Počastitev spomina bazoviških junakov ob dvajsetletnici smrti bo 10. SEPTEMBRA dopoldne in popoldne v Bazovici Odbor za proslavo bazoviških junakov, ki je od l. 1945 dalje organiziral proslave, nima ni( skupnega z ((Odborom za proslavo bazoviških žrtev», ki so ga ustanovili komin-formisti šele pred kratkim in ki organizira proslavo 5.9.1.1. «Popolo di Trieste» je pisal ob aretaciji bazoviških junakov, da karakterizirajo in kvalificirajo dejanja domače organizacije, ki se borijo zaradi uničenja «Edinosti» in pa zločinci, ki so v teh organizacijah. ((Ultime Notizie« so objavile že vest, da so bili predani «Posebnemu sodišču» na podlagi zakona od 25. novembra 1926, št. 2008 zaradi zločinov proti varnosti države. Po aretaciji se hoče «Piccolo» dobrikati našemu ljudstvu in ga skuša že pripraviti na .pravičnost fašistične sodbe, ki zadene vsakega, ki si upa nasprotovati fašističnemu redu in njegovi pravici». «Odkritje in aretacija Požigalske in dina-mitarske bande«, piše ((Picco-lo«, je zbudilo zadoščenje tržaškega prebivalstva in prebivalstva vse pokrajine, zlasti tistega dobrega kraškega ljudstva, katerega usoda je navezana na usodo Trsta, in vse te naše zemlje, ki jo je Bog dal pušča temno točko: Vprašanje je namreč, ati ni Mac Arthur med svojim obiskom v Taipehu preveč obljubil Cangkajšku, kakor tudi je vprašanje, čemu je Harriman kot posebni odposlanec predsednika Trumana nriporočal previdnost Mac Arthurju, ta pa je v svoji znani poslanici poudaril potrebo, da zavezniki vodijo «napadalno politiko« v Aziji. Spričo vs“gn tega menijo nekateri ameriški opazovalci, da je prišel čas, ko bi moral Truman ponovno obrazložiti zunanjo politiko ZDA in to čim prej. Bela hiša javlja, da bo Truman govoril v petek zvečer ob 22. uri po krajevnem času. Govoril bo o voj. ni na Koreji in o n j “nem odmevu v notranjosti ZDA. Tudi vsi londonski listi obširno poročajo o incidentu Truman - Mac Arthur. «Times» izjavlja, da po njegovem mnenju obstaja nekaka zveza med zadnjimi vesbni, ki se nanašajo na zbirar-je kitajskih čet ob korejski meji. in protestom kitajske vlade Varnostnemu svetu. List pravi, da širjenje teh vesti istočasno z diplomatično akcijo v Lake Successu daje misliti, da gre za živčno vojno naperjeno proti onim članom Združenih narodov, ki so zaskrbljeni zaradi spopada mecl Kitajsko in ZDA kot posledico ameriške politike slede Formo, ze. Na koncu odobrava list Trumanovo postopanje, toda zaključuje, da je vendar jasno, da je mina rešitev odvisna tudi cd Kitajske. «Dnly Mail» pa nravi, da bi bila napaka istovetiti inte*rit'to For-rnoze s podporo Cangkajšku. kakor bi hotel Mac Arthur. «C-bi kitajski komunisti napadli Formozo in bi bili Američani teko potegnjeni v novo vojno«, nadaljuje list, «bi dejstvo, da Cnngkajšek nima noben^ leg-l-ne in moralne pravice do otoka, slabo vPlivalo n? demokratično javno mnenje. V tem primeru bi šli svobodni naredi neradi v vojno in naše mnenje je, da bi to spravilo v nevarnost narodno enotnost v Veliki Britaniji in ZDA«. KP Nemčije vključuje naciste v ..Narodno fronto" DUESSELDORF. 30. — Glasilo iniciativnega -odbora za ustanovitev neodvisne delavske stranke Nemčije «Freie Tribune« prinaša v zadnji številki obširen članek, y katerem razgalja protianarksističTio in protirevolucionarno prakso Enotne socialistične stranke Nemčije in Komunistične partije Nemčije pri ustanavljanj^ tako imenovane »Narodne fronte Nemčije«. »Zadnje čtai.», je rečeno v članku, »je več tisoč nekdanjih nacističnih funkcionarjev, ki so sedaj na vodilnih položajih v gospodarstvu in v raznih jav-•nih službah Zaptdo« Nemčije, in ve{ tisoč višjih oficirjev nek-danje nemške vojske prejelo javno pismo, ki jih poziva, naj se politično aktivizirajo, s tem da 'stopijo v Narodno fronto. Podpisniki tega javnega pisma so nekdanji, znani nacisti, visoki in najvišji funkcionarji Wehrmacht in Hitlerjugend. Pismo je bilo natisnjeno v obliki letaka v Vzhodni Nemčiji od koder je bilo poslano z vednostjo in odobritvijo Komunistične partije Nemčije v Za-padno Nemčijo«. Spričo tega opozarja časopis da ie Komunistična partija Nemčije 11. junija leta 1945 poudarila v svojem prvem povoji, nem razglasu med drugim tudi to. da so prav nacistični voditelji in njihovi aktivni sodelavci povsem odgovorni za vojno j,n strahote, ki 'ih ie doži vel nemški narod. Podobno stališče je zavzela tudi Enotna socialistična stranka Nemčije ob združitvi socialistov in komunistov leta 1946. Takrat je dala I izjavo, dn morajo biti odstra- delegata ft*>aitraSliK?*«5- ki ga '•Ute. Predstavnika Ki- e*aslišano izvajanje kazni okupa-Iškega ital. fašističnega sodišča * uradu angloam. vojaške uprave LONDON, 30. — Iz Colomba poročajo, da je bilo 500 čolnov uničenih ali poškodovanih, 250 ribičev pa pogrešajo zaradi silne nevihte, ki je v ponedeljek ponoči razdejala zahodno obalo Cey-Iona. 1RUN, 30. — Ravnatelj španskih republikanskih sil v Španiji je včeraj posla! ameriškemu poslaniku v Madridu protestno noto proti dovolitvi posojila 60 milijonov dolarjev Francovi vladi. od Eksportne-importne banke WASHINGTON, 30. — Im-portr.a-eksportna banka potrjuje, da je načelno sklenila dovoliti Jugoslaviji novo posojilo 15 milijonov dolarjev in da se nadaljujejo pogajanja, da se določi, kateri proizvodi so bolj potrebni jugoslovanskemu gospodarstvu. BRUSELJ, 30. — Kakor poroča glasilo belgijske komunistične partije «Drapeau Rouge«, so v Ar-lomu pri neki preiskavi odkrili zalogo orožja pri nekem leopol-distu. Preiskavo so izvedli v zvezi z umorom1 komunističnega poslanca Lahauta. PROCES PR011 S0VJE1SK1M VOHUNOM Rista Ilič priznal inkriminirano dejanje >c* i? ohe del- Jparočaa Vam, d«, j* bila 'v i'a8auru6ton.e tn t»ervi~ Važs profeja sp namestitev na slo- »obeU *X«*eut&ri »lov«- vuaekih osr.cvnth Šolah v Sbleken 1 i«tn 1950-1951 odklonjena Scc-r 4 a*«olt* perahč rtsulta cm JO is liapt msrtd« . da »te bili dtoetjesd m. snpornc “bSM 3i ieisga, kasen z ves«i Bjjrr.vvietr eastl. : : : j i-ioato «4 v««*«««*« «ž ll isvea *«** Vabi pro§ztji -^33 blttasdliaansa a»a sor- prtloMll; potrdila a p^teto.j&oatk j »—c vi«m&i. «U sfc«««imt feivaiIn potrdilo i o m \ obes ojači« ^redniUoBu n je vredno dejstvo, da se s takšnim postopanjem omenjenega urada strinjajo tisti »Slovenci«, ki se po drugi strani dozdevno borjijo proti aretaciji odv, Sfiligoja. Pozivamo torej vse Slovence in demokratične Italijane, da se naši zahtevi za preklic takšnega postopanja VU in njenih uradov pridružijo in odločno zahtevajo takojšnje — tudi formalno — ravzeljavlje-nje obsodb vseh zločinskih posebnih in vojaških italijanskih okupacijskih in neokupacijskih sodlišč! V našem dnevniku pa bomo v prihodnjih dneh objavili še druge primere upoštevanja kazni omenjenih sodišč po današnji okupacijski vojaški upravi. radia pozivala ameriška in angleška vlada, t. j. tista vlada, v imenu katere sedaj anglo-ameriška okupacijska oblast odbija prošnjo tistemu, ki se je njenim pozivom odzval, namesto da bi ta oblast vsem obsojenim protifašističnim borcem pri namestitvah v državni službi dala prednost... Nezaslišan je ta postopek in brez dvoma celo hujšfi od izvajanja kazni, ki Jih je izreklo zločinsko fašistično posebno sodišče s strani italijanskega klerofašističnega režima, kot: je pnUmer z aretacijo odv. A. Sfiligoja. Zato v resnici ne najdemo besed, s katerimi mora vsak resnični demokrat takšno postopanje urada angloameriške vojaške uprave I obsoditi. Se večje obsodbe pa LONDON, 30. — Jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Brilej ie danes odpotoval iz Londona V Beograd. V jugoslovanskih krogih' izjavljajo, da bo pred povratkom v Veliko Britanijo ostal nekaj dni na dopustu v Jugoslaviji. LONDON, 29. — Na podlagi informacij iz ameriških krogov je verjetno, da bo v kratkem sklenjen sporazum o vprašanju nemške policije, in sicer v smislu, da bo število mož zvišano od 10.000 na 30.000. Vida flleg aičeuci Ob osmi obletnici njene mučeniške smrti v Ljubljani Pok. Vida Pregarčeva je bila rojena v. Trstu 20. 6. 1920 kot zadnji otrok narodno zavednih staršev Rudolfa in Marije Pregare iz Ricmanj. Ko je bila preganjana od faši-stovske drhali in je morala zapustiti svoje rodno mesto Trst, se je s svojimi starši preselila v Ljubljano, kjer je še kot mlada neutrudno in zagrizeno delovala za osvoboditev vseh zatiranih bratov in sester, ki s o bili tako krivično odtrgani od naše domovine. Vsi so jo poznali kot borko za. pravice zatiranega delovnega ljudstva. V njej je raste! iz dneva v. dan odpor proti fašizmu in izgradila se je, postala je iz žive besede živo dejanje v boju proti fašizmu. Zato so jo fašistični rablji skrbno in stalno iskali ter jo slednjič 31. avgusta 1942 zasledili v. Ljubljani v tovarni uSaturnuss. Začelo se je mučenje, da bi iz nje iztisnili razne podatke o njenih sodelavcih ter sodelavkah. Ne bi bila Vida, če bi usta odprla, ne bi bila izklesana borka za osvoboditev svojega ljudstva, če bi odgovarjala na vprašanja podlih mučiteljev.. Zvesto verujoč V. zmago svoje ideje, nikdar omahujoč v svojem prepričanju ni prenehala kljub silnim mukam, zavedajoč se, da bo njena žrtev pomnožila vrste onih, ki bodo po njeni vodili nadaljnje sil-nejie boje za popolno uničenje fašizma. V večernih urah na današnji dan 31. S. 1942 so jn fašistične drhali na dvorišču tovarne «Saturnus» kof aktivistkv, OF in članico KP privezali na stol in ustrelili. Takrat je bila izpolnila 22 leto. Iz njenih ust ni bilo slišati tožb zaradi muk, ki jih je prestala. Vida je padla kot heroj. Njena velika žrtev nam je dala vel k vzgled: podučila nas je, kako se je treba žitvo-vatj za dosego ciljev, ki si jih postavljamo. Vida, nisi padla zaman, tudi tvoja žrtev je rodila svobodo slcv nskega in vseh jugoslovanskih narodov. Ob tvoji osmi oblrtndi mučeniške smrti se zaobljubi j-: mo. da bomo kot zvesti nosilci tvoje velike ideje in misli nadal hvali neizprosen boj za prčvics in sv.obodo vsega našega naroda. Tvoj prijatelj - borec Dežen »ogled tržaškega no navilionih velesejma IZ ItEPEVTABORSKE OBČOE Čeprav nas je obiskalo ob priliki tržaškega velesejma že nekaj skupin tujcev, je ostal izgled mesta samega popolnoma neizpremenjgn. Ce bi ne bilo redkih transparentov ter nekaj lepakov, postavljenih v izložbenih oknih, bi marsikdo pozabil, da imamo pri nas velesejem. Citatelji nam prav gotovo ne bodo «zamerili», če nismo omenili vseh tistih lepakov, nalepljenih po zidovih hiš (v italijanskih barvah seveda), s katerimi so hoteli pozdraviti tukajšnji šovinisti obiskovalce v imenu «italijanskega» Trsta. Razen teh lepakov so se pojavile italijanske zastave tudi na reklamnih deskah «Aquile», ki kažejo pot vse do velesejma. Kot smo izvedeli, je število obiskovalcev tržaškega velesejma doseglo v ponedeljek 10.000, v torek pa okrog 7.000. V torek so velesejem obiskali tudi vsi delavci rafinerije Aquila; izvedeli smo, da bo y prihodnjih dneh obiskalo velesejem še več takih skupin delavcev iz raznih tovarn in podjetij, tako na primer tudi delavci ILVA, CRDA, Tovarne strojev, MELL ter delavci CRDA iz Tržiča. Prostor, kjer so razmeščeni razni paviljoni, je precej obsežen; prvi paviljon, ki ima svoje mesto takoj pri vhodu na sejmišče je paviljon ERP, v katerem Je razstavljenih več statističnih tabel, iz katerih naj bi bila razvidna vsa «pomoč». ki jo je Marshallov plan nudil Tržaškemu ozemlju za dvig njegovega gospodarskega položaja. Prav gotovo pade vsakemu obiskovalcu v oči najprej tabela o pregledu števila brezposelnih delavcev v letu 1948 ter primerjava stanja v tem letu s stanjem v tekočem letu. Po teh podatkih naj bi bilo sedaj nad 5 tisoč brezposelnih delavcev že zaposlenih in to vse zahvaljujoč sg «dobrotam» Marshallovega načrta. Radovedni smo, kam so statističarji ERP-«dobrot» vtaknili vse tiste brezposelne delavce, ki so prav zahvaljujoč se Marshallovim ((dobrotam« izgubili v zadnjih dveh letih zaposlitev. V. paviljonu je še več takih statističnih tabel, katerih edini namen je pokazati Tržačanom, kako hvaležni so lahko ERP oomo- SINDIKALNE BELEŽKE Dokončno zaključeno vprašanje delavcev „Montaggi Meccanici" Pogajanja za rešitev problema uslužbencev barov in kavarn preložena ■ Jutri se bodo sestali predstavniki obeh strank, da proučijo zahteve pekovskih delavcev V ponedeljek popoldne so se končno usipešno zaključila pogajanja za rešitev spornega vprašanja uslužbencev podjetja ((Montaggi Meccanici«, zaradi katerega so delavci tega že veš dni vodili protestne stavke. Kot že rečeno, so se v ponedeljek popoldne sestali na Uradu za delo predstavniki sindikalnih organizacij in predstavnik; Zakaj. ZAKAJ je Komisija Za podelitev poizerjenih in nadomestnih mest na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom, izključila iz prednostne lestvice učiteljico Stariha Zoro? Odgovor: Prav gotovo zato, ker sestavljajo zgoraj omenjeno komisijo ljudje kot Mizerit — kolaboracionist in politični emigrant, Benčič — nacistični župan, Kacin — kolaboracionist ter Tavčar, ki si je s svojim dosedanjim delom zaslužil, da ga takšni ljudje sprejmejo v svojo sredo. « » « ZAKAJ se sploh čudimo, da odklanjajo odgovorni šolski krogi učitelje in profesorje — domačine, ki so poznani antifašistični borci? — Odgovor je kaj enostaven. Če bi bili tudi naši učitelji in profesorji organizirali za časa fašizma in okupacije Gl L (Gioventff Italiana del Litto-rio), bi imeli danes prav gotovo besedo in seveda tudi «odgovomo» mesto na šolslci upravi, kot ga imn na Primer g. Kosič — pardon — Cossi! * * * ZAKAJ ne pooravij0 pločnikov na Ulici Molino a ven-ta? — Ker po tej ulici ne hodi gospoda, za druge pa menda ni vredno delati lepe ceste. Protest dijaka v Trstu Dragi ((Primorski dnevnik«! V tvoji številki z dne 27. t. m. sem čital članek v zvezi z vprašanjem vzpostavitve popolne klasične gimnazije za tržaške slovenske dijake. Ker sem tudi sam dijak ter obiskujem prav slovensko klasično gimnazijo v Trstu, me to vprašanje še posebno zanima. Pred dvema letoma je bil vzpostavljen prvi razred klasične gimnazije v Trstu; lansko leto je bil poleg tega ustanovljen še drugj razred klasične g:m-nazije. Popolnoma razumljivo je, da smo vsi pričakovali, da bQ letos vzpostavljen še tretji razred, s čemer bi bil omogočen nam dijakom, ki smo dovršili oba razreda, nadaljnji klasični študij. .T da ne — šolska uprava noče letos o t?m vprašanju, ki ie za ••'w to' -a-šega slovenskega šolstva tako važno, ničesar čuti. Tako stojimo vsi slovenski dijaki, ki obiskujemo slovensko klasično gimnazijo pred vprašanjem: kako nadaljevati študij. Odgovorni šolski činitelji pri vojaški upravi prav dobro vedo, da je nadaljnji študij na pravni in filozofski fakulteli dostopen samo tistim dijakom, ki so dovršili sedem razredov klasične gimnazije. Zakaj nam torej Kljub temu odrekajo pravico do nadaljnjega študija na slovenski klasični gimnaziji, ko prav tako tudi dobro vedo, da imamo slovenski dijaki do tega vso pravico? Morda bi nas hoteli s svojimi nakanami prisiliti, da dovršimo svoj študij na klasični gimnaziji v Gorici? Ce je to njihov namen, jim moramo ponovno poudariti, da so se tokrat v svojih računih zelo zmotili. Mi, slovenski dijaki, zahtevamo, da nam odgovorne šolske oblasti nudijo možnost nadaljevanja študija v Trstu ter da zaradi tega izdajo čim prej dovoljenje za vzpostavitev klasičnih paralelk na višji realni gimnaziji. Srednješolec vcdirtva podjetja «Montaggi meccanici«. Vse je kazalo, da vprašanje ne bo tako hitro rešeno. V želji, da b; se končno tudi ta spor poravnal, so predstavniki Urada za delo predla, g-ali nekak kompromis, ki so ga po dolgem pogajanju sprejeli predstavniki obeh zainteresiranih strank. Nov sporazum,- ki predvideva malenkostna izboljšanja plač in delovnih pogojev, seveda ie zdaleč ne ustreza zahtevami, ki so jih delavci predložili svojim delodajalcem: vendar Pa je imelo odločno stališče delavcev vsaj toliko uspeha. da s.o tudi delodajalci ne. koliko popustil; v svojih zahtevah. S sklenitvijo sporazuma so prav gotovo najbolj zadovoljni električni in avtogenični varilci. ki so dosegi; znatna izboljšanja plač, medtem ko so ostale plače drugih clelavcev skorajda neizprejnenjene. # * * V torek bi se morala vršiti na Uradu za delo poghjanja za dosego sporazuma glede nove delovne pogodbc za uslužbence barov in kavarn. Pogajanja so bila v zadnjem trenutku zaradi odsotnosti članov združenja lastnikov barov in kavarn preložena za nedoločen čas. Kot se naš; čitatelji spominjajo, vodijo tudi uslužbenci barov in kavarn že dolgo časa borbo, da bi dosegli novo delovno pogodbo, ki bi določala izboljšanje nekaterih delovnih pogojev. Delodajalci so pogajanja samo zavlačevali ter niso hoteli nikoli pristati na zahteve svojih uslužbencev. Po tolikem času se je delavcem vendarle posrečilo določiti datum za nadaljevanje pogajanj; ko pa je prišel dan, ko bi se morala pogajanja vršiti, so delodajalci javili, da se pogajanj zaradi odsotnosti nekateri članov združenja ne morejo udeležiti. Pogajanjg so se tako ponovno zavlekla — do kedaj? # * * Danes se bodo pričela na Uradu za delo pogajanja za rešitev vprašanja pekovskih delavcev. Delodajalci, ki že nekaj časa niso hoteli ničesar čuti o nadaljevanju pogajanj za rešitev spornih vprašanj, so končno popustili ter pristali, da se ta nadaljujejo. Pekovski delavci so trdno odločeni vztrajati pri svojih zahtevah, ki predvidevajo predvsem spoštovanje nove delovne pogodbe Ce bodo delodajalci skušali še nadalje zavlačevati rešitev tega vprašanja, bodo pekovski delavci stopili v protestno stavko, ki bo imela precei resne posledice. či.... Le kakšni občutki spreletavajo brezposelne al; pa upokojence, ki so imeli priliko o-biskati ta paviljon. Paviljonu ERP sledi paviljon CRDA, ki ima razstavljene razne dele strojev, ki vzbujajo med obiskovalci precej zani-manja,- Takoj poleg tega paviljona je paviljon Avstrije, ki pa ni bogve vaj zanimiv. Izred no okusni so keramični in pa stekleni izdelki, ki jih razstavljajo nekatere avstrijske tovarne. Temu paviljonu slede drugi, v katerih razstavljajo vse mogoče tržaške in italijanske tvrdke svoje proizvode in- sicer od raznih strojev, motorjev, pa vse do raznih novih izumov kuhinjskih potrebščin, okraskov, posode parfumov itd. Veliko pozornost vzbuja med o-biskovalci lesena stanovanjska hiša, ki bi sama po sebi ne bila še tako zanimiva, če ne bi bila opremljena tudi s tako lepim ir. okusnim Zerjalovim pohištvom. Cim hoče človek zaviti v druge paviljone, ga nehote pritegne paviljon, ki je sicer skrit, a vendarle ne toliko, da bj Tržačani ne »pogruntali«, da prodajajo v njem kranjske klobase, dobra štajerska, kra-ška in istrska vina ter obenem tudi že vsem tako dobro poznane copate, bluze, vezene z narodnimi ornamenti in še razne druge stvari, ki jih obiskovalci tako radi kupujejo. Čeprav je na sejmišču še več biffejev in okrepčevalnic, je edinole jugoslovanski paviljon z jestvinami vedno dobro obiskan - znamenje, da Tržačani dobro vedo, kje -so na prodaj dobre stvari. Drugi paviljoni, ki so v sredini sejmišča, predstavljajo kaj pestro sliko s svojimi razstavljenimi proizvodi. Tržaške gospodinje prav gotovo najbolj zanima stroj za pranje in likanje perila, ki bi si ga rada vsaka nabavila — če bi bila cena temu seveda vsaj nekoliko dostopna njenim finančnim možnostim. Tako pa ostaja vse le pri želji, ki pri sedanjem gospodarskem položaju prav gotovo ne bo uresničljiva. Precej skrita in ne preveč obiskana sta paviljona Španije in Češkoslovaške: Ceškolovaška razstavlja nekaj kristalnih predmetov, ki uživajo v svetu že velik sloves, čokoladnih produktov itd.. Španija pa nekaj vrst obutve. žg tradicionalne španske pajčolane in nekaj tekstilnih proizvodov. Zelo dobro obložen je jugoslovanski oddelek v paviljonu B. kjer vzbujajo še prav posebno pozornost prekrasne preproge, usnjeni in lesni izdelki itd.. Tržaške, še prav posebno pa italijanske tvrdke niso na velesejmu pokazale skoraj nič novega. Kot že na drugih velesejmih, lahko vidimo tudi tokrat veliko izbiro vseh mogočih vrst pisalnih strojev, tehtnic, pohištva, kuhinjskih potrebščin, okraskov itd... Vse stvari, ki so sicer zelo lepe, a jih lahko vidimo izložene že v vseh trgovirah. Bolj veliko zanimanje vzbuja med obiskovalci mehanični oddelek, kjer je razstavljenih mnogo vrst strojev. Kot že rečeno, bi moral imeti človek precej časa in pa tudi dobre noge, da bi si do potankosti ogledal vse paviljone ter si na podlagi tega ustvaril nekakšno zaključeno sodbo. Ker bo velesejem trajal še več dni, ji ga bo prav gotovo ogledalo še večje število Tržačanov in tujcev, ki bodo s svojim o-biskom prispevali k uspehu velesejma samega. Polici|i so na poli slovenski borbeni napisi in slovenske zastave celo na privatnih hišah... Po čigavem ukazu preti policija z globami? Predvčerajšnjim so civilnj policisti, ki imajo svojo postajo v Repen taboru izvodili akcijo, ki je .med ljudmi naletela na upravičeno ogorčenje. Policisti so namreč hodili pG vaseh repen, taborske občine in si zapisovali številke hiš, na katerih so bil; napisi ali zastave in zahtevali od gospodarjev, da te napise takoj izbrišejo oziroma prebelijo. Na vprašanja posameznih gospodarjev so policisti odgovarjali, da je to ukaz policijskega komandanta in kdor se ukazu ne bo pokoril, bc kaznovan z globo. Kolikor nam je znano, ni županstvo do sedaj izdalo nobenega ukaza, da bi se morali izbrisati napisi, ki datirajo od leta 1945 naprej. Naš dopisnik se je včeraj popoldne zglasil na policijski postaji v Repentaboiu, da bi dobil tozadevne informacije. Službujoči narednik ni vedel nič povedati ter je dejal da je to stvar komandanta, kateri je bil odsoten in je povabil do- pisnika da se vrne. Kljub temu, da še ne vemo za formalni izgovor policijskega kejna-ndanta, ki grozi z globo tistim, ki na/pisov ne bodo izbrisali, je vendar akcija policijskega komandanta protidemokratično dejanje, ki je globoko zadelo prebivalce re-pentaifcorske občine, ki se vprašujejo, al; so ti napisi, ki so izraz volje ljudstva trn v peti samo doma-čim policistom ali še komu drugemu. Sicer pa, vsakdo je gospodar svoje hiše in lahko napiše nanjo kar mu je dragoj Zakaj se torej vmešu-je.io v stvari, ki jih ne zadevajo? K stvari se če povrnemo. Vsekakor pa. smo mnenja, da bj bilo mnogo boliie in pametneje če bi se civilna policija najprej pobrigala za prepleskanje in popolno odstranjenje tistih fašistovskih snonov in napisov, ki vse prebivalstvo na pr. v spimem mestu Trstu že Aolgo bodejo v oči (glei na pr. hidroavionsko postalo itd.) DVA IZLETA NA ZAGREBŠKI VELESEIEM PRVI IZLET priredi PRIMORSKI DNEVNIK‘‘ od 23. do 25. septembra 1» I L DRUGI i^ZLET priredi PROGRESSO“ od 7. do 9. oktobra GENA za vsak izlet: 3.IOO LIR ODHOD ob 7 uri zjutraj dn e 23. sept. oz. 7. okt. PRIHOD v Trst: ob 24 uri 25. sept. oz. 9.okt. Vpisovanje, ki traja do 12. septembra t. l. se vrši: pri vseh okrajnih in krajevnih tdborib OF cone A, pri tvrdki »Adria express« v Ulici F. Severo št. 5b. KOLEDAR (^iedaiidce - - IjZadio- ČETRTEK 31. avgusta Rajmond. Milodrag Sence vzide ob 5.23, zatone oj> 18.46, Dolžina dneva 13.23. Luna vzide ob 20.10, zatone ob Jutri, petek 1. septembra EgidU, Mladin OF OKRAJNI ODBOR OF ZA II OKRAJ obvešča svoje člane m prijatelje, da se lahko vpišejo za izlet v Zagreb, ki ga prirejata ((Primorski dnevnik« in «11 Pro-gresso« ob priliki velesejma, pri sektorskih odborih OF ali pa direktno na sedežu okrajnega odbora OF na stadionu »Prvi maj« v torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure. Vpisovanja se sprejemajo do 12. septembra t. 1. VPISOVANJE ZA OBISK ZAGREBŠKEGA VELESEJMA V I. OKRAJU. Prijave za obisk zagrebškega velesejma se za I. OKRA.J sprejemajo v Ul. Machiavelli 13, II vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. V BARKOVLJAH s-e prijave sprejemajo na sedežu Prosvetnega društva Ul. Bovedo 41 (na mandriji) začenši s soboto 2. septembra od 19. do 21. ure, nb torkih in četrtkih 0d 19. do 20 ure. Vpisnina znaša za osebo L 3.100.— (vožnja, hrana, prenočišče in vstopnina na velesejem). Vpisovanje se zaključi 11. septembra. Odpotuje se v dveh izmenah: I. izmena 23., 24. in 25. septembra, II. izmena 7., 8. in 9. oktobra. Odhod iz Trsta za I. izmeno je v soboto 23. septembra ob 7. uri z glavne postaje in povratek v ponedeljek 25. septembra qb 24. uri v Trstu. Cas odhoda in Povratka II. izmene od 7. do 9. oktobra je isti kot za I- izmeno. VPISOVANJE ZA IZLET na Zagrebški velesejem, ki ga organizirata «Primorski dnevnik« in «Progresso», se sprejemajo: za IV okraj na sedežu OF v Vicolo di Servola 65 v Skednju (pri Bordonu). PROSVETNA DRUŠTVA Dramska družina Prosvetnega društva z Opčin bo gostovala v nedeljo dne 3.9.1950 v Lonjerju na dvorišču gostilne «Pri Zupanu« s Petrovičevo komedijo v treh dejanjih »VOZEL«. Pričetek ob 17 uri. K številni udeležbi vabi. ODBOR Prosvetno društvo v Bar-kovljah javlja, da bo v petek 1. septembra ob 20.3C pevska vaja mešanega zbora, kjer bomo določili smer nice za nadaljnje delo. Vabimo barkovljansko mladino, da pomnoži naše vrste. ODBOR Lepo uspela predstava LEHARJEVE « VE Se številnejšo publiko kakor k opernim predstavam ja privabila na grajsko dvorišče torkova uprizoritev Leharjeve o-perete sVesela vdova». Dogajanje, ki je današnjemu okusu (tudi onemu, ki se vnema za lahko glasbo) precej odmaknjeno, je Franz Lehar opremil s prijetnimi glasbenimi vložki. Opereta «Vesela vdova» je v prejšnjih letih dosegala ogromen uspeh in še danes najde mnogo odziva pri publiki zaradi svojih originalnih svežih melodij. Z ničemer pa seveda ne more prikriti dejstva, da operetna glasba na splošno ne more imeti zveze s pravo umetnostjo. Ta glasba, v kolikor ni plesnega značaja, služi edino očrtanju sentimentalnih odnosov med glavnimi njunakiv, ki predstavljajo nek izmišljen svet, ki ima navadno namen, da vzpodbuja neostvar-liive ambicije preprostega poslušalca. Glavna konstruktivna sredstva so: scenerija, efekti in baletne točke. Velik nedo-statek operete je uokvirjenost; v želji, da se izogne vsega problematičnega predpisuje shema operete že vnaprej število oseb, njih odnose, potek dogajanja in zaključek. Vpliv, katerega je opereta iz- vršila na glasbeno ustvarjanje oziroma bolje rečeno na kvarjenje umetniškega okusa pri široki publiki, je ogromen Pa pustimo ob strani te naše kritične pripombe o vrednosti operetne glasbe. Saj Lehar jeva dela med ostalimi predstavljajo še dokaj visok kvalitetni nivo. Predstava, ki jo je pripravil znani italijanski radijski dirigent CESARE GALLI-NO, je kar lepo uspela. «l'e-sela vdova» MARIKE MAGIA-RY je bila zares tista koketna graciozna ženica, ki vleče vse moške za nos. Njen glas je prav primeren za to vlogo. Ob njej sta se dpbro uveljavila tudi PAOLO CIVIL, ki razpolaga z lepimi glasovnimi sredstvi in še posebno MARIO CARLIN, ki se je zares potrudil. Veliko smeha je povzročila pojava poslaniškega tajnika LEA MICHELUZZIJA in drugih, ki so se izkazali predvsem kot spretni igralci, ki znajo dobro izkoriščati situacijsko ko-miko. Baletne točke je pripravila ANITA BRONZI. režiral pa je LUC1ANO RAMO. O-kusne scene je pripravil ER-COLE SORMANI. IZLETI PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU Planinsko društvo v Trstu, priredi 16. in 17. septčiilbra zadnji visokogorski izlet v Trentsko dolino, od koder je izhodišče za Triglav, Razor, Prisojnik in Jalovec. Neplaninci bedo lahko" obiskali izvir Seče, botanični vrt in Zadnika. Odhod v sobolo 16. sept. ob 15. Vpisovanje pri ZDTV do vključno 4. septembru. PEVCE «TRZASKEGA ZVONA« obveščamo da bomo začeli s prvo redno pevsko vajo danes 31. t.m. ob 20.30 ^ običajnih prostorih. Zaradi važnosti vas pozivamo, da se je vsi udeležite. Vabimo pa tudi druge ljubitelje slovenske pesmi z željo, da bi se čimprej vključili v naš pevski zbor. ODBOR. GRADNJA NOVEGA SANATORIJA Mestna občina javlja, da je Nacionalni institut za socialno zavarovanje vložil prošnjo za izgradnjo sanatorija v Trstu. Načrt gradnje bo 15 dni deponiran r.a generalnem tajništvu mestne Opčine. SLUŽBA LEKARN Camello, Viale XX Settembre, 4; Cedro, Trg Oberdan 2; Coder-rnatz, Ul. Tor S. Piero 2; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; De-pangher. Ul. S. Giusto 1; Gmei-ner, Ul. Giulia 14: Mizzan, Trg Venezia 2; Praxmaier, Trg Unita 2; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Rovis, Trg Goldoni 8. Glasbena šola v Trstu Vpisovanje v Glasbeno šolo bo 4., 5. in 6. septembra od 10 do 12 ter 17. do 19. ure v Ul. Slataper 1-1 (Carrara) za vse lanske kakor tudi nove gojence. Poučevali se bodo naslednji predmeti: klavir, violina, viola, violončelo, kontrabas, klarinet, trobenta, harmonika, elementarna glasbena teorija, teorija združena s solfeggiom in mladinskim petjem ter harmonija. Pričetek pouka bo 15. septembra. Za vpis vabimo tudi lanske gojence in nove iz Barkovelj in Opčin. RAVNATELJSTVO Policijska postaja na velesejmu Poveljstvo tržaške policije javlja, da je na prostorih tržaškega velesejma ustanovljena policijska postaja, ki bo delovala ves čas razstave. Pokli-čati je treba št. 96986 ali 6987. Prav gotovo bo v gneči na velesejmu- mrgolelo žeparjev in raznih postopačev, zato opozarjamo obiskovalce, naj pazijo na svoje žepe in denarnice, da ne bodo imeli žalostnega spomina r.a tržaški velesejem. Upamo pa, da bo tudi policija budno pazila in stopila na prste vsem malopridnežem, ki bi hoteli izkoristiti to priložnost za svoje umazane namene. Preprečen samomor in umor Oliviero Fornasaro star 50-Iet in 45-Ietna Aliče Modrich živita že več časa skupaj v U-lici Coroneo 1. V torek zvečer sta se po večerji nekoliko sprla in šla slabe volje spat. Ko je Modric že spala, jg Fornazaro odprl plin in se tudi on vlegel v posteljo z očitnim namenom, da b0 na ta način končal svoje življenje in življenje svoje pri- jateljice. Toda malo za tem, je prišel v svojo sobo neki Vin-cenzo Sciannanblo. ki ima v podnajemu sobo pri Fornasaru. Ko je odprl vrata, je takoj čutil vonj plina in nemudoma obvestil policijo, ki je takoj prihitela in rešila dva sprta zaljubljenca sigurne smrti, policija je pridržala v zaporu For-nasara z obtožbo, da je hotel umoriti svojo prijateljico. Odnašal je material pa so ga prijeli Na Greti zidajo nove hiše. Pri delu je zaposlen tudi geometer Nazzareno Micheletti iz Kolonje 442. Pred nekaj časa je zapazil, da jg na gradbišču izginjal gradbeni material. Ker je močno sumil, da je material odnašal neki Stanoslav Lozej iz Ulice Montecchi 3, ga je prijavil policiji, češ ha je odnesel raznega materiala v vrednosti 50.000 lir in to polagoma v do- brem mesecu. Policija je uvedla preiskavo in pridržala v zaporu osumljenega Lozeja. Tatovi na velesejmu Kakor smo že opozorili v nedeljo, so se pojavili tudi na tržaškem velesejmu žeparji in tatovi. V torek zvečer je neki Alfredo Ranieri jz Ulice Giulia 3 pustil za nekaj časa svoj avto in si mirno ogledoval razstavljene predmete. Ko pa se je vrnil, je zapazil, da so mu neznanci odnesli iz avtomobila suknjič, vreden 25.000 lir. Naša partizanska zveza iz Bazovice je priredila prejšnjo nedeljo dne 27.8.1950 lep izlet v bolnico »Franja« in v Novo Gorico. Izleta se je udeležilo precejšnje število partizanov in aktivistov iz narodnoosvobodilne botbe. Iz Bazovice smo odpotovali ob 4. ur- zjutraj z avtobusom. Vožnja je bila vesela in kratkočasna. Kmalu smo prispeli na blok pii Fernetičih. Takoj za nami je pridrvel drugi avtobus s partizanskimi izletniki iz Skednja in Kolon-kovca. Po enourni preiskavi na obeh bloikih smo skupno nadaljevan pot naprej, preko Sežane, Dutovelj, Ajdov-ihrije ter na določeni toraj Cerkno - Lokev, kamor •mo prispeli ob pol dvanaj- stih. Tam sta nas že čakala dva spremljevalca, ki sta bila določena od tamkajšnje zveze partizanov, da nas spremljata y bolnicp »Franja«. Dvajset minut je bilo treba hoditi pej do bolnice po ozki soteski med divnimd skalami in nad šumečim potokom. Kar ostrmeli smo nad tem romantičnim krajem, ki si ga je naša slavna vojska v preteklih zgodovinskih letih izbralg za bolnico. Vsi smo bil; ganjeni, ko smo opazovali bolniške sobe in v njih videli že postelje z vso opremo, razno zdravniško orodje, ki je služilo operacijam, posode, kuhinjo, čitalnico, radio, igralnico, obveze in razna zdravila in sploh S partizanskega izleta v bolnico »Franj a" vse, kar so med vojno rabili. Bolnica je sprejemala približno 200 ranjencev; imela je začasno pokopališče, kamor je bilo zakopanih okoli 50 umrlih borcev. Leta 1946 so vsa ta trupla umrlih partizanov prenesli na pokopališče v Cerkno. Cas nam je naglo potekal in morali smo se ločiti od tako svetega in dragega kraja, ki nam bo za vedno ostal v živem spo- ti gostilni y Logu nas je čakalo okusno kosilo, ki smo ga s slastjo zaužili. Ob 15. uri smo zapustili la presveti zgodovinsiki kraj, ki nas je spominjal na tista težka leta krvave štiriletne borbe. Odšli smo preko svete Lucije v Novo Gorico. V Gorici nas je sprejel predstavnik gradbišča Nove Gorice, tovariško in gostoljubno povabil v veliko dvorano goriške opekarne, na prostranih mizah nas je že čakala dobra maliča z okusnim pivom. Med obedom nam je omenjeni predstavnik v imenu goriškega ljudstva izrekel bratako dobrodošlico, obrazložil nam je pomen našega obiska ter pripomnil, da nas loči krivična gneja, ki je bila diktatorsko vsiljena med nas od naših prejšnjih zaveznikov. Oames pg zapadne imperialistične in kominformi-stične države na najbolj oga- ben način pljuvajo na nas, 'češ da smo «titofašisti» in podobno. Zakaj toliko hinavsko imperialistične propagande proti naši novi državi? Samo zato, ker trdno in neomajno gremo po poti marksizma in leninizma in ker si z velikimi napor; obnavljamo porušeno domovino ter si gradimo in ustvarjamo lepšo in srečnejšo bodočnost — socializem. Kompaktno združeni, stopimo na branik naše neodvisnosti, katero bi nam hoteli naši zapadni in vzhodni sosedje vzeti zaradi svojih imperialističnih namenov. Dobro naj sl zapomnijo, da nas je huda preiskušnja krvave štiriletne borbe preosnovala v hraber narod junakov. Vse te govornikove besede so naši ljudje z burnim odobravanjem sprejeli. Nato pa smo skupno zapeli pesem »Hej brigade« in nekaj narodnih. Neki tovariš iz naše srede se je v imenu vseh izletnikov toplo zahvalil predstavniku Nove Gorice za gostoljuben . sprejem ter za tovariški borbeni nagovor, ki nam ga jia v pravem mislu in v čisti resnici podal. Naito smo si šli ogledat stanovanjske bloke ter razne druge objekte, ki se danes gradijo. Ob povratku domov bomo napeli vse svoje sile, da bomo ponovno seznanili vse naše delovno ljudstvo o resničnem napredku naše države. V veselem razpoloženju smo se pozno v noč vrnili na svoje domove, 91 RADIO IS JUGOSL.CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 in ali 1412 kc) ČETRTEK 31. 8. 1S50 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v Italijanščini in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slovenščini in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Iz opere Bellinija in Do-nizettija; 12.30: Lahki instrumentalni soli; 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slovenščini in objava sporeda; 13.15: Opoldanski koncertni spored; 13.45: Našim ženam (ital.); 14.00: Igra Stojan Stenovič s svojo kapelo; 14.30: Pregled tiska v italijanščini; 14.45: Pregled tiska v slovenščini; 15.00: Zaključek. 17.30: Politične aktualnosti (ital.); 17.40: Pojo italijanski pevci; 18.00: Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju Marjan' Lipovšek; 18.30: Lahka glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v italijanščini: 19.30: Napoved časa - poročila v slovenščini; 19.45: Iz operet in filmov; 20,15: Edvard Grieg: Norveški plesi op. 35; 20.30: Komorni zbor iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca: 21.00: Radijski obzornik: Križišče - Indija (slov.); 21.15: Priljubljene operne arije; 21.40: Drobne orkestralne skladbe; 22.00: Feuilletons (ital.): 22.15: Lahek glasbeni spored; 23.00: Zadnja poročila v italijanščini: 23.05: Zadnja poročila v slovenščini; 23.10: Objava dnev-' nega sporeda za naslednji dan v ital. in slov. 23.15: Ritmične me-lodijie; 23.30: Zaključek. LJUBLJANA,MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) ČETRTEK 31. 8. 1950 5.00: Jutranji pozdrav; 5.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 5.30: Slovenske narodne pesmi; 5.50: Jutranja telovadba; 6.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar; 6.10-7.00: Jutranji vedri koncert. 12.00: Iz oper Bellinija in Do-nizzettija; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Lahka glasba raznih narodov: 13.20: Oddaja za pionirje; 13.40: Poje sopranistka Rezika Koritnikova; 14.00: Lahko orkestralno glasbo izvaja Stojan Stenovic s svojo kapelo; 14.30: Ljudska univerza; 14.50: Slovenske narodne v priredbi Franceta Marolta; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10-15.30: Dvorakovi slovanski plesi. 18.00: Koncert pianistke Hilde Cas-Horakove; 18.20: Pogovor s pionirji; 18.40: Veliki orkestri izvajajo zabavno glasbo; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Dela L. v. Beethovna; 20.00: Predavanje za izobravaln etečaje; 20.20: Georgij Enescu: Romunska rapsodija' št. 1.; 20.30: Poje tržaški komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca (Prenos iz Kopra); 21.00: Petletka naša teče...; 21.20: Aleksander Borodin: Uvertura k operi «Knez Igor«, P. I. Čajkovski: Koncert za violino in orkester v B-duru; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Lahka nočna glasba: 23.30: Poročila; 23.35: Konec oddaje. KINO džungle*! Excelsior. »Povratek. prvaka*. O Aiabarda. 16.00: «Jim iz John VVeissrpuller. . Armonia. 15.30: «Karel iz S Ga?iblidleni'5.30: ((Ljubimka IdSE’ 16.30: «Zena je pon** S. Haivvard. Impero. 16.00: «Višma» • uehikii Itaiia. 16.000: »Krinka v M D. Lamour. : Savona.T5.30: «Na sPfp0(V dvema Amerikancema« r. Viale. 16.00: «Moja zena Kar Vittorio Veneto. 16.00: »Miss ] ia» Gina Zollobrigiaa. Azzurro. 16.00. '»Živa pokoP8"*’ M. Vitale. Marconi. 16.30. na pros1«"«* «Z mojo ženo je Pa -i M. Oberon. 1^ Massimo. 16.00: »Krivda Ames« Rosalin Russei. turi j Novo Cine. 16.00: «AV»' Svete Mart e«. „riiatilj' Očecn. 16.00: »Javni PrlJ j 1«, Clark Gable. Venezia. «Na jugu Su jnaj Vittcria. 19.45: «Oh., ta jd Ljudski vrt na Pr * L. 5(4 »Osem dni ž yljenj|»- jo.* Letni m no v Ul. F. hevc ^ , »Nevarna vdova« s Pinotto. io«5-#AI'" Letni kino Rcian. 19.45. ba in 40 tatov«. dj 20.» pt n i kinn na RotOjl , Letni kino na »Upornik z juga« SaM- Naročnikom v J „ AGENCIJA DEMO* TICNEGA INOZEMS TISKA V I.JUBLJAV^ zarja vse naročnike ^ ga tiska (»Primorski ^ nikn, ((Ljudski tedn!,Ttvo>’ mladih«, »Gospod »Razgledi)) in Soča) “ bitji naročnina P°o((j0Dr> najkasneje do E 1950 za leto 195«. Kdor ne bo do v poravnal naročnine, mo list ustavili. . TRŽAŠKA B°BZA pjr- Zlati Sterling 7800-78^ ^52; nati šterlir.g 1570-1600.- 66fr6W 655; dolar (telegrafski i fr»S švicarski frank 151-1"/ sidh frankov 168-172, šiling 24-24,50. ROJSTVA, SMRTI IN *° ]t j Dne 30. avgusta l9^nrlo Trstu rodilo 7 otrok- r oseb, porok pa je £}{%. Gelli Edda, šofer zan-£ ^ rit- in gospodinja BffScW,r da, prodajalec Ve VVilliam in gospodinja jn ftr kurir Radoikovič Al«®, prOM dinja Kravanja ManJ?,’« ” lec Ceh Franc in š'vllJ .-v! Elisahetta. . Reiiipk UMRLI SO: 77-Ie tnj■. «1« ,. Emma. vd. Borri: l7"lemS T Riccardo, 70-letna fASni gilda, por. Bidoli; 75-le«V&-Elena. vd. RectPorik.,e[pi Castelli Apollonia, sper»s* liuzzi Mario, 68-letna tonia, vd. Černe. Ji, 17. septembra v trg Vipavo« -Kobarid in 16. - 17. septe"1^* V UDBIhJA^ Vpisovanje ^ do 31. avgusta rt* De** ✓ KOVC< Jj), -n *r trd* Mizarji podjetniki kmetovalci ieso\ veza”’ šče, furnir, parkete nudi najugodneje ZACRIBSKI VELESE BO OD 23.9 DO 8.10.1950 ADRIA EXPRESS ORGANIZIRA OBISK zagrebškega velesej V DNEH 22., 23. IN 24. SEPTEMBRA. VPlS°V EXPBfiSS DO 5. SEPTEMBRA V PISARNI ADRIA 181 TRGOVSKO PODJETj£ * MI99 LJUBLJANA^ j SLOVENIJA PREČNA Brzojavi UL. 1 TELEFON: 2 GOSAD, LJUBLJ^1 * »m — |//V^ ZDRAHLISA ZELIŠČA -OLJA - SL H L GOBE - BOLE1 US m0 E1ŽOL raznih vrst - PROSO, A ASO, Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico lfll. nadst. - lelefon 11-32 včerajšnji listi maršal Graziani, Mussr!i«--UrC' zv,e.sti služabnik do. vv0}zpuf ki so sprejeli Wikim UStitvi Grazianija z 9*JZL,V€3eliem- ki se je % N«’Trl^Zm manife$ta' rele „ Zmage so v to- ^armGr *zstrelM v zrak S rakete fbeIe' rdeče ju. p. v Pozdrav Graziani-trosjjj , ic“b po so fašisti raz-*Z itke-V katerih PC-snobcdnPrj^d Grazianija re»n0 m j \ eh letakik je fendar ((ortr*.?™9”71, da so sc ^ ta ram 0 vrata krivične- * Se *PrebiValCi Julij- Hrn fodst ki so se pod Va- «0m borili na Soči v egiptovsk 4fn kl: iz skra-,ne trd- )e »!n. ionskc-slovanskc me- ri puščavi. !je imen!fIm?eči pozdrav». Da-Grazionija naj-»losti« ~ n77lb°l časti ;MirstUa ,0J0. 17111 ^ot «branilci in dolž-ita- teh krajih» česti- JaS7lO ie j nci ?? fašisti v Go- VJQa «Usneh 7J0 Grazianije-dn ba»- Saj ni čudno, H ' dane; soobod. s v Italiji ljudje. Človek bi mislil, da bo visok letni primanjkljaj, ki se vleče skozi vse zadnje proračune geriške občine in ki ie tudi letos dosegel kar 200 milijonov, narekoval našim občinskim upravnikom in gospodarstvenikom previdno gospodarstvo in pametno varčevanje. Iz prestižnih m političnih razlogov država sicer izravnava naš občinski pnimanjljaj, vendar pa bo na en ali na drug način skušala dobiti ta denar nazaj, ker ima še mnogo drugih' občin, ki so poškodovana ali pasivna področja ali imajo kot posledico vojne kakšen drug podoben «plemenit naslov«. Država doplačuje, daje podpore — zraven pa še bolj navija davčni vijak, da dobi potreben denar često iz Hipov prav Ustih davkoplačevalcev, katerih občinske primanjkljaje mora kriti. Pa navedimo primer, ki nam je narekoval zgornje zaključke. Ekonomat goričke občine ima navado, da razpiše vsako leto približno cb tem času med mestnimi trgovci licitacijo za nabavo drv, ki jih potrebuje za ogrevanje svojih uradov in javnih poslopij v zimskih mesecih. Lansko leto je bila precej huda konkurenca med ponudniki jugcslovar* ih drv in onimi iz Karnije. Dobava je bila poverjena za drva iz Karnije, ker so ista ponudili po 770.— lir za Stot, medtem kc so bila jugoslovanska ponujena po 800.— lir. Tudi za letos potrebuje občinska uprava okrog 15.000 stotov drv za svoje potrebe in logično bi bilo pričakovati, d3 bo povabila vse zainteresirane trgovce, naj vložijo svoje ponudbe in da bo potem kupila drva tam, kjer bodo pogoji najbolj ugodni. V nasprotju s tem pa so na ekonematu ali kjerkoli ie iznašli formulo, da so jugoslovanska drva slaoše kakovos.ti kot ona iz Karniie in so jih pod to pretvezo izključili od licitacije. Ko so dobavitelji iz Karnije izvedeli (ali morda dosegli) ;-:a ta sklep, seveda niso več ponudili drv po 770.— lir, ampak so dvignili ceno na 830 — lir ter celo na 870.— lir za stot, medtem ko je cena jugoslovar-skim drvom ostala nespremenjena. Na ta način bo morala plačati občina samo za to dobavo drv skoraj milijon lir več, kakor bi plačala zanje na normalni licitaciji. Poleg tega je tudi stvar kvalitete iz trte izvita, ker je znano, da so karnijska drva okrogla in z lufocm ter imajo mnogo manj gorilnih snovi od jugoslovanskih, ki so klana, lažja in bolj rentabilna. Poleg tega pa je tukaj še drug faktor. Jugoslovanska drva bi kupila občina v okviru obmejne izmenjave blaga. Na ta način bi onih 12 mil., kolikor bi približno znašal izdatek za diva, ne bilo treba izplačati v denarju, ampak s drugem blagu, ki bi ga z našega trga izvozili v sosednjo državo. Pri tem bi zopet občina in njeni Občinarji Imeli znatno korist. Take izmenjave blaga s Kamijo pa ne mm e biti in na ta način je zopet' oškodovano naša gospodarstvo za več kot milijon lir. Zato pričakujemo, da bo občinski upravni odbor preprečil iake nesmiselne načint :azme-tavanja občinskega denarja, ker se taka gospodar?1:; r tika maščuje predvsem na žepih občinskih davkoplačevalcev samih. Obenem pa bi bilo treba s preiskavo ugotoviti, če ni tu zadaj kakšno posebno spletkarjenje, ki diši po morebitnih tajnih dogovorih z dobavitelji. V tem primeru je treba krivce primerno kaznovati. Izpred sodišča 30. avgusta 1950 se je po večkratni odložitvi končn0 zaključil proces Kaltnher Cv tka starega 29 let,* ki je bil zaprt v torinskem zaporu. Skupno z njim je prišel pred sodišče 30-letni Janutolo Peter, ki je bil udeležen pri goljufiji na škodo gostilničarke Gravos Ivane. Neke -junijske nedelje sta zviteža prišla v gostilno «De Rosa«, seveda jedla in pila in postala malone prijatelja s prijazno gostilničarko. Zmislila sta se naenkrat, da bi nujno potrebovala vsoto 24.000 lir. ker pa so bile banke zaprte sta naprosila dobro ženo, da jima napravi uslugo ir. jima posodi vsoto denarja, za garancijo pa sta 'ji izdala ček s pod. pisi. Drugi dan je lahkoverna ženska pristopila k bančni blagajni, da vnovči denar. Takoj je zvedela, da -je opeharjena in da Kaltnherjev0 premoženje v banki znaša borih 920 lir. Prijavila je sleparijo oblastem, ki so dolgo in zaman zasledovale sleparja, ki str med tem časom napravila še drug: podobne grehe. Ujeli so ju v Torinu jn sta danes za svojo prebrisanost dobila 9 mesecev zapora in 7500 globe vsak Kmo = 16.30: «Francis govo- VERDI, reča žival«. VITTORIA, 17: «Vedno si se lagala« M. Ohara. CENTRALE, 17: ((Krvava ogrlica«. ESTIVO, 21: «Krik» E. Parvo. EDEN, 17: ((Tihotapec Manu« A. Benetti. MODERNO, 17: «Modra dalija« A. Laad, V. Lake. Mladoletni tatovi v rokah pravice V zadnjih dneh so razni časopisi poročali, da so karabinjerji v Gorici odkrili tatvine svinčenih predmetov pri gradnji neke nove stavbe. Tatovi so odnesli skoro vse svinčene cevi in svinčene plošče na strehi. Ukradene predmete so tatovi prodajali v Gorici raznim trgovcem. Po nekaj dneh izka-nja, so karabinjerji odkrili skupino tatov in jo predali sodišču. Po prvih preiskavah se je ugotovilo, da so zlikovci prihajali iz Ulice Toscolano od koder so šli v stavbo potem ko so preplezali visok zid, ki obdaja novo gradbišče. Bolj jasne po-1 datke o tatovih ie dal karabinjerjem neki delavec, ki je neki večer opazil 4 dečke z ve- I liko vrečo blaga. Delavec, potem ko se je dečkom predstavil za policijskega agenta jih ie ustavil in pregledal kaj imajo v vreči. Opazil je, da je vreča polna svinčenih cevi. 4 dečke je omenjeni delavec . prijavil karabinjerjem, ki so jih pridržali. Ti so: Silvio G. stanujoč v Ulici Marconi, di Alino T., iz Ulice S. Antona. Rinaldo M. iz Ulice Ascoli in Avguštin R. iz Ulice Tabai. vsi mladoletni. Pri zasliševanju so vse izpovedali. Mladi zlikovci so pričeli ropati svinec že pred mesecem dni, ko jim je Rinaldo M. povedal, da je odkril način kako si bodo lahko pridobili denar. Vsega skupaj so pokradli okrog 150 kg. svtinca, ki so ga prodali delno trgovcu Josipu Periču iz Ulice S. Antona 7, trgovcu Mariju Nanutu iz Ulice Faiti, tvj-dki Schnabel iz Ulice Faiti in neki Pacqua Sieve iz Ulice Ascoli. Mladi tatovi so trgali svinec iz strehe in cevi iz zidov s pomočjo železnih palic. Pri teh dejanjih jih je vodi! neki Willi, od katerega niso znali nič drugega povedati. Ob zaključku svoje preiskave, sp karabinjerji predali sodišču 4 mladoletne tatove in 4 omenjene trgovce, ki so od njih kupovali ukradeno blago. Priprave v Tržiču za obrtniško, trgovsko in industrijsko razstavo V Tržiču se vršijo velike priprave za okrajno obrtniško, trgovsko in industrijsko razta-vo, ki bo v prostorih osnovne šole Duca d'Aosta. V šoli so že razporejeni prostori in se že dvigajo stojnice posameznih tvrdk, ki bodo sodelovale na razstavi. Tudi na dvorišču šole bodo uredili prostore za razstavo. Za šolo pa bo tvrdka Godina uredila prostor za revijo mode, na kateri bodo sodelovale tudi znamenite modne hiše iz Torina in Milana. V spodnjih prostorih stavbe bodo razstavljale tvrdke lesne industrije, v ostalih nadstropjih pa bodo razstavljeni hidravlični predmeti, industrija, elektrotehnika in predmeti za domačo uporabo. Krokodilove solze goriških »sindikalistov" Včerajšnji aGiprnale di Trie-ste« prinaša poziv goriške pokrajinske sindikalne zveze tržaški Delavski zbornici, kjer je med drugim rečeno, da je v Gorici in na Goriškem več opekarn, ki imajo malo dela, ker jim je bilo odvzeto zaledje, kjer so lahko prodajale svoje proizvode. Eri tem omenja, da je za te opekarne ostalo samo še — poleg goriške pokrajine — Svobodno tržaško o:emlje. kamor so pošiljali 0Peko in dru. ge proizvode. Zato prosi tržaško Delavsko zbornico, naj posreduje pri angloameriški vojaški upravi, da prekliče dovoljenje za uvoz opeke iz Jugoslavije, ki je bilo pred kratkim izdano nekaterim tržaškim tvrdkam. Pritožujejo se, do bo •jugoslovanska konkure.iea močno prizadela goriške opekarne in s tem goriško delavstvo. Obenem se priporočajo svojim bratcem pri tržaški Delavski zbornici, naj ščitijo interese nacionalne proizvodnje. Kakor nam je znano, opekarne na goriškem niso tisti či-nitelj, ki bi odločal o gospodarskemu razvoju ali propadanju goriške pokrajine. Res je, da je treba paziti tudi na najmanjše odpuste z dela, ker se tako samo veča vojska brezposelnih v goriški pekrajini. Ce bedo goriške opekarne prizadete zaradi «konkuren:e» jugoslovanskih opekarn ne bodo ) zaradi tega, ker jugoslovanske opekarne prodajajo svoje proizvode v Italijo, ampak zato ker se ti proizvodi prodaj jo na ozemlje, kjer ni Italija. Zato nimajo goriški ((sindikalisti« nobene pravice protestirati proti temu. Bolje bi bilo da b si prizadevali za vprašanje lad-jedelniške industrije v goriški pokrajini in sicer v Tržiču in za druga večja podjetja, ki v resnici predstavljajo odločilni faktor razvoja ali propadanja goriškega gospodarstva in seveda vprašanje zaposlitve delovne sile. Zato priporočamo Sindikalni zvezi goriške pokrajine, naj se zanima, da bedo tržiške ladjedelnice lahko zaposlile na tisoče in tisoče delavcev, ki so danes brezposelni, da bQ oljarna Luzzatti v Tržiču ponovno obratovala, da bodo vse druge industrije v goriški pokrajini zaposlile toliko delovne sile, kolikor zmorejo. Naj se zanimajo pri italijanski vladi, da preskrbi tržiškim ladjedelnicam naročila za gradnjo novih ladij in naj ne kupuje preko Marshallovega pl'*na ameriških «Liberty». Samo tako bod.- ir. žiške ladjedelnice lahko delale in se bo brezposelnost zmanjšala. Kar se Pa tiče ugotovitve, da je Jugoslovanom omogočena konkurenca zaradi kolektivi, stičnih načinov dela, kjer ni urnika in določene osnovne plače, kakor to ugotavlja «po-ziv», naj bodo ljučje okrog pokrajinske sindikalne zveze prepričani, da konkurenčne cene jugoslovanskih proizvodov, ne izvirajo iz izkoriščanja delavstva. Ce jugoslovanski proizvodi lahko konkurirajo na trgih v tujini s tujimi proizvodi, je to znak zdravega gospodarstva in zavednosti delavcev, ki se jim ni treba buriti zg izboljšanje trenutnih ekonomskih pogojev, kakor se to dogaja pri nas, ampak delajo na tem, da bodo njihove tovarne proizvajale čimveč blaga, ker gre to v korist vsemu delovnemu ljudstvu. Vseh - ---, .v, boriij '*¥riali*tičnih spuscajo so Se ti vojnah na- Drnf - ,------ UUJ yOi-Z lSVObodi drUpih °Vanjem 1 so 's svojim sode-#l0»i E_,.s kruotočnim. fašiz- yiianskem„eli toUko °cria «1 Predvsp mr°d.u samemu ^ nas (iSt>,7n nam Slovencem, %V h0tel Mizem z .iztrebm: Z 0(7- ce ob- fašističnega ■Uje rJ°diši.a in če se do- ^be ,?° Uveljavljajo to! voja; mznim kapia 1 KvneL pln,n Bertoldi k »ttin«. zb°rovanju naziva-Jkitce ■ Partizanske borce 777 (, 19 i^ je t^Upno , ar-ih, tako da v *-, stmzo _______ je bilo ,Vii*t)Cev°mSt^il0 v°livnih upra. . sPlošni ”'°^kega spola 2737: v !,V tem °,hyni se™am je bi- 3258 1« ‘iškega mni. Volj 'h 18, (wTnskega spola, črta-n, !1’ skuPr-o 3251 & °b«na s.pola' Krmin' ivn tirn, )e v krmir.ski občini L.J Volivniht0rej šteje skuPno kor virii!_mh “P navedenih po- vi ter se je zaradi mirovne pogodbe uredila meja proti Štajerski, ki je ostala avstrlj-jska, a vsa Kranjska in Hrvatska do Save postala francoska provinca, je bil promet po Savi in zlasti pre-ko Zagorja na Trojane jako živahen; kar so južne dežele pošiljale gor proti središču Kranjske in Ilirije, je potovalo in se vozilo tudi skozi Zagorje in Crni graben. Kaj čuda torej, da so cve-le v Zagorju krčme in da krč-marji tamkaj niso bili vsi kmetski ljudje; ker ni samo kmet vozil in tam trgoval, nego marsikateri gospod je prišel tod mimo in francoski oficirji, ki so hodili proti Za-grebu in nazaj, so ostajali radi v Zagorju, bodisi da se okrepčajo za utrudljivo pot po hudih klancih skozi Crni graben, bodisi da dobč še kaj dobrega v želodec, preden sedejo v čolne; kajti do Zagreba dol je bilo malo postaj in njihovi čolni so imeli navad-no strogo odmerjeno in preračun j eno pot- Ena gostilna na spodnjem koncu Zagorja pa je bila za to osnovana, da je sprejemala gosposke goste. Tamkaj se je dan pozneje, kakor so se vršili oni dogod-ki, ustavil okoli poldne kmetski samcat voz, s katerega, oziroma s sedeža na njem, iz slame improviziranega, je zlezel mož, star kakih pet in trideset let, v opravi francoskih vojaških uradnikov. Krčmar je stopil sam pred hišo in videč, da ima pred seboj višjega uradnika, se je globoko priklonil ter potem pobral potnikovo torbo z voza in šel za njim v sobo. «Ali dobim tukaj nocoj prenočišče, ako treba?« vpraša tujec-Do zdaj Se ni bil krčmarja pogledal; a tudi ta, vajen enakih gostov, se ni bil za njegovo osebo več zmenil, nego je bilo vljudnemu gostilničarju proti gostom treba- «Seveda!» zavrne ta francoski, kakor ga je bil oni ogovoril; pa tujčev glas se mu je zdel nekako znan in zato upre zdaj bolj pazno svoje oči vanj in precej potem nadaljuje z Iznenade-nim glasom slovenski: «A, glejte, gospod Bmjač, vi ste! Kdo bi bil mislil, da vas tu vidim, in v tej opravi? Čestitam vam, gospod, Cesti. tam!» Rekši se prikloni še nekajkrat in stopi znancu malo bliže. Poznalo se mu je na licu, da ga to spoznanje jako veseli-A obraz tujčev ni kazal enakega veselega izraza; bil je sprva osupel, pa ko se je pri prvih besedah krčmarjevih hitro obrnil proti njemu, je spoznal očividno tudi starega znanca in z nekako prisiljeno prijaznim naglasom je rekel, in sicer tudi slovenski: «Vraga! Tudi jaz nisem ve-del, da ste vi zdaj tukaj! No, veseli me, gospod Medved, da se vam dobro godi, kakor vidim«. Rekoč se ozre po okusno opravljeni sobi ter hladno pomoli svojo roko krčmarju. «Oh, bolje bi bilo lahko, bolje,« reče ta, «stari ostanki, veste, ti me še tarejo! Ko bi teh ne bilo, gospod Br-njač, ko bi le teh ne bilo! Pa vam se mora dobro goditi, vi ste jo pa zadeli, to vam pravim! I, kaj pa ste vendar zdaj?« vpraša radovedno. «Jaz sem tajnik maršala Marmonta«, odgovori ta samozavestno in se obrne proti oknu. (Nadaljevanje) ja za napravo črnega vina je postopek nekoliko drugačen Grozdju modrih< »ort zmeljemo in robkamo to je odstranimo grozdne pgfdjc, Brozgo spravi mo v zaprte kadi in moramo paziti, da pride čim manj dotiko z zrakom. Brozgo pustimo kipeti 4 do 5, največ 6 dni z namenom, da se med kipe njem iz jagodnih kožic izluži barvilo (enocian), ki daje vinu zaželjeno temno barvo. Da to dosežemo moramo mid kipenjem večkrat mešati. Ko dose žemo zaželjeno barvo brozgo stisnemo in spravimo mošt lahko zažveplane sode in jih opremimo s kipelno veho. Glede žveplanja moramo vedeti da se pri izgorevanju žvepla razvija žvepleni dvokis, ki razkraja barvilo, zaradi česar čr nih mostov odnosno vina ne smemo žveplati močneje. Da dobimo dobro in zdravo vino je važno to, kako se vrši kipenje ali vretje mošta. Ni vseeno s kakšnimi glivicami se vrši ta kemični proces, ki vrenjem spreminja sladkor, tako da se iz 100 delov sladkorja razvije 48 delov alkohola, 48 delov ogljikove kisline, tri dele glicerina in er, del ekstraktnih snovi. Na grozdju, zlasti če je bolno in pokvarjeno, je vse polno različnih glivic, ki pridejo tudi v proces kipenja Pozneje so takšna vina podvržena raznim boleznim. Zato umni in napredn; vinogradnik mošte belih sort razlužijo. Raz-luženi mošt pretočimo, ga dobro prezračimo ter mu dodamo na vsak hektoliter dva do tri litre burno kipečega mošta ki smo ga pridobili iz popolnoma zdravega grozdja. Na ta način spravimo mošt v najkrajšem času y kipenje. Na bolj enostaven način dosežemo zdravo kipenje s tem, da mošte nekoliko zažveplamo. Dognano je namreč, da bolne glivice ne prenesejo žveplenega dvokisa in jih tako z lahkim žvepla-njvm uničimo ali vsaj omejimo njihovem razvoju. Po drugi strani omogočimo razvoj zdravim vinskim glivicam, ki prenesejo veliko več žveplenega dvokisa. Tako se razvija kipenje na podlagi zdravih glivic pri čemer se bolne glivice, če že niso popolnoma poginile, vsaj niso mogle močneje razvijati. Pri žveplanju je treba posebno paziti, da nc žveplamo premočno, knr bi umorili s tem tudi zdrave glivice. To bi povzročilo da se ce bi moglo Poravnajte naročnino! Vse naročnike Primorskega dnevnika in tudi drugih časopisov obveščamo, da lahko poravnajo naročnino pri Centru tišini v Kopru, Ulica Battisti št. 2, pritličje. Vsi naročniki naj redno in v naprej poravnavajo naročnino. CENTER TISKA razviti kipenje, ki ni nič drugega kot pretvarjanje sladkorja in drugih snovi,- ki dajejo vinu prijeten okus. Ravno iz tega razloga je važno ng kakšnih glivicah in kako se -vrši kipenje. Prav tako je treba paziti, da se med kipenjem v vinskih kleteh ne razvija previsoka toplota posebno, če smo imeli trgatev v toplih sončnih dneh. To je nevarno zlasti v južnejših krajih Istre. Toplota namreč zelo vpliva na potek kipenja in je v začetnem stadiju najugodnejša, kadar ima 17 stopinj Celzija, pozneje pa se lahko razvija do 25 stopinj. Pri toploti nad 25 stopinj se zdrave glivice slabo razvijejo in kipenje preide v ocetno kipenje. Vedeti je treba, da so takšna vina podvržena cikavosti. Tako se večkrat dogodi, da postan^ vino kislo v spomladanskih mesecih, ko nastane toplota. Za primer, da je v klpelnih kleteh toplota previsoka, jo je treba zmanjšati. V severnih krajih pa morajo zaradi prenizke toplote vinske kleti ob času kipenja greti, ker ie znano, da se kipenje pri toploti pod 12 stopinj Celzija sploh ali pa slabo razvija. Najugodnejša toplota je v začetnem stanju kas kor rečeno, 17 stopinj ter kasneje največ 25 stopinj. Javna produkcija dramskega tečaja V soboto dne 2. septembra ob 20.30 uri bomo imeli v koprskem gledališču kulturni večer, pri katerem bodo nastopili gojenci in gojenke dramskega tečaja iz Kopra. Spored bo sledeč: 1.) Bratko Kreft: »Celjski grofje« III. dejanje (Scena pred sodiščem). 2.) Fran Finžgar: »Razvalina življenja« II. dejanje. 3.) Umetniška beseda - recitacije. Vabimo in pozivamo občinstvo, da se polnoštevilno udeleži tega prvega nastopa naših dramskih tečajnikov in dajo s tem zadoščenje mladini, ki dela nenehno tudi na kulturnem področju. Obvestilo Ko. Mestni ljudski odbor v pru sporoča sledeče: Zaradi združitve Mesnega gradbenega podjetja l. maj,, z drugim gradbenim podjetjem poziva mestni LO v Kopru vse dolžnike .meni v,n ga p, dj tja da poravnajo svoje dolgove pri njem. Istočasno pozivu tudi vse upnike, da predložijo v roku 20 dni po objavi tega obvestila svoj zahtevek pn mie-novanem podjetju. Kd .r ne bo do navedenega roka poravnal svojega dolga, bom0 prot, nje-ma s od Tujsko p. stopali. Dolžnik i naj nakažejo dolžne zneske ng tekoči račun št 1-260-11 pn Istrski bink. ,, Ko_ Pru na naslov: uGradbeno pod. let je I. maj» Koper. . ■ . S tržaškega velesejma Lev*>: OGROMNA STISKAL-NICA DELO ((PRVOMAJSKE« Zgoraj: AVTOMOBILI, DE-LO TOVARNE AVTOMOBI-LOV V MARIBORU. ^ _______________ l SPOZNAVAJMO LEPOTE IN ZANIMIVOSTI SLOVENSKE ZEMLJE V 'pasjih dnevih, ki so letos pošteno zaslužili svoj naziv, so mi misli uhajale v gore, tja, kjer človek lahko pošteno za. diha, da se mu razširijo prsa in da zajame mrzlega, zdravega zraka. Bliže h goram, ven iz mesta, proč ocj ljudi in vsakdanjega trušča in mestnega hrupa. Tam se človek spočije, da se potem z mirno dušo in zado. voljnega srca spet vrne okrepljen k svojemu delu. Pa sem jo mahnil proti severu na Kamniške planine. Potovanje z vlakom po Slove, niji ni v poletnih mesecih prav nič prijetno. Vsi vlaki so natr. pani ljudstva, ki potuje na dopuste, odnosno se vrača že v službo. Je pač to dol/a dopustov in zato mnogi potujejo v gorske kraje Slovenije ali pa k morju. V novi, socialistični Jugoslaviji ni več, kot je bilo nekdaj, letovanje privilegij samo nekaterih redkih izbrancev, ki so imeli dovolj denarja, da so ho. Tisto malo napora, ki je po. treben za to pot obilo poplača prekrasen pogled, ki ga ima planinec, ko pride na Malo pla. nino. V ozadju kipijo kvišku vrhovi Kamniških planin, ki ponosno kraljujejo nad to prelestno pokrajino. Nekaj čudovitega je, ko po naporni poti na goro, sediš na vrhu in počivaš v sončnem miru, ter imaš samo še nebo nad seboj in pod seboj strme doline in divje skalnate sklade. Kdor prostoru tudi miza in klop. Streha koče je podaljšana do tal. Na ta način nastane okoli pastirjeve sobe prostor za živi. no. Ker ima vsak posestnik svo. jo kočo, je tam cela vas. Med narodnoosvobodilno vojno so nudile te koče mnogokrat zavetje partizanom, zato so jih Nemci požgali. Toda po vojni so že skoro vse nanovo postavili. Pastirjevo življenje m prav lahko, kakor bi kdo na prvi pogled sodil. Ze ob štirih mora vstati, da pomolze krave in odžene živino na pašo. Potem iina opravka z mlekom, s priprav. Ijanjem drv za kurjavo, s kuhanjem hrane sebi za kosilo in večerjo. Najtežje delo pa je zvečer, ko mera iskati po raz-nih dolinicah, ki so včasih pre cej daleč, svojo živino. Pri tem si seveda pastirji med seboj pomagajo. K sreči ima vsaka živina na vratu zvonec, tako da se že na daleč sliši, kje se pase živina. In zvečer se najraje pase, ker je hladno in ni nadlež. nih muh in obadov. (Nadaljuje) Cesare Pcivese POGLED NA VELIKO PLANINO NOV PRITISK ZSSR napkimoniijo Poljske V Varšavi je bil nedavno plenum Centralnega komiteja Združene delavske partije, na katerem so obravnavali revizi. jo šestletnega gospodarskega plana (1950-—1955). Kakor vemo, so bile osnovne smernice poljskega pl ar,a določene že na Kongresu združitve decembra 1948, lani pa je bil odobren tudi sam plan. Kakor na C.eškoslova. škem, v Bolgariji itd. se tudi na Poljskem zdaj uresničuje plan pod pritiskom Sovjetske zveze in ta sprememba ima v glavnem dve smeri — smer pospešitve proizvodnje in povečanja obse- ga akumulacije, oziroma smer še močnejše preusmeritve na tiste panoge, ki naj delajo za izvoz v ZSSR. Gre v glavnem za dve panogi, za industrijo meta. lurgije in strojev in za surovine. Na tem plenumu je član Po. litbiroja poljske partije Hilarij Minz navaja', da so se glavna načela plana znatno spremeni, la, da postavlja novi plan mno. go širše in daljnosežnejše naloge. Dalje, da so bile zavrnjene oportunistične (beri za Poljsko specifične) in sprejete boljševi-ške (beri sovjetske birokratič-ne) metode planiranja, da je bflo likvidirano minimalistično stališče, ki je dopuščalo, da o. stanejo neizkoriščene mnoge možnosti zg hitrejši razvoj. Značilno je, da je prišlo do zasedanja plenuma Centralnega komiteja in temeljite revizije gospodarskegu plana neposredno po sklenitvi osemletnega tr. govinskega sporazuma z ZSSR, ki je bil sklenjen v znamenju ((poglobitve medsebojnih eko. nomskih odnosov na temelju gospodarskih planov obeh držav«. Pravi smisel teh sprememb lahko delno spoznamo iz podat- Ob otvoritvi novega plavalnega stadiona /i^o/ezi/av Ljubljani NA PLAVALNEM DVOBOJU med JUGOSLAVIJO in ŠVEDSKO vodijo gostje z 58,5 : 54,5 Jugoslavija premagala Švedsko v vaterpolu s 7:4 LJUBLJANA, 30. — S plavalnim dvobojem med Jugoslavijo in Švedsko je bil danes na slovesen način otvorjen niov plavalni st dion «Kolezija» v Ljubljani. Stadion so zgradili s prostovoljnim delom slovenski športniki in fr on lovci. Na današnji slavnostni otvoritvi je gosle ob nabito polnem stadionu, kjer je bilo 5000 gledalcev, pozdravil predsednik slovenske plavalne zveze dr. Božo Linhart. Kot je znano, spada Švedska plavalna reprezentanca med najmočnejše v Evropi. Po prvem dnevu dvoboja vodi Švedska proti Jugoslaviji-z 58,5 proti 54,5 točk. Tekmovanje se je pričelo ob 17 uri s skoki s trimetrske deske (črnske) in z desetmetrskega stolpa (moški). Pri ženskah vodi Švedska v razmerju 7:4, pri moških, kjer tekmuje samo Keber (Janovski ni prišel) pa vodi Švedska s 14:7. V plavanju pa so bili doseženi naslednji rezultati: 400 M PROSTO - MOŠKI: 1) Stipetič Mar jan (FLRJ) 4:55.9, 2) Ocstrand (Švedska) 4:56-2, Stevanovič (FLRJ) 5:03.8, 4) Synnerholn (Sved.) 5:16. 100 M PROSTO - ZENSKE: Wahlberg (Sved.) 1:10.9, 2) Lundguist (Sved.) 1:11.8, 3) ŠAHOVSKA OLIMPIADA V DUBROVNIKU JUGOSLAVIJA VODI judi pojjJigranih prekinjenih parfijah Po VI. kolu šahovske olim-piac.e 'v Dubrovniku je Jugoslavija pov. čala naskok iz prejš. njih kol. Največji konkurenti Jugoslavije Nemčija, Amerika in Holandska niso namreč po odigranih prekinjenih partijah izpolnili pričakovanj. Jugoslavija pa je premagala Francijo z zelo visokim rezultatom. R zultati po prekinjenih par-ti juh: L kolo NORVESKA-C1LE 0:4. PERU-ARGENTINA pol : 3 in pol. IV. kolo ARGENT1NA-NIZOZEMSKA 1 in pol : 2 in pol. DANSKA ZDA 1 : 3. FINSKA-PERU 2 : 2. NEMCIJA-FRANCIJA 3 : 1-NORVESKA-GRCIJA 3 m Pol : pol. V. kolo SVEDSKA-CILE 2 : 2. FRANCIJA-NORVESKA 3 in Pol : pol. AVSTRIJA-FINSKA 1 in Pol : 2 in pol. NIZPZEMSKA-DANSKA 3 in pol : pol. VI. kolo CILE-ARQENTINA 1 : 2 (1). Ena partija ni bila odigrana. DANSKa-ITALIJA l : 3. FINSKA-ZDA 1 in pol : 2 in pol. NEMČIJA-AVSTRIJA 2 in pol : 1 in pol, JUGOSLAVIJA-FRANCIJA 3 in pol : pol. Rabar-Hugot 1:0. - SVEDSKA-GRCIJA 3 in pel: pol. Po VI. kolu je stanje naslednje: Jugoslavija 19 in pol točke, Nemčija 16 in pol, Nizozemska in ZDA 15 in pol, Argentina 15 (1), Belgija 14 (1), Cile 13 in pol (1), Švedska 12, Finska 11 in pol, Peru 10 (1), Francija 10. Avstrija 9, Italija 8 in pol, Danska 8, Norveška 7, Grčija 3 in pol. DUBROVNIK, 30. — Pri današnjem nadaljevanju šahovske olimpijade igrata med seboj Avstrija in Jugoslavija. Trenutno vodi Avstrija z 1,5 proti 0,5. Jugoslovan Pirc je remiziral z Avstrijcem Muel-lerjem, medtem ko je avstrijski mojster Lambert premagal Jugoslovana Puca. Grkinič (FLRJ) 1:13.4, 4) Li-gorio (FLRJ) 1:14.2. 100 M HRBTNO - MOŠKI: Larsson (Sved.) 1:12.2, 2) Ska-nata (FLRJ) 1:12.2, 3) Person (Sved.) 1:13.0, 4) Finci (FLRJ) 1:13.0, Zanimivo je, da so v tej tečki tekmovalci prispeli na cilj v «mrtvem teku«, ~jn sicer tako prva dva k oj druga dva in so se zaradi tega točke razdelile. 3x100 MEŠANO - MOŠKI: 1) Jugoslavija 3:25.1 (Skanata 1: 12.2, Barbieii 1:12.2, Stipetič 1:00.7), 2) Švedska 3:25.4 (Lars-son 1:11.9, Rask 1:12.4, Oestrand 1:01.1). Razvidno je, da so Švedi še ob drugi predaji vodili, vendar je Stipetiču uspelo nasprotnika dohiteti in ga premagati. 4x100 PROSTO - ZENSKE: 1) Švedska 4:50.8 (Lundquist 1:12.8, Thidhohn 1:13.0, Fredln 1:11.2, Aihgren 1:13.0), 2) Jugoslavija 5:12.8, (Grkinič 1:13.2, Ligorio 1:18.2, Simatovič 1:18.2, Juvančič 1:23.2). Tekma v vaterpolu se je končala s sigurno zmago Jugoslavije 7:4 (3:1). Med tekmo se je pokazala absolutna premoč Jugoslovanov; Švedi so dva svoja gola dosegli iz kazenskega strela. V nedel igo nlna t Švedska - Jugoslavija Na Švedskem je veliko zanimanje za nogometno tekmo Jugoslavija : Švedska,, ki bo v nedeljo 3. septembra v Stockholmu. Čeprav je v stadionu prostora le za 40.000 gledalcev, so bile že prva dya dneva skoraj vse vstopnice razprodane, ročajo, da je ostalo samo še nekaj stojišč. Okrog 2000 ljudi iz raznih krajev Švedske, ki kov o zunanji Irgovini med Poljsko in ZSSR. Čeprav ti podatki riso popolni, ker ne obse. gajo menjave po posebnih dogovorih, vendar zgovorno pri čajo o popolni kontroli ZSSR nad zunanjo trgovino Poljske. V zunanji trgovini Poljske sta udeleženi izmed držav sovjet, skega bioka v glavnem dve: ZSSR z levjim deležem in CSR. Zunanja trgovina Poljske z dru. gimi državami sovjetskega bloka je malenkostna. Sovjetsko-poljski petletni trgovinski spo. razum je določal letno menjavo v vrednosti 265 milijonov dolarjev. Za to leto pa je menjava Poljske 2 ZSSR in drugimi državami njenega bloka dolo. čena na okrog 700 milijonov dolarjev (kar bi bilo 81% več kakor leta 1948) to pa bi pome. nilo v primeri a poljsko zunanjo trgovino leta 1949 okrog 60%. Po sklenitvi lega novega osemletnega sporazuma so še bolj narasle obveznosti Poljske do izvoza v ZSSR. Z novim sporazumom je dobila Poljska nov blagovni kredit 100 milijonov dolarjev in se zavezala, da bo povečala menjavo z ZSSR za 66% v primeri s povprečno do. seženo menjavo v letih 1948— 1950. Čedalje večji pritisk r;a Poljsko v smeri povečevanja menja, ve z ZSSR povzroča, da se ne. nehno poslabšuje njen trgovin-sko-politični položaj v svetu na splošno in da je neravnotežje njene notranje ekonomike čedalje večje. Na fini strani mo. ra Poljska izvažati čedalje večje količine kapitalnih dobrin v ZSSR (po uradnih podatkih planske komisije je proizvodnja v težki industriji y drugem četrtletju zaradi pomanjkanja su. rovin občutno zaostala in bele. žila Ie-te indekse: surovo železo 96%, prečiščen svinec 87%, lokomotive za normalni tir 94%, vagoni 86% itd.), v zahodne dr. Žave pa mora v glavnem Izvažati živila (najvažnejša postav, ka so živina in živinorejski proizvodi), medtem ko zadeva glavni poljski izvozni artikel, premog, zaradi nemške konku. renče na čedalje večje težave glede plasiranja in prinaša čedalje manj deviz. Razen tega obremene Poljsko tudi velikanska plačila za vzdrževanje ce. lega kadra strokovnjakov, med katerimi je največ preprostih delavcev. Po nekaterih vesteh, ki jih ni nihče qvrgel, je v velikem metalurgičnem kombina. tu v Krakovu od 100.000 delav. cev 60% ruskih strokovnjakov in delavcev. Posledica vsega tega je, da so težave poljske ekonomike glede preskrbe s surovinami in kapi. talnimi dobrinami zadnje čase znatno narasle. Te težave so se zlasti povečale a čedalje večjimi težavami glede vzdrževanja in razvoja trgovinskih odnosov z drugimi državami. Od tega pa je zelo odvisen tudi tempo in obseg proizvodnje na Poljskem Izpremembe v šestletnem planu dili v draga letovišča v najlepših krajih domovine. Sedaj je vse to na razpolago delovnemu človeku in posamezni delovni kolektivi ali sindikalne podruž. nice so uredile ob morju in med planinami udobne domove, kjer preživljajo njihovi člani sami ali pa s svojimi družinami dne. ve oddiha. Moj cilj je bila Kamniška Bistrica in Mala odnosno Velika planina. Na Malo in Veliko planino se pride iz Kamnika oziroma Stranj 2 uri in pol v hrib mimo znamenite romarske cerkve Sv. Primoža. Čudovit je razgled od te cer. kve. Spodaj leži dolina Cina, kjer je znani rudnik eKaclim, kjer kopljejo glino kaolin, ki jo uporabljajo pri izdelovanju papirja in ki služi tudi sobosli. karjem, da jo mešajo med barvo. Po pobočjih doline se nam ustavi pogled na gostih bukbvih gozdovih. Tam v daljavi se pa beli Ljubljana, od katere je najbolj viden grad in pa «Litostroj». Od cerkve Sv. Primoža je pot do Male planine bolj strma, vendar pa še vedno lepa. Sko. raj do vrha imaš nad seboj streho iz zelenega bukovja. le enkrat to doživi, spozna, da je tu na gorskih vrheh docela drugače kot spodaj v dimu mest, Le gor, na planine, vi utrujeni od dela, tam je zdravje in raz. vedrilo, ki ga je deloven, člo-vek tako zelo potreben. Mala in Velika planina ležita približno 1500 m visoko na pla. noti, ki se razteza vrh pobočja nad dolino Kamniške Bistrice. Na obeh planinah so razsežni pašniki, kjer pasejo precejšnje število govedi. Pašniki so po. kriti s sočno in bujno travo, teren ie precej raven, le tupa-tam so tudi manjše dolinice in smrekovi gozdovi. Zaradi tako bujnega rastlinstva je ta planina jako ugodna za pašo. Tako je omogočeno živinorejcem okoliških hribovskih vasi, da redi. jo precej živine. Na domačih posestvih je premalo krme, ki bi zadostovala za celo leto. Vsak živinorejec si je postavil na planini leseno kočo, kjer prebiva pastir, ki je ponavadi kak član družine in ki služi tudi za zatočišče živini ponoči in ob slabem vremenu. V ta namen ima koča prostor za pastirja, ki je manjša soba s štedilnikom, pogradom v dve nadstropji, kjer morejo udobno ležati 4 o-sebč, in omaro. Seveda je v tem Ugledni italijanski napredni I pisatelj Cesare Pavese je napravil 28 t.m. v Turinu samomor. Rimski tisk piše, da je izvršil samomor zaradi živčne razrva-nosti. Pavese je bil eden najuglednejših sodobnih italijanskih književnikov. Letos je dobil več književnih nagrad za svoja dela o življenju kmetov in delavcev. Do pričetka vojne je Pavese pisal pesmi, po vojni, ko je stopil v Komunistično par- | tijo, pa je začel r/sati v prozi. TITOVI ZAVODI bodo gledali tekmo, jšče sta- pod pritiskom ZSSR, omalova-novanje v Stockholmu po časopisnih oglušiti. AMSTERDAM, 30. — Na mednarodnem lahkoatletskem tekmovanju sta v predtekih na’ 10o m zmagala Italijana Siddt z 10.8 in Leccese z 10.9. ževanje specifičnih pogojev in vsiljevanje okostenelih sovjet, akih birokratičnih metud planiranja, vse to bo samo še bolj povečalo te težave in neravno, težje ter povzročilo nove motnje y poljski ekonomiki. ■ . y' * ...TT. -.zlžilt:. -1..... LITOSTROJ LJUBLJANA Ul. F. Severo 10 Telefon šl. G4-53 IMA V ZALUIil M DEBELO: Tiskovni, ovojni, pisarniški in časopisni papir, lepenko navadno in finu Potovalni in turistični urad Ul. F. Severo 5 B Telefon 29-243 SLOVENIJALES* Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov LJUBLJANA Brzojav.- SLOVENIJALES, LJUBLJANA JGiuMianrt se bavi z eksportoifl' importom, tranzitom i*1 kompenzacijskimi posli Tel. 27.C3 in 47*8* izvažata svinjsko galanterijsko usnje znamke JUV in UTOK v vseh barvah in so rti me n ti ŠLE20N—,ULICA MONTECCHI, št. 6, lil. nad, — Telefon štev. 93-80* ln 94-63*. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV, FRANČIŠKA • • • telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Odg. urednik Staiutot ZaFLflJ: z» vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Petllco 1*11., Tel. 11-32 - Koper, Ul. 1 . Battlsti 30ia-l, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. —: Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega 4.50, mesečno inozemskega tiska D.ZO.Z, ‘ ^