SvslrijsSso-ifalijsnsftfl bojišče. 4$"^aiijani Jso pri ftretji ?eliki ofenaviitsnajprej bobnali ob celo aašo fronto ter jo skušali^omajah. Ni šlo. Na t© so hoteli zavzeti vsaj Gorico. Dne 4. »Gvembra so dobili ntlog, da zvečer tega dne morajo biti v Gorici. Tako se je ob tej črti zno»a začel bobnajoči ogenj iz 100 težkih ia 500 drugih topov. Na tisoče granat je padalo na oaše postojanke, jih poteptalo ali zasipalo, in moštvo ali pokopalo ali ubilo. Da bi se ne mogel nihče umakniti ali da bi se ne mogle dovestt nobene rezerva, so druge laške baterije sipale za našo Ironto takozvani zatvorni ogecj. Naenkrat pa je bobnječi ogenj n™ našo fronto poneha!, a zatvorni ogfnj se je nadaljeval. To je bilo znamcnje, da bo sedaj laška infanterrja naskočila našo Ironto. Med sikanjem min, treskanjeru ročnih grantt, lirukanjem ognjemetov, drdranjem strojnib. puSk so nas res naskcčili Italijani. Bile so same izbrane in neurabljene čete. Vnel *e je strasten bo]. Toda naše rezerve se niso veC brigale za zatvorni ogenj, ampak skozi njega so bitde svojim tovarišem na Ironto na pomoč. In začelo se je strahovit« klanje. Petkrat so Kalijani naskočili dne 4. iu 5. noverabra naSo fronto, petkrat so bili odbiti. Od italijanskih polkov, ki so tukaj napadali, se jih ni vfliko vmJlo s ce!o kožo. Izgabiii so nad 50.000 mož. S tem je bil tudi višek boja za Gorico za nas srečno prestan. Še skašajo Lahi Dadalje naskakovtti, dan za dnevoia, todt iste sitaritosti ni tcč. Gotovo še bodo dalje naskakovali, kajti začetkom decemfcr* s« otvori laSki državni z'*or, in takrat bo »oral reči vojni minister, ker ae b» imel pokazati ja«benih uspehov, da s« ol«nxira nadaljuje. Tako Lahi goljulajo sebe in druge. Po listib w &e Italijani bahali, da k« vzamcjo Gorico. bod© žli Srb»m skozi Albanijo na pomo€. Pttemtakem ne bodo Srbi od Italijano^ nikdar d»° bili pomoči. SOurna neprestana borba. Cetovodja Roman Bende nam v svcjem pismu u dne 30. oktobra lcrvavo odbjito tretjo laSko olenzivo ob So6i sledeče opisuje: ..Prijaielje ^Slov. Gospodarja" bio gotovo zanlmaio kratko paročaloe o pravkar zmagovito izvodevah ni trotjji bitki ob Soči. PodPaiam tukaj par potez i% strašne igre zadnje sovraž,nikove oienziv©. Predno se |e ista za/ftela, smo — kakor naradno 0 namerah sovražnikove armade — zl\riedeli par dni poprej. Lepega poldiieva se začne muzika s toživckiu. hberskimi topovi. Bili smo pripra,vljeni na ta ropot, ki ni ponehal skozi 8 0 u r, Na goro ,,I>ebeli yrh" blizu gor« Kosič je poslal sovražBik v tem roku najmani 1000 težkih granat rn šrapnelov, Da tuintam k*atera aaide v naga skrivališfia in ziahitevia toakšno žrtev, ]a seveda iasno, Na omenjeni gori pa dosledno ni bil<j žive duše. Po besnem ogniu' sovražne artilerije je s<» vražnik prešel na pehotni napad z jako nesparetnim Ba vodom. Seveda smo pogostne napadalne poskuse že m kah zadušili. Prizori za bogov©, kako je laška napan dalna črta obrniia hrbet naširn postojankam! Pa ivsar* lej, kadar je b|il napad odbit, je znova zagrmelo sem* kaj z morja — in zopet se je pri5el pehotni napad —* p a vselej brez uspeha. Maraikatero junaško srce je izkrvavelo — zemlja je željno vsrkavala \as& kri svojih branilcev ... Par slik iz teh dni: Imeli smo me&eSne noči. Služba .jo zahtovala,, da sem po iioči šel skozi rasstreljejii sti^elski jarefc;1, na nekem mestu, kier je ostal zid cel, je 6&pel voiaii s puško iu bajonetom . . . Sklonim se in šepnem: ,:Bog n« daj spati!" Nisem Se izgovoril, ko opaziio, d& )« junak že trd. Mrtva straža . . . Zopel drugi j© umrl, naslonjen na zid. Osteklenele o^i so prežale, oe so n« priplazi lakomna laŠka mačka do žičnih ovir, itd. V* sak pa ]e držal puško v krčevitom objemu, . . Splošuo je znano, da laška, pehota ni velika vredoa, zato mnogo bolj divja artilerijai, M reijneOa straSno veliko municiie. Pa vkljub temi\ najdemo vptji ];oti izieme. Tako se je n. pr. priplazU do našija fi& nih ovir pešec z varnostntm ščitom iii a 6 m d © b tu 1 o , z &krazitom napolnjerto oevjo. Ravno, ko boče pA Žgati vrvico, vsled česar bi sa razletel yelik kos pon stojanke, ga zad«ue smrtni strel. . . Ropr©j pa se al zmenil za prejete rane, ne za švigajoč« krogl« — jm nak v naših očeh! Zopet na drugem mestu && }e dvignil laSM dasl^ nik in s potegnjeno sabljo s peščieo 4 mož naaiko6Š| dOi nage ganc« . . . Obfiudovanja vred©n saiDf)morlljeoB Mi smo pa bili mnenja, da je samo peščioa 4 inoŽ bi« la pokorna njegovemu pov«lju! Da disoiplina vi laški armadi ni baS mnogo n« važ«vana, utegn« biti tudi dokas, da smo zvcč©r oaj štetoklrat čuli na sovražni Iro*nti krlčanje In surovjH zmerjanje Castnikov, vemo tudi, da s« v nekaterih it» lijanSkih polkih možt\To punta.! Predvčeraj smo imeli hud artilerijski og«nj. K©g smo si ]ako blizu, nekui&ve granate c'ubro zadenejoki Tudi jaz sem izgubil par Uudi, Bili so ranjsnoi brai zdravniSke pomoGi. Zasilno sem jih obvezal, a tudi ta ni bilo artilerijskemu, opazovalcu prav iu hotcl me }• — ubili. Mrak jf bil, Priletijo flve, tri grauat«, n e •» ¦ » s • ds raapoži (kar se večkrat ng»di), šrap-i pel pa te razpoči nad giavo ..... brez škodft, a. medl jc ^obro. Dva stm i» obvezal, tretjega imam baš t, dolu — slov«n«ikl last jc, Eovintc. 8e-l9 pr»d ks-atkiam Jt pri*il k nain, a že sme nazaj. Pri glavi ga je "Afcbilo. IK a« uavarn«; samo neza^stsji je. Sr*di dela me preseneti graaaf*. To p«t et jc raaieilla, « mi iudižno ni »torila nič. Nehote se dvignt srci in ustm zaSepafttjov \ &« s e n s k i ntrak k » »t k © a a h v & 1 u i c o: Avi M » r 1 j *! To pol «era sc prtpri^al, kako n^prlm«rno ('prcsv ti Ttjakoai dru^fh m&r*dn«st) p o i r p ¦iliina prenaStjo t • i k • r » » ® nffiii e1« t * n s M i v o j a k i. Kaierega «em $» vid«l rin^&nsga aii thkirajočega, vsakjemolil... Sadaj ifflMo manjle boja, sovražna o?e>;ziva pa jo strta na celi frontf, kakor že goiovo veste iz uradnin poročil, Goro Sv. Mihaela ne ualeč od nas je 6uval s svojim ŠSitom nadang«ij saaa. Lah ]8 prišel s Sbrigadami (rafiunajte!), a je bil kljub neverjeino divjftmu artiZerijskemu ognju oflbit a 80% izgubami. Padlo je torej od vsajrih 1000 Italijanov 800 mož. Po feh u s p e h. i li • e dvigav nafi Ih »roih ponos,da gmoAvstri,jci! V«ivia«,i|j ]e z n a, m i Bog, m dokler nas On ae zapusti, bo z nami vedno tudi srefia j u n a t k a. M i s t-o j i m o t r d o k a K o r z i d I g r ad a! — Pri;ateljera in znanoera v domovii-.i doraoljubne p.ozdrave z našega bojišča!" Stra&m in grozen dan. Profesor Lovrič poroča v »Našetn Jedinstvu«: Dne 21. oktobra. Strašen in grozen dan! Rekel bi: zarotile so se vse nebesne, zemeljske in podzemeljske sile. To buči, grmi, gore se treaeje, pečire zijsjo; oblaki črnega dima so zastrli blago solnčece, da ne gleda tega silnega gorja. Zdi se ii: sedaj hoče ljuti ii-dajica s pomočjo svojih topov izliti na na3 ?cs bes, ki se js dolgo vrato iet zbi ral v njegovi Judeževi duši. In mislil je, da nai je .^9 uniči), kajti glej, že nastepa proti nam na S\*. Miheelu, pri Zagori, višini *** in pri P. S^raš no je plačal te napake! Prisegel bi: peklenski sovražni ogenj je do besa razdražil branilce divne Soče. Da, vsi štirje na*adi so bili ob ogromnih sovražnikovih izgubah odbiti. Pri P. so naše strojne puSke un-Cile cel, dobesedno čel sovrsžni oddelek, dočim je enaka usoda zadela močan sovražni oddelek, ki se je bii približal višini ***. Od cele ranožice je ostalo živih samo pet, a tu?i ti so bili ujeti. Vse to je strašno, tcda še strašnejša borba je besnela pri Sv. Msrtinu. Tu se je sovražni ogenj izprevrgel najprej v najljotejši vihar, nato je sledil napad z napadom. Pa tudi ti napadi so bili gladko, da, gladko odbiti. Sovražnik je tudi ta imel silne izgube, ne vračunši mno^ico ujetnikov, ki so padli v naše roke. V neprestanem, strašnem sovražnem ognju je cel dan stala bojna črta na Doberdolu. Borba je bila pa vendar najljutejša na Sv Mihaelu in na Sv. Martinu. Sovražnik je bil povsodi popolnoma potolčen. Pri Sv. Mihaelu smo ujeli 19 častnikov in 150 mož. Hvala, neismerna hvala dobremu Bogu, daso našeizgube naravnost neznatne. Kakor se Tidi, je od treh italijanskih ofenziv le-ta najljutejša. Vsa znamenja kažejo, da bod« naši junaki, s pomcsčjo Vsemogočnega, tudi tej oioleli Pač zadnji. Ko sem to pisal, se je moja skrocana kočica stresla. Že vem, ka| je: Poleg noene se je ra:letela sovražna bomba. Tako je od neke dobe vsak dan. Kaj hoč»mo? Človeško življenje je v božjih roksh. Naj se v vsem zgodi Njegova sveta volja! Grozepolno streljanje ob SoS. Jožef Bauman, doma iz Rač, piše dn« 23. oktobra svojim starišem z bojišSa ob SoSi: Od 17. oMobra popoldne že traja tretja velika bitka ob soški.Ironti. Kaj talcgnega še nisem doživel, lcar s«n v vojski. Dasi sem nava^n grom»n]a topov, ah tako, kakor je bilo to topovsko streljanje, se ne da popiaati. Tisočs in tiso&e granat je padlo na naša po_ stojanke, ki so spremenjene v l:upe kamenja. Lab. ni streljal samo par granat na eno mosto. ampalc je poslal na vsak meter po 10 do 20 granat iu to si morete predstavljati, kako težko ja v. tem. ognju vstrajati. Bil sem. 6©sto oinočen tako, da sem komaj stal. Po glavi mi je drnelo, toda Ijubi Bog me je do sedaj Łe oh"aBil rdravega in n«poškodovanega. O Bog, varuj me 6o tudi zanaprej! Brez njogove volje &e la? ne pade z glave. Sovra-žnik nam je razbil dva minska metača. Zopei so raorali dat; trije fanii našsga oddelka življenjc za domovino in vosarja, Tri dni in tri noCi je bila neprestana kanonada, li ji ni para v zgodovini. Dne 21. oktobra ob 1. uii popoldue pa so zaBcli napadati najprvo berzaljeri, Z vihrajufcimi peresi za klobuki so se začeli pomikati proti nam. Mislili so gotovo, da ni \eč duge v naših postojankah. Toda z-a kiipi kamenja so ?p siali junaški branitelji \n vsi laški napacli so Nad 200000 Lahov ..;d lo Skih vrstah. Dn« 21. oktobra smo odbiJi dva napa.<ia i ^obili napadalce do zndnjoga mo?.a. Dno 22. okt. so nas Lalii napadli štiiikrat in so bili z grozniml \žgubami rrženi nazaj. Dan©s s« boj nadaljui« in zopet se pripravlja artilorija za napad. Moli.e za mel Bog b Vanii in % meuoj! Z južaega bojišča se natn pišo 1. uov.: Preteklo je a«daj že 5 mescevr, o k« se bojujemo proti laškemu izdžjaicu. Kakoi- mačka na miž tako prežirao noC in dan na h-n-"iVškega polentarja. S prva je mislil da bo vse nag»? hrbe in doiine v nahrbtnik pobral, tako budo j«, njegova artilenja streljala; zrav.-,n je pa pozabiia aier»ti. Italijanom ni bilo nič za to, ako je U)0 korakov pred narai aii 100 za nami ustreiii, »eveda nam ni sioro nikoli nič naredilo. Lah si je •> :*)\ fa r,»s bo kar groirenje topov pr«podilo U -;ngis; posiojank. Večkrat so se na to jiriplazili Lahi d^ na^ih žičnih ovir, a po kratkem boju so nam pokazali spet kopita. Niso namreč vedeli, da -:e slovecski fantje in možje ne umaknejo pred polentarjem ter io ; ripravl>eni branit svojo domovino cio zadnjega mofa. do zadnje kaplje svoje sr".ne krvi. Danes čez 5 mmce? sedim spet v strclskem jarku ter premišljujera vse dogo ke od začetka vojske. Koliko napadov se mu je že ponesrfčllo do sedaj! Kako se mu je spet sedaj poaesrečila njegova ofenziva, Vaaa je že zuano. Na vse kriplje si je prizadftval nepresUno celih 5 dni, da bi nas prepodil iz rsaših jarkav, pa zaman. Avstrijci stojijo trdno kakor skala. Grozno je bilo fromen.]9 topov, a sedaj pa spet ponehuje. Mislim, Ja Lahom spet municije priirianj iuje in tudi Ijudi ker imel je grozne izgube. Samo o b S o č i je padlo od 17. okt. naprej, kakor smo izračun&li, najmanj 140.000 d o 150.000 Italijan«v; fe računatno še k o r oIk o in tirolsko Irouto, je p a d 1 g zadnje dni oktobra naimaiij 200.000 L a h o v. To uiso nik;;k8 pretirane številke! Mi pa npamo, da f a bomo tudi zanaprej premagaii in do dobra izplačali pjegovo izdajstvo, kakor do »?daj. Z n a m i j e B o g \ n p r a v i c a ! Prisrčne pozdrave naročnikora »Slovenskega Gospodarja«: deset iik Ivan Sernec iz Ljutomera in Martin Mlakar od Sv. Vida pri Ptuju. Doživljaii »Starega iiucarda" - 30 5 ^m tr>pa *¦ b S t&. V Slreff!erjevem vojaškem listu čitamo: Sovražna artilerja je proti večeru Ijnto obaipavala po&tojan%e nsše pehote na gorski plar oti. Opazili srao cele vrs e italijauskih iopov, katere smo še ponoči prisilili k molku. Le en top, ki se nam je pr*dobro skril, je tulil do zore . . . Solnce je bi?o še zjvito v meglo Jadranskega morja. Vzbudil me je sslen grom in nagloma sem skočil pokoaci. Stotnik Laytos je že sedel pri daljnogledu, z visoko i3aravnanim ovratnikom in z rokami v žepu. Italijanski težki top je oidajal strel za streknm in za vraga ni bilo najti, kje da je skrit. Stotnik Laytos je domobranski topnuar, 30 let star, dva krat rsnjen, prsi ima pokrite z odlik >vanji, v žepu jma dekret, da mu je dovoljen šesttedpnski dopust. Toda Laytos ne zapusti s.voje težke baterije — vzor vojaka. Danes jc silno nervozen. Od daljn«gleda stopi k zemljevidu, študira, koraka besno sem in tja, pali cigareto za cigareto, zopet sede k daljnogledu in išče., išče. Naensrat se obrne. >Prentilli!« Finančni stražni'?, ki je služil v tem kraiu in ki pozna 20 kilornetrov na okoli vsak kamen, priskoči. >Ukazr;jele, gospoi stotnik.« — »Poznate ono - le hišo tam nabrdu?« Stotrnk rau jo kaže Da podrobni karti. — »Poznam. Stoji na obronku gr;ča ..., 100 metrov na levo od nje se nahaja cestno križišče. Preteklo leto je hi!a renovirana.« Stotnik mi pomigne, da stopim k da'jnogledu. »Poglej, pod vrhom griča...; vidiš hišo?« — »Vidim.« — »Ali opaziš kaj posebuega?« — >Nič.« — »Tako? Ali ne vidiš, da hišci nipovsodi enako bela?« — »Da, da, vidim. Nad oknom v prvem nadstropju je vidijo črne pege. kakor od saj ali tiima.* — »No torej Taru je skrit top, razumei? Hiša ima sprtdaj nadstrcrlje, zadaj pa le prilličje. ker je naslonjena na hrib. Tor*j, te strele italijanske so za^lekle svoj top naravnost vsobo t^r streljajo skozi okno. Re^, znamenito. Toda pokvariti jim hočemo veselje. — Telelonist!« — »Kakoukazujete, gospod stotnik?t — »Naznanite baleriji: Baterija pripravljena za strel.« — Telefon brenči: »Batenja pripravljena.« Stotnik Laytos i» nadpo- ročnik Weh!er računata in meiita na karti. — »Telelinistc — »Kakor okazujete, g#spod stotnik.« — »Dvig . .., s!rao . .., potez . .., kot. . .« Povelje brenči v telefonu. — Povelje brenči v telefonu."; — »Sirel.« Nekoliko trenstkov pcteče . . . »Ogenj!« Skoro v isti sekundi, ko je naš telefonist zaklical to besedo v apaiat, sc ]e stresei zrak, tam dalei doli je zagrmeio... »Vujvujvujvnj i« Smrt je zatulila po zraku. Skrajno razbur]en biiim k daUnogeda ter napenjam ofii. Stotnik mi nravi: »Imaš že čas, da si prižg«š cigareto tc Ji cigareto in vžigalic«. V vžigalico. vi stotnik hladno ter seže oo *ri. »35 sekund. Kadar jih bo 50, boš ravno pravočasno pri daljnogledu « Toda, jaz že sedim in napeto gledam tja na belo hišo, katere belina se sveti v žaru jutranjega solnca. Tam, tik hiše, opazim, da se giblje voz, okoli njega so aaale točke, — to so ljudje. V grlu me neksj tišči. Hotel bi zakričati: »Štoj! Smrt pvihaja!« Toda istočasno me prešine sirastna želja: Da bi le ztdela! »42 sektjnd. Ssdaj mora počiti, ako nismo zgrešUi,« se ogiasi mirno stotnik, vrže cigarf to proč ia sede k svojemu daljoogbda. V tem hipu se mi zazdi, kakor da bi bi! tam nasproti nam zFgrmel bnfe. Ogroaaen, žollasto-črn obl&k dima — tri sekunde nato zamolkli odmev poka. Cel hrib, kakor da bi bljuval dim . .. »Zadeli,« čajem stotni?ov glas. »Popolnoma s-fco zadoli,« * pot/juje nadporočnik. Prešla je skoro cela minuta, predno se je razblinil dim in naM odkril sliko groznega opustoSenja, ki je povzrečila ekspiozija ekrazita. Hiše ni več. Kup ruševin, zevajoča vdžtina v zemlji, razmetano tramovje . . • Bog bodi milostiv ljudem, ki so se nahajali tam 500 m na okol. >To je naš jubilejni strel,« pravi ototnik, nudeč mi cigareto. »Dvanajststoti!« To je natančn© delo, kaj ne? Da, da, naš Rikard (tako imenujemo rui možnar po duhovitein poveijniku naše soške artiierije podpolkovniku Rikardu Kornerju, ki j« padel kot žrtev granate, naš Ilikard j« kakor čraovojiiik. Bije se za dva mlada! Bil je že pred Lfltichoni, pred Antwerpnom — Bog ve, kje še vse«. Stotnik je pokazal na svojega zagorelega ognjičarja. »Ognjičar Bauer!« — »Kakor ukazujete, gospod stotnik!* — *Že zGpet nimate pripetih svojih odlikovanj! Zakaj jih pa oimate¦ ?« — »Javljam pokorno, gospod stotnik, ni več prostora za vse . ..« Ognjičar Bauer, ki je bil s »siarim Rikardom« v Belgiji, Franciji, na Poljskem, v Galiciji, pa v Srbiji in je prišel ž njim sedaj na soško Ironto, mi je n*to pripovedoyal marsikaiero slavno in zanimive o čmih >starega Rikarda* ... Slovenec se ne bojl, ako tud tisoč granat frčL Z italijanakftga bojiSča s« nam pifie: D:i(» 29. oktobra je bilo zopet p^av vroče. Ta. dan naia o?tano v spoininu, ker se je naš slovenskoštajerski polk št. ... zopel odlikoval in branil tako lirabro naše postojanke, da Sta dve stotnlji odbili petkrat močnejšega, sovraga in ga dob^o prelepli. Zanimivo in skoraj nevorjetno, ako ne bi sam videl, je, da jo naš podčastuik M. a petirni možmi prsgnal sovraga, ki je bil približno 80 mož močan, tako da smo. se vsi Čudili hrabrosti t»ga junaka. Sovražnik je napadel štirikrat naše poslojanke, in sicer tako močno, da se je dognalo, da ja napadal z enim poll-om proti dvema našima stotnljamai, SovraŽne napade je podpirala močna1 artilerija In metaloi mio, tako da jo bilo izredno močno gromenie in ra7,biian]e, da so polenfarji mislili, da ni nobenega Avstrijoa v«6 v postojankuh. Pa močno so se žimotili. Naši slovflnski možje in fantje so le mirno in hladndknnio čakali na napad, kateri se je potem za5el razA'ijati. Kadar se približa.io Italijani našim žionim zaprckain, takrat pa o joj! Naši vojaki so delovali z ročaimi granatami, tako d'a se je zafielo Strašno vikanjo in knčanJBpoleutiirjov. KadortiO\i lilapci so se morali obrniti nazaj. Sledila jim je naša artilerija ih metalofi min. Sovražniki so napad štirikrat ponovili i,n bili so vsikdar odbiti. Zemlja se je pokrila z ranjenci m mrliči. NaSl vojaki so ponosno korakali po svojili postojankah, katorira je naS poTkovni ofio, g. polkovnik Hosnor poslal tolofonifino pozdrave ln pohvalo za iunaSki 4in, katftrega ata izvršili samo dve stotniji na$,ega 3lovenskoStajersrfega polka. Pozdravljam vso domačina in ftitatelje ,,Slov. Gospodarja" katerega tudi mi v bojni 6rti pridno prebiramo! Janez Mikgfi^, narftdnif, doma ia Perveno pri Mogkanjcih in Jož«f JaTiSovMi, nnrednis^ dotna na Radomerskein Vrhu. Sv. 6« ra pri Gorfc\ Svetišče in samoitan na, Sreti Gori pri Gorici sta po z>dnjem obslreljevanju v razvalinah. Od strelov grozno razdejani zvonik 5e štrli proti nebu. Zato pa je svetogorska Matt božja Ilalijana zopet zapodik izpred svojega oblčja. Iziiajdiiivost naših brambovcev, Ne samo, da so se vojaki na italijanskem bojišču kolikormogoče xavarovali proU zimi in kraŁki burji s tenv—da so sr postavili- tiele vasi ^trelnic, ustSreč — kar je bolj lmenitno — poiskali so si naravnih votljn. NcJavno so našli s katoerj^ns zasuto luknjo vodečo dalcč v globočino. Očisti-i so jo ter opazili vehk temvn prostor Spustili eo se po vrveh nizdoli ter naSli prostorno, suho votiiao, v kateri je prostora za več kot 800 Ijudi. Posrečiu) se jina je dobiti Se poseben khod, ki je bil poprej ves z grmovjem zc^ien. To »dvorano« so si takoj prirediii za stanovanje. Pa todi sicer so si vojaki izdolbli v skaie do 40 podzeraeljskih prostorov za posadke strebkih iaikcv. Tu je mošt\o popolnoma. varno pred ruijtežjimi kroglami. Posteljt: se nabajajs ena nad dr«go; žične mreže so napravili voiaki sami, nanje pa uastlaii turščično slamo. V kotu je ieltfon, ki veže mcštvo z zunaniim svetom; stene so obložtn8 z deskami, strop podprt s iraverzami vhod se da zaprrti. Napeljali so v te jaraft celo električno n.zsvetljavo. Ljudje ob fronti ni3e nikoii brez del-t vedno si izraislijo kaj novega. Spletli so celo notranjo opravo izvrbovega bičja in vej. V rednih razmerah se imajo v svojih brlogih prav dobro; pojo in vriskajo. Pozdravi za zeleno Štajersko. Absolvent marib. glmnazije, g. Frana Pelcl, doma od Sv, Jurja ob SSavnici, ki je iz enoletno-prostovoljsite gole prostovoljno kot enoletnik-pešeo odšel nad I^aha, JiiSe ranjenemu tovarišu M. S.: 20. oktobra 1915. — Kako mi gre, bi mogoče rad vedel? V primeri s prej, ko sem bil še infafciterist, sijajno! Mogoče si spregledal uradno poroeilo od 8. okt. iTam je stajo približno takp4e z Doberdolsko planote: ,.V8eraj so oddelki pešpolka St. 87. pri Seloih prepodili z napadom sovražnika ia njegovih strelskih jarkov, odbili sovražni protinapad in razstreijevali sov^ažne jarke . . .'• K temu nekaj opazk. Laški fratelli so rili proti nam ia nam pred nosom napravili okop. Od tam so vienoraer nadlegovali naSe predstraže in tudi moni bi bil sk.oraj preluknjal kjožo, ko sem nekaj zunaj blodil Diod žičnimi ovirami. Co so nas pa od tam zmiraj pozdravljali z ročniini granataini in minami. Veš, da sem bil jez#n, d"a se rai je žo!6 razlival! Kaj fe bilo storiti?^ Artilerija (naga) ni sroela streljati, ker bi bila potem rasnesla tudi na§a k!?itia, ker je bila razdalja prekratka, Cak, presneta polenta in loj! Ob 7. uri zve6er je našal stotnlja sama vrgla Ci6e iz tiste postojanke. Uplenili smo metaloa min, eno stro]no puško in precej plem&nitih Makard^nskih. 0 naskoku samem podrobneje porooati, bi yzelo preveč |)rosiora. D-ivji ^ura^-klici^ divli boj z bajjoweti, ,,o mama mia"-ypitje, krij artilerijski ocvirki, potem straSna eksplozija, ker smo jim prabližno 50 kg ekrazita podlegli pod postojanke, laške peskove vrefie so bile raztrošene po celem bregn in v em uri je bilo uničeno tnulapolno italijaTiSko delo štiriirajStili dni, Veš, malo tesno pa me je prijelo pri srcu, ko sem kiot primus (prvi od svojeiga voda; moj vod je tvoril desno krilo)«skočil čez sovražno steoio iz p,eskovih vreft! Sev«da potem splošna pohvala od g. polkovnlka, brigadirja itd. Predlagan sem bil tudi za odlikovanje, bo torej vsai rnala srebrna 6ez par tednov krasila moja ,,junašlcaa prsa, potem pa ttidi upam pr^tati kadet in tako bodom svo]e šolske torariše kmalu preliitel. Lahi že spet besne, me&ejo nara vrednostne pošiijatve . . . Dva dni Že poka Ci6 uvod k pasjim dnem. PoskuŠal bo zadnjo predzimsko ofenzivo; ge pad hoče biti te' pen". Drugič piše po ofeiizivi dne 28. okt,: Lahi so se tore.j zopet r\v.':\ ;/.ali. Sioer pa pišejo listi 8isto resnioo, No, dasi v.,\> .C. parkrat poSkropilo kainJSnje, drugih posledie pa ni bi.lo, kakor da mi je prf vsakj&m novem poku zaukalo v glavi, da sem se po noSi od silnega glavobola vlačil kakOr pijan po postojankaJh, ko aem inspiciral svoj v'od. Pozdravi mi zeleno štajersko! Vse šibe božje tepejo Italijane. V pretečenem tednu, ko so Italijani z vso siio butali ob soško bojno črto in si razbijali glave, je hud potres v Apuliji povzročil milijonske škode Iz Srednje in Južne Italije pa prihajajo poročila o groznih nalivih in povodnjih, kakoršnjih niti stari Ijudje ne pomnijo. Reka Tibera je narasla na nekaterih mestih do 14 metrov. Popla^ila je kraje Piano Feri, Santa Passera, Prato, Carbone, Malafede in Ponte G^lero. Vsa rimska okolica je pcd vodo. Brzojavne zveze med Severno in Južno Italijo ter med Sicilijo so pretrgane. Ustavljen je les železniški prcmet v Južni Italiji. Grozne povodnji s i ahteval« na tisoče človeških žrtev in škoda, katero so povzročile, se ne da niti približno preračunati. Vsa Genija Italija polna ra- Iz Lugaea se po^oča dne 6. novembra: V frilanu, v Vercni in sploh v vseh gomjeitalij&nikih mestih je ise piino ra:;ieDC8V. Vae šole, drugtveni prostori in vsa. praxra -asebna stanovanje so spren.enjena. y vojaSI-:e bo) :;inica Vsa Gornja Italija jt; ena saina velika voja^ka boinišnica. Ujeti Italijan s 7 srajcarni. Koncem mesca oktobra so prepeijali v Inon v\si. na Tirolsko ujetega itaiijanskega vojaka, ki je jci ti na sebi 7 srajc in .~:!jub temu je zatrjeval, da g; je še hudo zeblo. Ako te italijanske pare že :u.esoa oktobra tako zebe, da morajo nositi na seb: 7 srajc, kako še le bo raesca decembra in janaarja ? 0 31ovencem Lah ne odkupi korajže. Franc Kacek, ki služi pri firnovojniglceni bataljonu št. ..., doma iz Ključaro!\riec, piše iz Južnega bo]iš5a: Dne 20. oktobra je bilo zelo viliarno vreme. Brezvestni Italijaa nas jo začel hudo napadati. Ali mi Slovenci, Moravci in drugi se iiismo astragili njegovih napadov; stali smo kakor skale pri svojih postojankah. In kaj se je zgodilo? Po parurnieBH boju smo vrgli sovražnifca nazaj brez kakih izgub. Drugi dan, dne 2^1. oktobra, je začela sovražna artilerija sipati silni ogenj na uas. Srapmeli in granate &o žvižgalo nad nami tako, da je bilo groza. Popold^ne ob em uri sta bila z;adeta od sovražne granate Karl Opak-a, don ft- iz Stare ce^te pri Ljutomeru in Ehman Ludovik iz Mairenberga. Kakor bi trenil sta bila mrtva. Res lepa in Sastna smrt! Bila sta uljudna, prijazna slovenska fainta. Bodi jima tuja ze-mHjica lalika! Nam slovanskim fantom in možem pa6 lačni polentar ne more odkupiti korajža. Mi se vedno držimo gesla: ,.Za domovino in cesarja — živeti ali umreti!" Tako tudi vi, slovenski iantje in. možje, ki bodete prLšli za nami: Le s korajžo in veseljem nad brezv.estneža in zm-aga bo naša! Vrnemo se veseli vsak k evojim domafinom. Srčne pozdrave vsem Sitateljem (,,Slov. Gospodarja"! Tudi na Tirolskem Lah odbit Slovenski iantje nam pišejo dne 1. novembra z bojišča na Tirolskem: Siloviti napadi, na katere se je sovražnik dolgo pripravljal, so zaenkrat odbiti. Tudi tukaj na Tirolskem je poskušal Lah prodreti po vsej siii, pa krogle naših topov in pužk so mu to zabranile. Gromelo in žvižgalo je po zraku, kot bi se blifal sodnji dan, pa naše gore so trdne in še Irdnejše kot skala stojimo na njih avslrijski vojakL Naše gorske havbice sovragu veliko prizadenejo, naj bo že gora visoka in strma, mi pridemo na njo, pa naj topove vlečemo ali neseaio. Zgodi se to todi v bližini sovražnika, seveda po noči in potem mu je gorje, dokler se ne umakne in poskrije. Gotovo je blo polentarjem pretesno v njihovi domoviai, da pa jih ne bo več toliko prišlo nazaj, ko bo vojska končana, za to rni dobrd skrbimo Nezvestega zaveznika pa moramo mi zmagati, naj velja kar hoCe. Na veselo svidenje v domovini! Za mejo tu italijansko slover^ski fantje smo, domovje krasno naSe z orožjem branimo. In, dokler v prsih mladih nam kri pretaka se, ej, mnogokrat sovrag nezvest Se brusil bo pete. Vsem znancem in prijateljem v domovini srčne pozdrave! Jože! Šmajs, Franc Rojnik, Franc Lajh, Leopold Leskovar, Ivan Kolenko in Franc Petrovič.