo njegovo pismo! in grof mi nudi neki papir. Pri plamenu kamina se« prečitala: Drajja moja Diana, edine grof de Mcnsoreau ie mr-T* rešiti iz opasnosti, kateri si izvržena, in ta •pasaesi je brezmejna. Pffveri se mn popolnoma, kakor zvestemu prijatelju, katerega ao ti poslala nebesa. Pezneje ti bo povedal, Staj najbolje storiš po želji svojega nesrečnega »četa, da ga od-škodujemo za vse, ksr nama je dobrega izkazal. — Podpia se je glasil: Tvoj cče, ki te prosi, da mu veruješ in da »a usmiliš sebe 6ame in njegove sire g!?.v?, baron de Meritor." Moja odvratnost in nezaupanje napram grofu de Monsoreauu sta bila bolj instinktivna kakor utemeljena z razlogi. Ničesar mu nisem mogla očitati razen smrti moje košute, in še to je bil prav lahek pregrešek za lovca. Zato sem zopet pristopila k oknu. „No?" me vpraša. „Gospod," mu pravim, „prečitala sem pismo svojega očeta. Javlja mi, da ste pripravljeni, odvesti me odtod. Ne piše mi pa, kam me hočete povesti." „Tja, kjer vas gospod baron, vaš oče, pričakuje." „A kje me pričakuje?" „V dvorca Meridoru." „Torej bo» videla svojega očeta?' „Čez dve uri!" „0, gospod, ako govorite istino..." Prestala sem. toda grof je molče čakal, da končam svojo rečenico. „... potem računajte na mojo hvaležnost," nadaljujem drhte, ker sem se zavedala, da bi mogel grof to mojo hvaležnost drugače razumeti in izvajati iz tega pravice, katerih mu nikakor nisem hotela dovoliti. „Vi ste torej pripravljeni, da greste z menoj?" me vpraša. Pogledala sem Jerico in videla, da mrko grofovo lice nje nič manj ne pomirja kakor mene. „Uvažujte, da je vsak trenutek dragocen, mnogo dragocenejši kakor vi mislite!" pravi končno grcf. Čas je medtem zares že potekal. „Kmalu bo deseta ura. Ali niste dobili ve3ti, kdo pride ob desetih k vam v posete?" Vkljub njegovemu prigovarjanju sem še vedno oklevala, da bi sprejela penudeno mi pomoč. Toda kaj sem hotela? Ura. je prihajala in slišala sem, da je večja kavslkada prihajala v dvorec. Topot kenjskih kopit čez dvižni most je bi! preveč jasen znak, da je skrajni čas. Jele sedaj sem se mogia in morala odločiti. Ali cd velike duševne borbe sem tako oslabela, da me je Jerica tr.crala nesli. Vzeli me je v naročje in dvignila kakor dete ter ms izročila grofu v čein. Ke sem 3e čutila v objemu tega r.cia, sem tako zadrhtela, da bi mu bila padia iz rok m v vede, toda stisnil me jc k sebi, meni je skoraj prišlo slabo... in posrdil me je v čoln na sedež. Prihodnji hip je že tudi Jerica skočila z okna v čoln. Opazila pa sem se, da se je moj« koprena zavalovila in pomerila v vodo, pri tej priliki se je gospod de Monsoreau nečesa domislil, odpel mi je kopreno in jo vrgel v vode. Potem je krepko pograbil za veslo in odrinil ter prav naglo veslal. Obenem pa sem že opazila, da se se okna moje sobe, iz katere sem pravkar pobegnila, razsvetlila, sluge so "slepile s svečami. ,.Ne, ali ni bil skrajni čas," vpraša Monsoreau suho „Da, gesped, vi sle zare3 moj rešitelj!" mi: odgovorim slabotno. Videla sem, da so sluge vznemirjeno s svečami tekali po moji sobi in ce Jeričini, slišali »mo glasove, videla sem, da je nekdo vstopii, pred katerim so se vsi drug: odmaknili. Ta človek je prisloni! k oknu, zapazil na vedi mojo kopreno in nekaj viknil. Očitno je mislil, da sem si namesto sramote izbrala smrt. Videti nas ni mogel, ker se je bilo znočilo. Ta hip smo pa že tudi pristali, čoln je podrgnil po pesku, zašunvslo je lečie na bregu, začutila sem hlad šume XIV. POGODBA. Diana umolkne, ker je preveč vznemirjena pri teb spominih. Čuti, da jej pojenjava glas, ker doživlja med pripovedovanjem ; vse te strssns trenutke svojega mladega življenja še enkrat. Bussv i jo posluša z vsemi vlakni svojega srca, z vso svojo dušo, in že {v naprej začuti neizbrisno sovraštvo proii vsem njenim protiv-I nikom, pa bili to katerikoli. ; Ko je ponjuhala krepčilno stekleničko, katero je vrela iz svoje priročne torbice, nadaliuie Diana svoje pripovedovanje: „Jedva smo stopili iz čolna na kopno, je prihite-o iz graičja ! sedem ali osem možakarjev, ki so bili očividno pripravljeni. Bili ! so giofovi ljudje. Zdelo se mi ie pa, da vidim med njimi tudi nekaj onih, ki so pomagali pri moji otmicL Neki konjar je drža! dva konja. Uden je bil grofov vranec, drugi pa šareč, ki ie bil namenjen za me. Grof mi pomaga v sedlo in se sam zavihti na svojega vranca, čim sem jaz bila na mestu. Jerica pa je sedla na konja za nekim slugo. Potem smo odjahali v skoku. Grof vzame uzdo mojega šarca. Pripomnila sem, da znam sama prav debrs jezditi in da tolike pozornosti nikakoi ni treba, ali odgovoril je, da so konji ponoči v šumi plašni in da bi mogel moj koni od-skočiti, kar fci napravilo nepotrebno skrb in zmedo, in da se moramo na taki poti v naprej zavarovati pred vsako neljubo, možnostjo. Jahali smo tako okrog deset minut v največjem diru. Naenkrat zaslišim Jeričin glas, precej oddaljen. Ozrem se in vidim, da se je naša četa razdelila na dve četici. Štirje ljudje so krenili na svojih konjih po drugi stezi, na enem konju je bila za jahačem Jerica. Grof de Monsoreau in štirje drugi spremljevalci pa so z menoj nadaljevali pot po dosedanji naši poti. „Goscod!" viknem. „Zakaj ne d ». „ imraBje cooice I ! voicene čepice I J OTratsu&t.mftBseie i > fcoaioinese u tame 1 S tlar&lasvs Ers.ce i s oritp-SGliii za dau.e » 5 voinšna trikot-briia I % moške vomeae jopica I | fini otrošsi vozičKi 8 J svilena upodnja lirila I iveli!x& izbera itrai/at » jorisino J£^erjevo psrilo I f izvalil H 220 O.a dpi 28 naprej ima ; zalogi POTS-KilTSHOBL 13B&9 Fo^čnlli i LJUSi-J&NA iUJsJU • y 8. II. PaiaJi Diiisin. ?r»siJ. Iščemo mladega inteligentnega gospoda ki bi imel vtnelie naniltl KO vkuhavaa ja ln knndlrasja sad a ta vkahavanja ao- 61vja. 1'redaOct im>|0 nt-ožetiieni. Nastop Iii bii s norim le ois 7161la Ksmervna tovarna,, GLOBUS", d. d. na Vrhniki pri dubiianl. Od.e opreme saaovorcjeiee U prsftiialsarijO, aa rooaa ic^a • Freprldajte se o ccr&h v mojih izleihafci Tvrclta je bila ustiaovijena leta 15ČC. , a——aaca 3——B i-Mtai ft$rotm:, '»t«« v L,;zbirni Kvalsžn®, praktična darilo ZanlRi[vs in napet« čtivs i®i Z. ar sai, sla •»'.*» (SHf straoi) II, Tarzan 'a »ts* (a0< »trmi) III. "iirE-tteve ž;t&11 (i7F. atram) IV Taraanev sta (ihj 6traBi) Ceea za vpako knjijn i»rnš. 30 Diu, 35 Din Karu^ils s rfj^iaii ZTB-essT.as, ksaji^ai?na 743« & Iijabijaae, SZarljU trs 8 kifslif^r 7044i isi vmik® Gtefaelno kupule IVAN FEUER, Zagrsli, Trg ! br. II. InlorurBanski tei6lsn 23- ? j. Bazpoštija pit&aegaeke po 38 Dnsa^g-. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ic naš srčroliubljeni, nepozabni sin, brat, svak in nečak, gospod Anton Prijatelj dijak v petek, dne 19. derembra 1024, po dolgi, muke-poln; bolezni v sanaieriju \Vienerwald pri Dunaju, beguvdano preminul. Truplo nepozabnega nam pokojnika bo prepeljano iz Dunaja v L ubljano, kjer se vrši pogreb v svedo. dne 24. decembra 1924 ob 2. nri popoldne iz mrhažriške veže pri Sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križa. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinega Oznanenia v Ljubljani. V Ljubljani, dne 23. decembra 1924. Rodbina Prijatelj Rodbina Prijatelj Tržišče Rodbina Omahen Ljubljana Višnjagora g* Maihne ožpadice kravin e 'Kemleder), rjaTe kakor tudi itn*, » vsaki mno čini kupujeta 7jm, A'tman i Ulouhv 2«sre&, Preradavieeva 12 Speulelao emaj.lracije Hupna-Huppa, Corp, FiPE-stsp in rse druge moderne plese na ploščah, edino t zalogi gramofonov pri tvrdki 7*43a ji. Kasbsrger lajaMjaaa, Sodaa alloa tt.5. v najlepše bazično darilo. \ Velika zaloga gramofonov, plošč ln posameznih delov. Kakor tudi raka, to litv in črkoihkarska deU po zelo ug»dui:i cenah FRANC dO tAL Zger. Siski Cslov^ca cei a ilev. 65 poleg m in.ee. Csz 50 let ee uporablja i rnijb« jSis u-. ehora s-tla 11 P;cco!i cva žefoclifena tinktura kntera krepča i»io»lec, podpešn a »last ia o l-p:tje «s;est Naročila spre effl* \i\?m it. 0. p;«gD LIiMjiBi. CintLl^ka e::ts Primerno M ono darilo je omot i IS kosi na fine:&«ga rrancoskega toalaiaega mila. Priložnes nI tako i po itjeamih cenah po 60, 67, 63, 66, 78. 87, 90. «3 111, 13S in 180 dinnriee pr; Ljudmili KrebelJ I/ubtJana, Mlkleftečeva c. 13. TrgOTci in prepro lajalci dobe primeren popust. 74ly/a 741 a mm niiisip sil Plinu akilmljiih t irani Bieeatferfer, Czapke. Ct>r!>ar. Sehtrel(kafer, Original Stlngl ■ — itd. 3crka Hobod, roj. Da!brc a LJUBLJA •• A, Hiišerjeva ulica št. 5. Najceneje in najbolje si boste preskrbeli različno božično blago mr~ v delikatesni in Špecerijski trgovini -^m FR. KHARI, Ljubljana, nasproti hotela »Dnioa". Ne zamudite ugodne prilikel 738t*