Roparski napad in rop. V nedeljo, 24. februarja, krog 6. ure zvečer, sta prišla dva nepridiprava v stanovanje imejitelja menjalnice na glavnem kolod^oru v Mariboru g. Rajka Ločnika na Meljski cesti 10. Hotela sta imeti avstrijske Šilinge. Ko je hotel Ločnik izvršiti izmenjavo, mu je vrgel eden v oči popra, drugi ga je udaril z boksarjem ob sence s tako silo, da se je onesvestil. Ko se je prebudil udarjeni čez kako uro, je začel klicati na pomoč. Na pomoč prihiteli stražnik in dva gospoda so ugotovili, da sta odnesla lopova iz blagajne 120.000 Din gotovine in 20.000 Din v vrednostnih papirjih. Od drznih roparjev je ootalo par prstnih odtisov na blagajni in sicer je zabrisana doslej za nji- ma vsaka sled. G. Ločnik je bil zavarovan proti vlomu. Volkovi v Dravski dolini. Iz Libelič poročajo:* Pride obmejni stražnik in prinese vest: V Strojni sta Videla dva stražnika 10 volkov. Hoteli so vdreti v svinjak. Gospodar, ki je šel gledat, kaj da je, se je komaj rešil. Zvečer istega dne prinese nekdo vest, da so volkovi gostilničarja Blatnika blizu Guštajna raztrgali. Vse pomiluje dobrega moža! Potem še telefonira orožniška postaja Guštajn v Dravograd, da so volkovi v Crneški gori, tik nad cesto, ki vodi iz Libelič v Dravograd. Tudi časniki so pi sali, celo nemški! Torej že mora nekaj resnice biti. Lovci so se pripravljali, pa pred desetimi volkovi njim je upadlo srce. Strah povsodi! Otroci pridrve pre strašeni iz šole. Par dni jih sploh ni v šolo. Ko je moj kosmati pes šel malo pogledat na večer po vasi, začnejo Greta in Cilka vpiti: Volk! Volk! Preizova Micka si ni upala več svinj krmiti, ker stoji hiša blizu gozda, kjer morda volkovi preže, kdaj se človek iz hiše prikaže. Kdor se ni bal, bili so gorski prebivalci, ki ne vedo prav nič o volkovih. Se ne zmenijo zanje. Hudi mraz,, visoki sneg, ki ovira promet, pa tudi šaljivost pustnega časa je vzrok, da je vest našla pri ljudeh rodovitna tla. To je pa trajalo le par dni. Danes nihče več ne govori o volkovih v bližini! Občntne posledice letošnje zime. Iz Laporja poročajo: V vasi Hošnica pri Laporju je kmet Šerec. Ker je bila zadnje dni neznosna zima, je spravil revež v toplejši goveji hlev tudi svinje in kokoši. Da bi živali v noči prehudo ne prezebale, je postavil na sredino hleva v posodi tlečo žrjavico. V noči se je očJ te žrjavice iz nepojasnjenega vzroka vnel gnoj, da je le tlel, razširjal dim in ui zagorel v plamenib. Ko so zjutraj od orli hlev, so našli od dima zadušenih: 5 glav goveje živine, 3 svinje, 15 kokoši :.n 2 podgani. Ko bi bili takoj raztelesili ¦ovedo in svinjo, bi bilo meso še užitno, a so čakali po nosreči celih 36 ur, ko so ostale vsega pomilovanja vrednemu revežu le Sa živalske kože. ZANIMIVOS^I IN NOVICE IZ ORJfiOŠA. Neki tukajšnji posestnik je prišel med vojno v ujetništvu celo v Indijo, kjer je doživel čudovite i*eči. Kar zanimivo ga je poslušati, kadar obuja spomine in pri poveduje o svojih doživljajih. Iz Indije se je vozil v Evropo na angleški ladiji. Pa ga pokličejo sedaj pred nekaj dnevi po tolikih letih na glavarstvc v Ptuj, tam razgrnejo pred njim cel kup spisov in razložijo, da angleška vlada terja od jugoslovanske vlade povračilo prevoznih stroškov za tega moža. No, morebiti se bo pa angleški stric le dal kako pobo tati, da bo rekel: »Pa naj bo, saj vem,\ da ste Jugoslovani le uboge pare, pa — vam šenkam teh par funtov šterlingov.« Oni dan se je nekdo jezil, da je agent prekanil njegovo ženo in hčerko. Pregovoril ju je, da sta dali svoji sliki, da ju povcča. Res je poslal nekaj po poštnem povzetju za 90 Din velik papir, toda notri je bila samo ena malo povečana slika. Mož je zaključil z besedami: »Mi sami smo krivi, da nas agentje zlorablja- jo, zakaj pa verjamemo njihovim slad kim in priliznjenim besedam? Če hoče mo kaj takega imeti, dajmo rajše dom« čemu obrtniku narediti, ta nas vsaj n< bo upal zlorabljati. Sploh pa je najbolje vsakega agenta, pa naj ponuja karkoŽ hoče, na hitro odsloviti, ga ne poslušao in nič pogledati, kaj ponuja. Kajti takoj zagrabi za celo roko, če mu ponudim« samo prst. Pregovori nas prav gotovo četudi ne bi imeli denarja za najpotrebi nejše.« — Prav govoriš, možl Zadnjič so pri neki hiši začudeno gl* dali, ko so potegnili iz vodnjaka vodq ki je smrdela po karbolu. Ni preveč ver< jetno, da bi bil karbol privrel iz zemlji od spodaj, ampak je prišel najbrže oi zgoraj! Kdo je bil tako prijazen in zaka je vodo zabelil s tako mastno dišavo, s ne ve. Slišite, ljudje božji, karbol ni, df bi se vlival v vodnjak tako kot jesih il! bučno olje na salato! V gozdu med vasjo Frankovci in Hun že dalje časa živi nek čudak kot jazbei v duplini. Če ga otroci zagledajo, vsegi zaraščenega in zanemarjenega, se s krij kom razpršijo, vendar pa ni še nikoli nič žalega storil tako, da bi se mu ma glo dokazati. Baje sa ga orožniki že par*. krat vjeli, pa so ga morali izpustiti, kei ni bilo pravih dokazov proti njemu. J^ baje doma iz neke vasi nad Ptujem. J* pa uganka, s čim se mož brani. Najbrž* se ne zadovolji saino s sladkimi koreni* nicami, žirom in medom od čmrljev, š< posebno pozimi bolj težko. Ljudje so ce< lo govorili, da se včasih ponoči kar na/ enkrat pojavi na cesti blizu humskegl pokopališča avtomobil, pa izginejo seiv ce, obložene z vrečami, v šumo, se vrn» jo in avtomobil zopet neznano kam odt brni. A to bo le samo pripovedka. Zda{ po zimi bi se pač dalo lahko dognati kaj je na tem: če ni ta čudni samotare< ali zmrznil, ali odšel v varnejše skrivai lišče, ali celo na svoj dom, kamor pai človek spada. Zadnjič se je slišalo, da se je za druž bo sv. Mohorja priglasilo že 20 novih u< dov. Če ostanejo še vsi lanski člani zvesti, bomo presegli številko 200 in tak« znatno zlezli v odstotkih naprej. Sam« ne zamudite prilike, kmalu se zglasitl pri gospodu župniku! Onih 20 dinarjei bodete že lahko zmogli, zato pa dobite J lepih knjig. Zastrnpljenje cele družine. Riblčevt družina iz Trgovišča pri Veliki Nedelji obstoječa iz gospodarja, gospodinje iii dveh dekel, se je te dni neprostovoljnot z izjemo male dekle, preselila v Ormož Ko so oni večer jedli kašo, so se vsi za strupili, k sreči ni bilo smrtne nesreča Najbolj je občutila bolečine gospodinja, pokazali so se na telesu izpuščaji, zat< se je zatekla v ormožko bolnico. Manj sta bila zastrupljena mala dekla in go spodar, nič pa večja dekla, ki si je s ka« šo samo ustnice namazala, pa odložili žlico, češ: joj, kako je danes kaša vroča' Drugo jutro so sosedje preiskali kašo izf našli v nji zrnca arzenika. Zato so vsi skupaj naznanili orožnikom, ki so p< kratkem zaslišanju odvedli starejšo de< klo v ormoški zapor. Žrtev snega je postal mladenič IvaiS Fošnarič pri Sv. Trojici v Halozah, sta< 15 let. Dne 15. februarja se je vraCal nl dom iz trgovine. Zasul ga je velikanskj plaz svežega snega, ga vrgel v globočino, kjer so ga našli v soboto popoldan mrtvega 10 m globoko pod snegom — Isti dan je plaz zasul Franca Pernek ie Ložin, starega 40 let. Gnal je živino na vodo v dolino. Dva dni je odkopavalo sneg čez 20 mož, v soboto so našli Franca zmrzlega. Obema blagima hišama naše iskreno sožalje pri težki, nenadomestljivi izgubi, rajnima mir in pokoj! PadeJ z voza, si razbil lobanjo in obležal mrtev. V sredo, dne 20. februarja, se je v Trbovljah pri vožnji smrtno ponesrečil hlapec zaloge piva Union, Matevž Ahaj, doma iz Vrbolje v konjiškem okraju. Imel je naročilo, iz sipali6ča na Polaju pripeljati voz premoga. Ponesrečeni je imel navado, stati med vožnjo na vozu; tudi tokrat je storil tako. To ga je stalo življenje. Prišedši na Polaj, mora voz preko železn.škega tira, da se voz more obrniti. Kolesa so se pri tem zadela ob tratvmce, nato pa jib sunkoma preskočila in ta sunek je na vozu stoječega Ahaja -vrgel z voza. Pri padcu se je zapletel v vajeti in vprežno opremo. Konji so potcgnili naprej, Ahaj pa je z glavo zadel ob voziček, napolnjen s premogom. Udarec je bil tako hud, da je vozniku razklalo lobanjo in je bil nesrečnež takoj mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Pokojni je bil raladenič mirnega in prikupn«ga značaja. Mož izkcpal ženo z rekaml izpcd 5 m debelega ssaega. Trboveljski rudar Jan. Giuliotti je šel pri 23. stopinjah mraza dne 12. februarja po svojo ženo Jero, ki je bila na svojem domu v Dobovem pod Kumom radi smrti očeta. Na zahodnem pobočju Kuma se je utrgal nad obema plaz, odnesel ženo s pota in jo zasul. Ko se je hotel mož lotiti odkidavanja žene, je pridrvel nov snežni plaz in deloma zasul še njega. Ko je rud#r sku Bal rešiti samega sebe, je prišel plaz še enkrat, ga zasul do vratu, ženo po čisto. Z veliko težavo se je mož izkopal In začel klicati ženo, ki se mu je oglasila izpod snežene plasti. Z golimi rokami se je lotil razkopavanja 5 m debelega snega, ki je bil tudi še trd. Delo bo ovirali vedno novi plazi, ki so zasipavali sproti- kar je izkopal. Po nadclovežkem trudu se mu je posrečilo, da le spravil ženo živo in nepoškodovano tzpod plaza. Smrtna nesreča pri Sv. Jar_2u pri Zibtkl. Vsled velikega snega, katerega je rapadlo letošnjo zimo izvanredno veliko, tako da Se stari ljudje ne pomnijo takega, se je pripetila dne 15. t. m. velika nesreča, katere žrtev je postal po¦estnik Franc Stoklas. Bil je po opravkih v Lokl pri 2usmu. Na poti proti domu se je utrgal na njega z nekega hriba snežen plaz In ga popolnoma zasul. Drugo Jutro so ga izkopali mrtvega. Bil Je po poklicu tesar, miren in delaven mož. Zapušča Ženo in štiri že odrastle Otroke. Svetila mn večna luč! Prizadeti rodbinl naše iskreno sožalje! Požar lz dimnika. Dne 16. februarja Ob treh zjutraj je upepelil požar hišo In gospodarsko poslopje zidarskega mojstra v Laškem gospoda I. Voleta. Gasilci so ogenj omejili ln rešili nekaj reči. Ogenj se ja razširil na poslopja iz iimnika. V ZACREBU SO OBSSILI ŠTIRI TOLOVAJE. V sredo zjutraj 20. februarja so bili obešeni v Zagrebu 4 tolovaji', člani zloglasne Prpičeve roparske bande. Vsem je še v živem spominu slavonski ropar Čaruga, ki je bil obešen pred leti v Osijeku. Čarugov učenec in pomagač je bil takozvani Prpič Mali, kateremu se je posrečilo skriti se v času, ko je zagrabila roka pravice Čarugo. Po Čarugovi smrti je osnoval Prpič svojo lastno tolovaisko bando, ki je bila par let strah in trepet Slavonije ter Hrvatske in se je enkrat celo upala v Rštajn pri Rajhenburgu. Prpič in tovariši so prišli slučajno lansko leto pod ključ in se jim je dokazalo na zatožni klopi 37 raznovrstnih zločinov, pri čemer so naropali 213.478 Din gotovine, za 168.470 Din raznih vred nosti, večjo svoto dolarjev, fi"ankov in zlatnikov. Pri tem so napravili 13 roparskih umorov. Pavel Prpič Mali je bil star 25 iet, po poklicu delavec iz Dolja, občina Karlobag; Mijo Vrbanac, ki je hlinil biaznost, 32 let, kmetski sin iz Jame, občina Stankovci; Nikola Brdarič, 32 let star, kmet iz Maje, občina Glina, in-Marjan Krmpotič, delavec z Rcke. V torek, dne 19. februarja, je bila razglašena končna, iz Beograda potrjena, razsodba, ki se je glasila: Pavle Prpič Mali, Nikola Vrbanac, Nikola Brdarič in Marjan Krmpotič so obsojeni na smrt na veSalah. Smojverju je kazen znižana od dosmrtne ječe na 20 let, Budaku od 15 na 10 let, Prpiču Cigotu od 5 na 4 lefa. Na smrt obsojeni so sprejeli razglasitev smrtne obsodbe precej mirno, le Vrbanac je hlinil zmedenost do 10. ure v torek predpoldne, ko je sara priznal, da je pri pameti. Duhovnika je odklonil, je jedel ter pil in izjavljal, da se ne boji smrti. Ostali trije obsojenci so se skesano povedali in projeli sv. obhajilo. V sredo zjutraj je bil prvi obešen Krm potič, ki je stopil sam pod vislice in izjavil: »Jaz sem gotov . . .« Kot drugi je stopil pod vislice Brdarič s cigareto v ustih. Prosil je odpuščanja vse, katerim je storii kaj žalega. Neskesani Vrbanac je pel, ko je stopal proti vislicam, se rogal sodnemu senatu, radovednemu občinstvu, sebi in zasme boval vešala. Ko je stopil duhovnik k njemu še v zadnjem trenutku, ga je drzno odklonil. Ko je odvedel krvnik Vrbanca pod vešala, mu je dejal obsonec: »Zebe te v roke, daj, da jaz tebe obesim, pa boš videl, kdo je mojster!« S cigareto v ustih je izdihnil, a obraz se mu je grozno spačil v smrtnem boju. Prpič Mali kot poglavar bande je bil obešen zadnji. Izjavil je, da se čuti krivega, pobožno je dvakrat poljubil križ in prosil odpuščanja. Omenjene zločince je obesil krvnik Dragotin Hart s pomočnikom Tomaševičem. Pri izvršitvi obsodbe je bil krvnik črno oblečen, s cilindrom na glavi n z belimi rokavicami na rokah. Hart je naslednik Jani od kapi zade- tega krvnika Mauzrferja. Pomagal je Mauznerju pri obešanju v 29 slučajih. o poklicu je siromašen čevljar iz Sa- rajeva, oče peterih otrok in rodom iz Prage. Krvniška plačaznaša mesečno 800 Din In povrh še mu izplačajo za vsako obešanje po 1000 Din. Snežfii plaz zasul pogrebce. Iz Sarajeva poročajo z dne 20. februarja sledeče: Na Kupreškem polju se je vračalo 8 pokopališča od pogreba domov 5 pogrebcev, ki jih je pri selu Gotinovci zasul snežni plaz. Ker se niso vrnili domov, so jih šli domači iskat. Izsledili so jih, ker so videli moleti iz snega —: človeško nogo. Ko so odkopali sneg, so bili trije izmed pogrebcev že mrtvi, dočim sta dva še kazala znake življenja. Med potjo domov je od teh dveh umrl še eden, drugi pa se bori sedaj še 3 smrtjo. Roparski napad pri belem dnevu. Vj Essenu, v rudniku, na Nemškem, se ja doigral dne 22. februarja roparski napad, ki je vrgel roparjem 118.000 mark. V podzemeljskem rovu je čakalo veft sto delavcev na Izplačilo mezde. Dva uradnika, ki sta nesla zavoj z denarjem, sta hotela po stranskem hodniku v poslopje. Ko sta stopila v vež«, sta jima odprla dva delavca prav uljudno vrata. Nato sta pa potegnila ta uljudneža takoj revolverje in zavpila nad uradnikoma: »Roke kvišku!« Istočasno so se pojavili iz temnega hodnika drugi možje, ki so iztrgali uradnikoma po bliskovito naglo zavoj z denarjem. Štir, je moški so vlekli skoraj omedlela uradnika k drugemu izhodu, kjer sta' čakala še dva tolovaja. Eden od teh ja strahoval uradnika s samokresom tako dolgo, dokler niso odnesli ostali bogati plen na varno in nato je splezal Sa sam preko zida. Preiskava je dognala, da so se poslužili roparji za izvedbo zlo čina avtomobila. Eanioinor sedemletnega dečka. Vj Berlinu je skočil pri oknu iz četrtega nadstropja komaj sedemletni fantek Werner Steffler. Pri globokem padcu si je pretresel otrok možgane, polomil roke in je umrl kmalu po prevozu V bolnici. Vzrok žalostnega samomora ]9 surovo pretepavanje otroka od očima. Maeka, ki je veliko sveta prepctovala. Parnik »Belgeniand« ima mačko, kl se je prepeljala 28krat preko Oceana in se udeležila štirib potovanj okrog sveta. Sklad za novo bogoslovnico. Kakor se je prl«. čakovalo, tako se je tudi zgodilol Lavantinct 60 se vsepovsod z veliko vnemo zavzeli za mi« sel nove bogosloviiice ter darovali ne samo; vsak po 1 Dinar, ampak še več. Bog povrnil N«; pozabite tudi v letu papeževe zlate maše nal bogoslovni sklad v Mariboru. Ne mogli bi sv*' Očetu k 501etnici mašništva bolje Castitati, koti da prispevate kamenčke in kamne za zgradboi novega bogoslovja v Mariboru. — Veseli svatjai so se v predpustu čestokrat spomnili bogoslov.«^ nega sklada z izdatnimi prispevki. Tako na go-T stiji Majerič-Dolinar pri Sv. Marjetl niie Ptujai 210 Din; Jožef in Marica Kores, Rogaika Sl&tU na, 100 Din; Lorenci-KoSifi, Laporje, 500 Dirt. Iznajdljive so družine presv. Srce Jezusovegai v Rogaški Slatini; pri obnovitvi ali pri novi po-* svetitvi Srcu Jezusovemu so vsigdar poslale t«j družine za novo bogoslovnico v Mariboru poi 100 Din in Se več. Plačnik naj bo presv. Src« Jezusovo: ne samo tem, ampak vseml U@t mola f P. LiihMica. Žalostno sicer, a reg je, da najdemo na svetu zelo malo vseskozi poštenih in značajnih mož. Še tisti maloštevilni nas zapuščajo drug za drugim. Potom, ko jih pokrije črna zemlja, bridko občutimo, da jih ni več. Takšen vzor-mož je bil tudi pokojni gospod Rudolf Lukačič. Četudi ne prihaja več med nas, vseeno ga ne moremo pozabiti. V svojih delih živi še med nami, čeprav krije njegovo truplo že nad 14 dni hladen grob. Gotovo bo dal Be tudi »Gospodar«, katerega je pokojni 28 let naročal in prebiral, prostora za par vrstic tako zaslužnemu možu, ki nam je vsem vzgled. Vzor-mož je bil pokojni Takšnega Be je pokazal zlasti v domaeem krogu. Ljubezniv soprog, poln -jočut.ja. in skrbi je bil za njo, ki si jo Je ;-•' ai za druzico v življenju. Z njim j*. "Ho lahko nositi križe in težave druž:'1 kega živIjenja, saj je sam vedno \^el na sebe težje breme. Mladi zet pravi: »Pet let sva živela in delala skupaj, a niti enltrat nisva prišla navskriž in nisem slišel ne ene žal besode.« Tudi nikdar ni tožil domačira, če je na tihem veliko trpel. Še zadnji dan svojega življenja ni črhnil o bolečinah, niti ni ostal v postelji kljub strašnemu mrazu, sanio da ne bi vznemirjal domačih in jim delal skrbi. Enako dober je bil do svojih otrok. Krščanska vzgoja mu je bila podlaga. S skrbnim očetovskim pogledom jc opo minjal, če je bilo treba tudi z resno besedo, iz katere je pa veclno dihala nežna očetova ljubezen. Ni pa poznal jeze in kletve, katero očetje vsc preveč radi uporabljajo na veliko škodo pravi vzgoji. V dokaz, kako je znal ta proprosti mož vzgajati, naj mi !>o dovoljeno sporočiti javnosti troje njegovih pisem. Iz rijih zveni velika ljubezen in skrb, k' jo je vedno imel za svoje naidražje. K< je moral leta 1914 tudi on poil orožje, y. pisal svoji ženi sledeče: »Ljuba žena! Kakor je vladar naredil oklic na svoje narode ob času mobilizacije, tako jaz sedaj napravim oklic na svojo družino kot družinski oee. — Prišel je čas, da se moramo lo"iti. Težka je ločitev, pa biti mora. Ljuba žena, .vdajva se v voljo božjo! Kot oče svojih otrok nalagam Tebi, da prcvzameš vso odgovornost v vzgoji, kar si tudi dosedaj izvrševala. Xo kaži do otrok nobcne pristranosti! Jaz kot oče scm dozdaj storil, kar je bilo v moji moči, zanaprcj pa ne morera. Poslovim se od Tebe, ljuba žena, na ta način, ker mi je najlažje tako. Ako pa je volja božja, da se več ne vidimo, spominjaj se me v molitvi! Ž Bogom!« Svoji mali hčerkici je pisal: »Ne za,vedaš se še, kaj je človeško življenje. 'Živiš v najsrečnejši otroški dobi. Nisi Se skusila bridkih časov, ki tarejo člo,veški rod. Ubogaj svojo mater in svoje učitelje! Naj Ti bo za vzgled Jezus, ki je bil svojim starišem pokoren! Z Bogom! Moli za očeta!« Starejši hčerki je poslal pismo: »Prestopila si iz otroških let v dekliško dot>o. Ne misli sedaj, da Ti ni treba več Ubogati. Ubogaj mater. dedeka in babi- co! Spolnuj četrto božjo zapoved! Voli si za tovarišico Marijo, posnemaj njene čednosti! Brzdaj svoj jezik, govori le to, kar je potrebno. Priporoči se Sv. duhu, da razlije nad Teboj svoje darove! — Te kratke opomine Ti daje Tvoj oče ki ga imej, ako ga ne boš več videla, v blagem spominu! Storil sem za vas otroke vse, kar je bilo do zdaj v moji moči. Ako pa Bog da, da se kedaj zopet vidimo, bo moje največje veselje, če bodem mogel naiti svoje otroke nepokvarjene. Z Bogom! Tvoj ljubeči oče!« Vse to so popolnoma njogove besede. Kaj ne, kako krasna vzgoja! Ni imel nobene pedagoške šole, vendar je popolnoma razumel umetnost vzgoje. Krščanska vera in Ijubezen do svojcev mu je naickovala io očetovske nauke in opomine. Taka skrbna vzgoja mora roditi dobre uspelie, saj ji je zagotovljena tudi pomoč iz ncbes, ker zida na najzanesljivejši temelj — na Boga. O, ko bi znali naši očet.je in tudi matere tako vzgajati! Koliko poštenih fantov in dobrih deklet bi nam vzgojili, kako bi se zmanjša!o*število izgubljenih si nov in padlih hče-i-a! Očefje in matere, vzemite si za vzgled tega vzor-moža in očeta, potem bo?.te pa tudi vi veseli in srečni med svojimi dobrimi in srečnimi otroci! Kmet, ki nima brige za svoje imetje, ni kmet. Tega se je pokojni zavedal. Zato je bil sam nad vso skrben gospodar. Lepo skrbno obdelano posestvo in lična poslopja jasno pričajo, da je bil tudi tukaj mož na svojem mestu. Ni se spuščal v špekulacije, s pridnim delom je hotel pi'eskrbeti svojce, saj za sebe je bii silno skromen in ni iskal nobene udobnosti. Toda to še ni vse! Poleg vsega tega sc je udejstvoval tudi v javnem življenju. Samo naštejem naj, koliko raznih fmikcij je imel! Bil je: občinski odborvik, blagajnik krajevnega šolskega svez, cerkveni ključar, blagajnik Kat. izbraževainega društva, član načelstva ? lečke posojilnice v Središču, član na iolstva vinarske zadruge Ljutomerčan, ¦lan načelstva Gospodarske zadruge v Ormožu in v Središču. Povsod je delo rad prevzel in ga tudi vestno vršil. Ko jo prišel ves truden zvečer iz polja, je še urejeval račune, ki so bili vedno v najlepšem redu. Ob nedeljah, ko je izvršil svojo krščansko dolžnost, je zopet sodel k raznirn zapisnikom ter računal in potem pa se šo tideleževal sej. Veliko svojih moči je žrtvoval za katoliška dru štva. Od njihove ustanovitve pa do svoje smrti jim je stal ob strani in jih vsestransko podpiral. Ko je začela misliti katoliška mladina v Središču na lastni dom, je on delal in skrbel, kakor bi gradil svojo hišo. Zaslepljeni liberalci so hotoli v svoji čudni kratkovidnosti delo ovirati. Dvakrat se je moralo delo na Društvenem domu ustaviti. Lahko si mislimo, kako je bolelo to za vse dobro navdušenega moža, ki pa se ni dal splašiti, saj je vedel, da dela za pošteno in koristno stvar. Kljub vsem intrigam je pa bil Društveni dom zgrajen in že šest let služi krščanski prosveti ter bode še leta in leta zavetišče in šola odraščajoči mladini. Pokojni je skrbel za ta dom kakor za svojega, pa tudi njegova hiša je bila vedno na stežaj odprta in karkoli so katoliška društva rabila, so dobila pri njem. Starši, v teiii domu je vaša mladina na varnem, zato jo pošljite tja in koristili boste otrokom, pa tudl sebi. Katoliški starši, kjerkoli imate katoliške domove, zavedajte se, da tja spa dajo vaši otroci in nikamor drugam. Še veliko bi se dalo povedati o tem možu. Zlasti bi se še lahko od njega učili ljubeznivosti v občevanju. Z vsakim človekom, tudl z nasprotnikom, J« bil vedno uljuden in prijazen. Tudi ustregel'je vsakomur, kjer je le količkaj mogel in velika je vrsta tistih, ki so mu iz srca hvaležni za izkazano dobroto. Ni še minilo leto, kar sva se prvič y življenju videla, vendar ga ne bom mogel pozabiti. Dno l. aprila bo eno leto, ko sva se sešla, ne na njegovem domu. ampak v Društvenem domu. Prodajal je vstopnice za »Pasijon« in me s skrbnim očesom pogledal kot oče. Upam, da zdaj Tvoje duševno oko gleda, kar našo oči še ne morejo, in uživaš plačilo pri Vsemogočnem za svoje neštevilne dobrote. Tvoje truplo, Rudolf, počiva na našem ljubkem pokopališču in mi j« postalo še dražje, odkar je sprejelo tudl Tebe. Zlato solnce bo vsaki dan prisvetilo in poslalo tople žarke čez širno ravan — a Tebe ne bo predramilo. Dravt bo nemirno šumela mimo noč in dan -4 Ti pa boš v miru. V »Mladolesu« bo š* melo drevje v vetru — Ti pa boS mol« čal. Nad Tabo se bo kmalu dvigal ški> janec in pel svojo pomladansko pesem — Ti pa boš spal. Dragi Rudolf, počivaj mirno v domači zemlji, ki si jo tako ljubil. Naj Ti bo lahka gruda, ki si jo pojtt s svojim znojem. Tvoja duša pa naj užlva plačilo pri večnem Bogu. Na svide« nje nad zvezdami! S t a k n e, kaplan.