UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vm tpise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Divide et impera!
Trdimo, da je duhovščina ona, ki umetno uprizarja nasprotstvo ljudstva do učiteljstva, in da je katehetstvo ono, ki je ¡prvo pričelo intrigirati in razdvajati posvetno uči-teljstvo in to vrši še dandanes, da potom časopisja pospešuje razdvoj, pospešuje boj in utrja nastala nasprotstva.
Kakor tiran se nam zdi, da stoji danes duhovski stan nad učiteljstvom in našim ljudstvom, da s pomočjo par posvetnjakov izkuša udejstviti svojo tiransko vlado nad vsem slovenskim narodom. — To je klerikalizem!
Poglejmo, nima li današnja klerikalna viada, to je vlada klerikalne stranke na Kranjskem, vseh simptonov tiranske vlade na sebi?
In da se nam ne bode očitalo pristra-nosti v opisovanju, hočemo navajati za opisovanje naravnost dr. Krekove besede o tiranski vladi, posnete iz njegovega „Socializma".
On pravi: „Tiran je boječ in sumljiv. Povsod vidi nevarnosti, upore, vstaje proti sebi. Vsled tega je silno krivičen. Kar more, skrbi, da ne bi njegovi podložniki postali mogočni ali premožni. Tiranska vlada si hoče ravno s tem ohraniti svojo [oblast, da spravi svoje podložnike v ubožtvo, ker so potem mnogo manj sposobni za upor.
Tiranska vlada seje razpor med ljudstvo in goji že obstoječe prepire, zavira vse, kar bi pospeševalo edinost med ljudmi; zakonske zveze, združevanje in druge podobne B4vari, ki morejo roditi prijateljstvo in slogo.
Divide et impera! — Razdvajaj in vladaj 1
Tiranska vlada ne zatira le telesnega blagostanja, marveč tudi duševno. Hudobneže ima raje nego dobre. Kreposti podložnikov se boji; izkuša jih pogaziti v kali v njihovih dušah. Strah je je namreč, da bi se njeni podložniki požrtvovalno in velikodušno ne zganili, ne izpregledali, da se njihova vlada ne da več prenašati in se med seboj ne združili, da si ne ustanove miru.
Če si podložniki drug drugemu ne zaupajo, ne bodo imeli nobene moči proti na-silniku.
Odtod prihaja, da ne zbujajo taki vladarji svojih podložnikov h kreposti, kakor bi morali, marveč da zavidajo tiste, ki izvršujejo kreposti in jih zatirajo, kjer le morejo.
Ob taki vladi ni nobene varnosti, vse je negotovo, ker se ločuje od načel pravičnosti; nič ne more ostati stalnega.
Ljudstvo propada gmotno in duševno. V mednem strahu živi. Zelo nevarno pa je, da >mamo ljudi, ki so vzgojeni v strahu, s hlapčevsko dušo in so strahopetni, če se je treba česa lotiti, kar zahteva moštva in poguma.
Nič ni bolj žalostnega kakor hlapčevska tepost, kateri se udaja dolgo tlačeno ljudstvo.
Ali moremo dobiti lepše opisovanje vseh tajnih sil, ki razdirajo ljudsko ¡svobodo iu z njo njegovo moč, kakor v teh zlata vrednih resnicah ?
Premišljujmo jih glede na naše razmere ----»
Tako govori dr. Krek, pravi voditelj kle-r'kalizma na Kranjskem.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Ni li občutilo kranjsko učiteljstvo že vseh teh simptomov tiranske vlade klerikalizma na lastnem telesu?
Da, da!
In poglejmo si zadnji pojav, kako si utrja klerikalizem tla med učiteljstvom, ni li to prav po principih tiranstva!
Puhle, s fanatizmom prepojene Slomška-rice, ki zajemajo vso svojo modrost, da, vso svojo pamet, ves svoj razum v raznih kongre-gacijah, so se dale v teh tako daleč zaslepiti od duhovščine, od katere zajemajo ves svoj vpliv, vso svojo prepotentnost, da so na občnem zboru „Društva slovenskih učiteljic" dne 13. aprila t. 1. javno in slovesno izjavile, 'da izstopajo iz strokovnega-stanovskega društva.
Služijo v slepo orodje! Blagor jim, ki ne vedo — kaj delajo 1
Princip klerikalce vlade je: Bazdvajaj iu vladaj!
Omenjamo samo še to, da nam takih učiteljic ni žal, ker so resnemu, treznemu in smotrenemu delu le v balast, [ki se ga izkuša otresti vsaka resna organizacija.
Svotohlincl!
Z ozirom na to, da se list slovenskih katehetov „Slovenski Učitelj" sedaj ob smrti Slavka Gepudra sploh še upa kaj črhniti in celo zagovarja Janka Nep. Jegliča, voditelja II. m. d. šole v Ljubljani, naj povemo, da je bilo isti trenutek, ko je Slavko izdihnil svojo blago in značajno dušo, ravno dve leti po onem trenutku, ko ga je izkušnjavec — Janko Nep. Jeglič — v pisarni II. m. š. hotel prisiliti v to, da bi zatajil svoje prepričanje, da bi omadeževal svoj značaj, in mu |je ponujal službo. — Teden dni na to je roval zoper njega, mu je odjedel službo in ga je v Ljubljani postavil na cesto — brez službe. — Če bi ne bilo drugih, bi uničil mlademu življenju eksistenco! Če pa hoče govoriti Janko Nep. Jeglič še dalje, naj nam pove, kako je hodil Slavka Oepudra, ki je služboval tedaj na njegovi šoli denuncirat okrog članov mestnega šolskega sveta, kako je prenašal njegove zvezke na ljubljanski magistrat z name n o m — da bi uničil mlademu življenju eksistenco. — Govorili bomo o smrtnih udarcih še nadalje, če nas |bodete izzivali, in verujte nam, da pri denunciantski aferi ne bomo pardonirali nikogar! — Torej, če hočete, da bo smrdelo, govorite dalje in podali bomo podroben račun o vašem satanskem delu! Ne dvigajte pa previsoko svojih pobožnih oči k nebu, da vam jih ne bo treba preveč pobešati, ko stopijo na dan vaša črna dejanja!
Na glavo so padli.
„Slovenec" piše v 85. svoji številki z dne 13. t. m. doslovno to-le:
Kdo podpira „Jutro"? Kako so utemeljene vesti, da so fondi, ki jih je učiteljstvo v „Učiteljski tiskarni" naložilo, suše, ker se morajo z njim pokriti „Jutrovi" vednobolj naraščajoči dolgovi, dokazuje dejstvo, da zdaj liberalni učiteljski kolovodje v Ljubljani posameznim tvrdkam in hranilnicam pošiljajo prošnje, da prispevajo za „Učiteljski konvikt", oziroma za „Jutro", ki ta denar požira. Beračenje za
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h n i» »i dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
prispevke „Konviktu" kaže, da imajo tisti prav, ki sodijo, da je „Učiteljska tiskarna" nujne pomoči potrebna. Ni dolgo, ko je upravni svet te tiskarne v „Jutru" izjavil, da fondi „Konvikta" in „Vdovskega zaklada" nesejo tiskarni ne vemo že koliko obresti, in tako hotel javnosti sugerirati, da se ti fondi množijo, zdaj pa za {podpore prosjačijo za taiste fonde! Kje je tukaj logika ? Logika je namreč ta, da je pri liberalnih učiteljskih fondih in zavodih velika suša, ker tiskajo zastonj Ribni-karjeve in Beisnerjeve izbruhe.
človek, ki je napisal te vrstice, mora biti strahovit osel pred Bogom in pred ljudmi! — Ves svet ve, da prosi odbor Konvikta vsako leto podpore pri zavodih, ki o njih domneva, da so učiteljstvu naklonjeni in da poznajo veliki blagotvorni pomen in namen Učit. konvikta. Te prošnje običajno niso brezuspešne. Mi pošteno prosimo zapoštene namene! Beračenje prepuščamo raznim be-raškim redovom, ki samo od beračenja žive, da jim še nič delati ni treba. Tudi klerikalci sploh tako beračijo, da jih je Kranjska hranilnica s škofom vred kupila za lepe tisočake. Upravni svet in nadzorstvo „Učit. tiskarne" sta izjavila v „Učit. Tovarišu" z dne 17. marca 1.1. doslovno to-le:
Ker se „Slovenec" s tako vehemenco zadira v „Vdovsko društvo", hočemo pojasniti v kakem razmerju je „Vdovsko društvo" s tiskarno. Leta 1905. je sklenil občni zbor „Vdovskega društva", da pristopi k Učiteljskemu tiskovnemu društvu z deleži za 20.000 K. To se je zgodilo. O d t e h 20.000 K d o -biva „Vdovsko društvo" 5% obresti, drugod se mu obrestuje glavnica po 4 V4 V sličnem razmerju je tudi „Učiteljski konvikt" s tiskarno. In zaradi tega kliče „Slovenec" zoper tiskarno rc. kr. deželno vlado in državno pravdništvo! Ni li to višek zlobnosti?!
Seveda je to višek zlobnosti, ko laže „Slovenec", da nesejo ti fondi tiskarni obresti, v resnici pa plačuje tiskarna tem fondom5$ obresti!
Torej tiči logika v tem: Svoje fonde nalagamo tako, da danaŠajo č i m naj v išje obres t i, s prostovoljnimi prispevki učiteljstva in njega prijateljev pa pomno-žujemo te fonde, da prihajamo vedno bliže namenom, ki jih ti fondi imajo. To je edino pametno gospodarstvo, ki ga vsakdo mora odobravati. Od zarukanih oslov pa tega seveda ne moremo zahtevati.
„Jutro" torej ne požira našega denarja, ker naša tiskarna ne tiska nobenih „izbruhov" zastonj, ampak vse, kar tiska, tiska za pošteno plačilo! Ako bi ne bilo to res, bi naša tiskarna v petih letih ne mogla plačati nad 100.000 K in bi je tudi ne mogli tako vsestransko moderno urediti, kakor je danes urejena in se bo v najkrajšem času še izpopolnila, - Tega seveda ne pišemo, da bi „Slovenca" preverili o njegovih lopovščinah, ki jih uganja dan na dan. Ako je pod njegovo streho vse narobe, misli, da mora biti tudi drugod.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
Ker ne morejo rokovniači iz črnega grabna z resnico opravičevati svojih lopovščin, pa izkušajo to z lažmi in oslarijami! Vsak dela tako, kakor more in zna! Dokler bo mislil osel z zelenimi naočniki, da so oblanice trava, toliko časa ne pričakuj od klerikalca, da bi bil pošten in dostojen človek.
Namen posvečuje sredstva!
Besno in lopovsko divjanje „Slovenca" zoper vsa na-a društva in stanovska podjetja ima svoj satanski namen.
Sedaj buta „Slovenec" ob „Društvo slovenskih učiteljic", češ, da je silno grešilo, ker je darovalo za C. M. D. pokroviteljino 200 K.
Vse, kar izda učiteljstvo v neklerikalne namene, je po njih načelih izdajstvo in se naivno grozi, da se bo to izdajstvo kaznovalo pri regulaciji plač. Za vse se bo maščevalo! „Slovenec" toži, zakaj ni isto društvo prispevalo tudi „Slovenski Straži". No, reci bolje, v klerikalne volilne namene, ker do danes še niso izdali izkaza, zakaj ta denar porabljajo.
Rekord v infamiji pa doseza „Slovenec", ko grozi z maščevanjem, če učiteljstvo in drugi prispevajo celo za lastna stanovska podjetja, n. pr. za „Učiteljski konvikt" itd. To presega že vse meje.
Ljudje, ki še niso niti vinarja darovali v učiteljske namene; nasprotno, ki izkušajo učiteljstvu škodovati, kjer le morejo, ki dan na dan nanovo škodujejo učiteljskemu stanu; ti ljudje se upajo potem groziti in terorizirati celo učiteljstvo, da bi ne prispevalo za lastna društva in podjetja!
Kakor je nas nekoč tituliral klerikalni list, tako lahko sedaj mi njim odgovorimo: To so — podle duše!
Učiteljstvo se pa ne bo oziralo na klerikalno intrigantstvo, ker le nsmen posvečuje sredstva, iu bo tudi na gospodarskem polju korakalo nežinirano naprej po jasno začrtani poti, ki učiteljstvo prej privede do uspehov, nego bo klerikalizem storil učiteljstvu le najmanjšo dobroto!
Kdo piše v „Slovenca" ščuvajoče vesti zoper učiteljstvo ?
P. n. uredništvu lista „Učiteljski Tovariš"
v Ljubljani.
Na temelju § 19. tisk. zakona iz leta 1867. zahtevam, da priobčite v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami naslednji stvarni popravek trditve v članku, naslovljenem „Z lopovščinami še vedno nadaljujejo" — odstavek „Kdo piše v „Slovenca" ščuvajoče vesti zopor učiteljstvo ? — in sicer:
Ni res, da to piše vse katehet Č. — res je pa, da tega ne piše katehet Č. in da s tem ni nič v zvezi.
Katehet Čadež, kot edini katehet i začetnico C.
V	Ljubljani, 12. aprila 1911.
Naš odgovor na gorenji popravek.
V	14. štev. smo rekli: Ugleden Slomškar je prišel kar sam od sebe k nekemu našemu pristašu in izjavil sledeče: „Veš, govore, da jaz pišem v „Slovenca" one vesti zoper učiteljstvo. Pa to ni res! To piše katehet Č." — Mi smo temu dostavili: Koliko je na vesti
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Ir
sami resnice, smo mi jako previdni, ker tudi temu Slomškarju ne verjamemo — ničesar. — Danes dostavljamo: Temu Slomškarju je težko kaj verjeti, ker se piše ta „ugledni" Slomškar — Smrdel! — Katehet čadež naj se torej pomeni z gospodom Smrdelom, ki je tako vljuden in prijazen, da razčenča vse skrivnosti, če ni vse res, o čemer baburi dični gospod Smrdel, naj ga pouče o božjih postavah, saj je sedaj v pravih rokah. — Dostavljamo š« to-le: Vsega spoštovanja vredni gospod Smrdel bo brez skrbi sam iz lastnega nagiba poskrbel, da ga bodo kmalu prav spoznali. In končno dostavljamo še tole: Velepošteni korektor šolskih tiskovin je iz „Učiteljske tiskarne" vrgel samega sebe, iz „Katoliške tiskarne" ga bodo pa drugi. Potem bo konec njegove glorije, njegovih čenčarij pa še ne!
Ta pa zna!
Na občnem zboru „Vdovskega društva" zadnji torek je bil glavni „macher" dobre-poljski Štrukelj, ki je na cente prodajal svojo netečnost in neužitnost. Sedaj razumemo, zakaj so svetega moža svoje dni na Bobu iz šole metali, da je potem prišel k nam iskat pomoči in podpore! Štrukelj pa je tudi pokazal, da je popoln analfabet, kar se tiče čitaoja bilanc. V bilanci ob koncu društvenega leta 1910. je grajal točko 3. (knjižica „Glavne posojilnice" v znesku K 1696-60 K), češ, kako more društvo izkazati to knjižico med aktivi, ko je „Glavna" v konkurzu! — Tov. blagajnik je potrpežljivo poučil Štruklja, da je bilanca sestavljena za dan 81. decembra 1910, ko „Glavna" še ni bila v konkurzu, ki ga je napovedala šele leta 1911. Štrukelj je vedno bolj lezel {pod mizo. Ko je tov. predsednik še omenil, da je sedaj dotična knjižica v rokah Mestne hranilnice ljubljanske, ki ni prekinila obrestovan j a , je dobil Štrukljev gospodarski talent smrtni udarec. Nekdo zborujočih je čisto umestno zaklical: „Štrukelj ne zna čitati bilanc, kako jih pa šele sestavlja?" — Tudi ugledni Jernej, bivši podpredsednik „Zaveze", je nekaj rentačil; razumeti je bilo, da predlaga, naj se računi ne odobre. Doživel pa je tisto blamažo kakor 1. 1898. z znanim svojim slavnostnim „govorom" v „Narodnem domu": izmed 15 navzočih Slomškarjev so glasovali za njegov predlog samo — trije, med temi seveda tudi značajni Jeglič Nepomuški, ki je od jeze prevrgel kozarec po mizi. Kakor se vidi, tudi Slomškarji primerno spoštujejo svoje dične voditelje! Posebno glasan je bil tudi domžalski Kuhar, oficir v rezervi, ki ima ravno sedaj nekaj otepavanja s sodiščem! Ko ta zadeva v vsi svoji čednosti dozori, ne bo imel opraviti samo z nami, ampak tudi s tisto oblastjo, ki zna odstriči zlate oficirske zvezde! Vsakemu svoje!
Dvoboj.
Dva dična brata Slomškarja Karolus in Antonius izkušala dokazati svoj sta estetiški okus.
Prijela sta se tiskovin in jih odnesla v Orni dom, da od obeh poštenosti odvrne se vsakteri dvom.
Sedaj nastane dirindaj: komu obeh prvenstvo gre — naj li zasluge prvega, naj drugega se proslavi?
In dična brata Slomškarja v lase si naglo skočita, v dvoboju ljutem za uho drug drugega brž počita.
Z zobmi se obdelujeta, ker jima vera brani meč, objedata se, snedata — ob, ni li kazni že preveč?!
Ne! — Z mesom, kožo in kostmi drug drugega pogoltne glad. Od živih dveh krepostnikov ostane le spomin in — smrad!
„Slovencu" sem v odgovor to prežalostno balado vbral. V svarilo dvobojevnikom napisal vdani Fičefal.
Slovenska Šolska Matica.
Slovenska Šolska Matica pripravlja za leto 1911. petero knjig in sicer:
1.	Pedagoški Letopis XI., ki bo obsegal poleg drugih člankov in poročil spis Fr. Milčinskega o otroškem varstvu.
2.	Zrakoplovstvo. Prof. Zupančič v Gorici je opremil svoj izboren spis z lepimi ilustracijami.
3.	Zgodovina Slovencev, 3. (zaključni) snopič, v katerem pripoveduje pisatelj našo zgodovino 19. stoletja.
4.	Šola in dom, 3. (zaključni) snopič.
5.	Lavtarjevo ukoslovje računanja, 3. snopič.
Za prihodnja leta je deloma že sestavljen načrt S. Š. M. Izdati namerava „Ustavoznan-stvo", .Slovenski metuljar", „Botaniški ključ", „Telovadne igre s pesmimi in napevi", „Zemljepisni pouk" itd. Ti spisi so deloma že v rokopisih pripravljeni, deloma je odbor zaradi njih s pisatelji v dogovoru.
Letos priredi S. Š. M. počitniško potovanje na jug. Priglasilo se je že blizu 40 udeležencev.
Slovenska Šolska Matica namerava izdati zbirko vzornih prigod n i c , pesmi za otroške deklamacije. Uredništvo te zbirke je prevzel dr. Fr. Ilešič. Kdor želi sodelovati s svojimi prispevki in nasveti, naj se blagohotno javi uredniku.
G. prof. Franc Orešecv Gorici je pristopil Slov. Šol. Matici kot ustanovnik in daroval razen tega 50 K v Matične namene. G. Orešec je prvi član-dobrotnik, ki se je spomnil z znamenitim darom S. Š. M. Odbor mu izreka presrčno zahvalo.
Mariborska „Posojilnica" je poslala S. Š. M. letos zopet 50 K. Zavodu, ki leto za letom izdatno podpira S. Š. M., izreka odbor presrčno zahvalo.
Dr. Pivko.
Tovariši, tovarišice!
Navada je, da praznujemo 5, 10 ali več-Letnico svojega službovanja skupno. Tovariši, ki so maturirali leta 1901., imajo letos (1911) ravno 10 letnico svojega službovanja. Jlstotako tovarišice. Do zdaj pa je bilo tako, da so se zbrali tovariši in tovarišice le z enega učiteljišča. Opustimo to, združimo se vsi tisti z vseh učiteljišč, tovariši in tovarišice, ki so maturirali 1. 1901., na skupen sestanek. Po mojem mnenju naj bi se zbrali v Ljubljani meseca julija po sklepu šol. leta. Predlagam pa Ljubljano tudi zato, ker bodo ravno ob istem času, kakor čujem, zborovali v Ljubljani vsi napredni abiturienti letošnjega leta z vseh učiteljišč. Da bi bilo to velikega gpomena za medsebojno spoznanje, menda ni treba mnogo govoriti. Obračam se do naprednih tovarišev, ki imajo letos 10 letnico svojega službovanja s prošnjo, da izreko svoje predloge in mnenje v „Učit. Tov." o tej zadevi.
Tovariški pozdrav !
Sp. Škofije, 12. IV. 1911.
Jo s. Bertok.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrovana zadruga s omejenim jamstvom.
Promet do konca marca K 91.834*30.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne nre: Vsak četrtek od V»2—7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Slovenci!
Slovenska javnost gotovo ni poučena, kako se godi ubožnim slovenskim visokošolcem v Pragi, saj drugače skoraj ni možno razlagati si, kako da je toliko prošenj, ki jih je letos poslalo „Slovensko podporno društvo v Pragi" v našo domovino, ostalo neuslišanih. Premnogo jih je, ki menijo, da slovenski visokošolec v slovanski Pragi ne ¡more trpeti pomanjkanja. To pa je velika zmota, ki jo moramo slov. javnosti enkrat pojasniti.
Naša javnost se je navadila presojati slovensko dijaštvo po onih redkih izjemah slovenskih študentov, ki so v srečnem položaju, da jim ni treba skrbeti samim za vsakdanji kruh.
Po teh navadno sodi ves stan, a ne vidi onih, ki sede doma pri knjigah, ki pa ne morejo vkljub trdni volji napredovati v svojih študijah, ker jih morita glad in skrb za eksistenco. Te naše mlade inteligente naj ima slovenska javnost vedno pred očmi, naj jim s svojo znano radodarnostjo olajša trdo življenje in naj pokaže, da je Človekoljubja med slov. ljudstvom.
Slovenskemu Študentu je praško podporno društvo edino zavetišče, zakaj od drugod ni dobiti nikjer podpore, čehi imajo sami mnogo svojih ubožnih dijakov, ki so jih predvsem dolžni podpirati, zakaj vsak narod je dolžan skrbeti najprej za svojo mladino. Na Dunaju in v Gradcu je poleg podpornih slovenskih društev še več dobro založenih podpornih fondov in društev, kjer slovenski študent le dobiva časih kako skromno podporo. Na Dunaju in v Gradcu je več ustanov za slovenske visoko-šolce, v Pragi pa nobene.
Tako ima slovenski visokošolec v Pragi res težko gmotno stališče, in vendar je nujno želeti, da bi vsak slovenski dijak študiral na slovanskih visokih šolah v Pragi. Ne sme se nas napačno razumeti. Nismo hoteli s tem reči, da naj slovenska javnost podpira samo Praško podporno društvo, ampak smo hoteli samo s par primerami predočiti obupen položaj ubožnega slovenskega dijaka v Pragi; o ostalem pa smo mnenja, da se vse premalo podpirajo naša podporna društva, zlasti premalo pa Praško podporno društvo. Bodoljubi slovenski, vzemite letna poročila v roke in prepričate se, koliko je še prostora tam za one, ki bi skoro lažje dali kako malo podporo, nego pa oni zvesti ljubitelji naše pridne mladine, ki so zaznamovani v imeniku.
Koliko lepih in zdravih idej je prineslo že slovensko dijaštvo iz Prage v domovino! Smotreno narodno delo, ljudske knjižnice itd., so njeno delo. In vedno ji kličete: mladina, delaj, pomagaj, domovina je v nevarnosti! Slovenski dijak si je prav v zadnji dobi dobro svest svojih dolžnosti do svoje domovine tudi v tujini, ali ravno tako imajo Slovenci v domovini dolžnost do svoje mladine, četudi niso nikjer zapisane. Najmanj, kar mora slovenski dijak zahtevati od domovine, pa je, da ga ne pušča umirati od gladu tam, kjer naj zbira duševnih moči, da bo kdaj mogel uspešno in z veseljem delati za svoj narod. — Slovensko dijaštvo dela in hoče vedno delati za svoje ljudstvo. Domovina! Stori tudi ti odslej več za svoje visokošolsko dijaštvo, nego si storila do zdaj!
Darove sprejema: D r. K. Š e b e s t a , Praga II. Spolena ul. 9.
Za klub slovenskih tehnikov v Pragi Jože Jelenec.tč. predsed.
Za slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi Vane Badej.tč. tajnik.
Izleti v Studenice iz prejšnjih let so gotovo Še marsikateremu v prijetnem spominu.
Torej ua veselo snidenje ob zelenem Boču !
Za društveni odbor
J o š k o KokI, t. č. predsednik.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Narodna Šola je imela dne 18. aprila t. 1 v Narodnem domu v Ljubljani svoj 38. občni zbor. Poročilo prihodnjič.
Vdovsko društvo je imelo dne 18. aprila t. 1. svoj 49. občni zbor v Narodnem domu ob udeležbi 60 članov. Slomškarjev je bilo 15, na čelu Štrukelj, Bavnikar in Jeglič. Štrukelj je govoril o najslabši stranki in tako zavlekel politiko v strogo stvarno debato, pa je doživel strahovit poraz. Izvoljen je bil stari odbor. Poročilo prihodnjič.
Kraujsko.
Slovensko učit. društvo kočevskega
okraja ima svoje glavno letošnje zborovanje dne 4. maja ob 10. uri dop. v Bibnici.
Na dnevnem redu je razen običajnih točk predavanje društvenega predsednika o alkoholnem vprašanju ter predlogi in nasveti k temu „Kako deluj moderna šola za telesni razvoj mladine" v smislu poziva „Zaveze" v 9. štev. let. „Učit. Tov."
Vse društvenike, zlasti pa na novo nastavljene tovarišice in tovariše vabi najvljudneje k udeležbi
F. Štefančič, t. č. predsednik.
Štajersko.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo
priredi v četrtek, 4. dan maja t. 1., izlet v Studenice pri Poljčanah.
Predava profesor dr. Matej Potočnik o ustavoznanstvu v ljudski šoli.
Velevažne stanovske zadeve nam dajejo povod, da k temu sestanku vabimo najprijaznejše tudi tovarištvo iz sosednih okrajev.
Politiški pregled.
*	Dohodki vladarjev. Ob priliki raz-motrivanja civilnu liste, ki jo dobiva nemški cesar kot pruski kralj, prinašajo berlinski listi pregled dohodkov raznih vladarjev: Busija 34,200.000, Avstrija 19,226.000, Turška 16,274.000, Pruska 15,719.000, Italija 12,800.000, Angleška 11.600.000, Španska 7,400.000, Japonska 6,500.000, Bavarska 5,403.000, Saška 4,167 000, Belgija 3,500 000, Holandska 2,100.000, Virtemberška 2.000.000, Norveška 500.000, Črnagora 200.000 mark.
a Prihodnji mirovni kongres. Listi poročalo, da se bo prihddni mednarodni mirovni kongres vršil na Dunaju leta 1912. Letos ja kongres v Bimu. Da bi le ne ostalo pri samih besedah!
*	Nemški šulferajn. Vodstvo nemškega šulferajna je imelo v Šleski Opavi seje, na katerih se je bavilo pred vsem z vprašanjem ohranitve jezikovne meje. Poleg rednih prejemkov je dobilo vodstvo še okroglo 450.000 K iz Bosseggerjevega sklada za vzdrževanje šol in otroških vrtcev na nemško-čeških in nemško-poljskih mejah.
*	Letošnji kongres čeških katolikov se bo vršil v Olomucu, in sicer od 12. do 15. avgusta t. 1.'
*	Ban Tomašič pojde? Iz Zagreba javljajo, da poda ban Tomašic v najkrajšem času svojo demisijo. Na to vest poročajo iz Budimpešte: Tudi v ogrskih opozicionalnih krogih potrjujejo zagrebško poročilo, da dr. Tomašic' ne bo več dolgo hrvaški ban, ker je očividno pred vsem svetom, da ni v stanu pridobiti si večine.
*	Vatikan dementira. Listi so prinesli vest, da je papež izdal motu proprio, v katerem prepoveduje duhovščini na Nemškem nositi civilno obleko in obiskovati kavarne in gledališča. V vatikanskih krogih zatrjujejo, da je to izrodek fantazije in da ni tak motu proprio nikdar izšel.
Učiteljski konvikt.
Volilo. Dne 25. marca t. 1. v Št. Vidu nad Vipavo zamrli vpokojeni učitelj Štefan F r a n c e I j je volil Učit. konviktu v svoji oporoki 200 K. — čast spominu vrlega |tova-riša, ki ni še v zadnjem trenutku svojega trudapolnega življenja pozabil našega konvikta !
Učiteljišcni vestnik.
Naše rak-rane.
Poljsko učiteljstvo trpi na podobnih nedostatkih kakor naše. „Szkula" se namreč često pritožuje, kako zanemarja velik del poljskega učiteljstva svoje pedagoške in stanovske liste, ki jih marsikateri učitelj sploh ne čita. Težko je urednikom, ki iz-i v: ujejo, da se zi :ti n»j-Bilaj: učiteljski • ¿t.?-i i učiteljišč v •• -ys4a vrste, prav malo zanimajo za svoje bogato pedagoško slovstvo in da velik del sploh nima nobenega veselja do čitanja, niti do čitanja leposlovnih del.
„Popotnik" 1911; št. 3, str. 90.
Nezdrave razmere.
Ne zadošča nam le, da konštatujemo dejstvo: pri vsaki posledici hočemo iskati nje izvor in hočemo dobiti vzrok nezdravim razmeram.
Že tu pa bodi povedano, da nočemo nikogar opravičevati pred lenobo, tudi sebe ne, in najodločneje obsojamo one pojave v našem stanovskem življenju, ki sa enačijo z indiferen-tizmom, ki pa niso nič drugega, nego zoaki — duševnega uboštva in nesposobnosti.
Neki boljši poznavalec naših šolskih in stanovskih razmer je ob priliki opisovanja učiteljskega nadaljnega izobraževanja napisal tudi sledeče pikre besede: „Das Streben nach Fortbildung ist bei einigen Lehrern ziemlich rege; bei vielen ist jedoch nicht viel zu merken oder geht es bei der Jagd nach Nebenverdiensten gänzlich verloren".
To je prvi vzrok naših neuspehov, in če ostajamo pri tem, lahko popolnoma z mirno vestjo prepuščamo vso odgovornost naši vladi, ki se ne potrudi niti toliko, da bi posredovala, da se izvedejo posamezne točke šolskega zakona, kar bi opomoglo tem nedostatkom.
Drugi vzrok temu dejstvu je to, da po dobivanju take izobrazbe, kakor jo prejema dandanes učiteljstvo na naših učiteljiščih, ni mogoče zahtevati temeljitega pedagoškega študija, ker je predpogoj strokovnemu študiju zadostna splošna izobrazba.
Ker pa zadostne splošne izobrazbe, na kateri bi zidalo svoj strokovni študij, ne prejema danes učiteljstvo iz naših učiteljišč, si mora v prvi vrsti iskati t°, če noče biti ves strokovni študij brez pravega temelja in če n0ie biti diletantski — polovičarski.
Tako se izgublja čas, ki bi se imel porabiti za strokovno izobrazbo, šele za pridobivanje temeljev splošne izobrazbe in le redko-kateri pride že do temeljitega študija strokovnih vprašanj, ki bi baziral na zadostnem temelju.
Nadaljni povod temu je to, da je dandanes nehvaležno reševati šolska vprašanja, ker se javnost ne briga zanje in ne zna ceniti dela, ki se ga napravlja in se ga ima pri tem.
In kot posledica tega se nam odpira cela vrsta novih vprašanj in zaprek.
Slabo plačilo za pošteno opravljeno delo je le posledica tega dejstva.
Tako privaja učiteljstvo boj za ljubi kruhek do tega spoznanja, da v današnjih ¡časih nese vsaka bodisi še tako umazana in špeku-lantska stvar več nego pedagogika in uči-teljevanje.
Ljuti politiški boji, katerih vpliv je nemogoče, da bi izostal na šolstvo, pedagogiko in učiteljstvo, so le posledica, da pospešujejo te nezdrave razmere in pospešujejo to, kar nam kaže vedno večje propadanje kulturnega napredka tašega naroda.
In tako se ves učiteljski stan, ki se vsega tega dobro zaveda, a ne more temu odpomoči — kakor bi rad — pogreza v vedno pogub-neje stanje apatije in se v njem stopnjevanje obupavanja vedno veča.
Glavni vzrok.
In končno pridemo k najvažnejšemu vzroku, da se vrše in množe pogubna znamenja za naš narod med učiteljstvom, ki bi vsaj polovico lahko odpomoglo vsemu slabemu, če bi bilo vsaj to v redu.
Učiteljstvu primanjkuje gmotnih sredstev za drage knjige, za splošno izobrazbo in tudi deloma potem ne uporablja okrajnih učiteljskih knjižnic, za strokovno izobrazilo, ker ni za to vzgojeno, ker se ni nikdar k temu navajalo, ker se mu ni za to dala nikdar prilika — in to je največji vzrok, da se potem samo zanemarja.
In kdo je kriv temu? To so zopet in zopet naša učiteljišča, ki so izhodišče vsemu učiteljskemu zlu; v prvi vrsti pa je temu kriv disciplinarni red za učiteljišča.
(Dalje).
Kranjske vesti.
Klerikalci in učiteljstvo. Klerikalna stranka je postavila kandidatom v občinski svet ljubljanski tudi dva Slomškarja, in sicer na tako mesto, da gotovo ne bosta izvoljena. Narodnonapredna stranka je postavila štiri učiteljske kandidate izmed katerih bosta dva gotovo izvoljena. Slomškarji so klerikalcem samo za štafažo; zato stanovskozavedno učiteljstvo ne bo volilo klerikalnih kandidatov vljubljanski občinski svet.
Kdaj bodo klerikalci izboljšali učl-teljstvu plače, o tem govore njih kolovodje tako-le: 1. kadar bo vse učiteljstvo v Slomškovi zvezi; 2. kadar bo sankcioniran zakon o šolskem nadzorstvu; 3. kadar bo država prispevala najmanj polovico za učiteljske plače; 4. kadar bo prenehalo izhajati „Jutro"; 5. ksdar bo uničena Učiteljska tiskarna. Vsi ti razlogi jasno govore, da klerikalec ni in nikdar ne bo pomagaj učiteljskemu stanu, pač pa «skokom, ki jih izkorišča v svoje namene. Zato pa klerikalcem boj na vsi črti! Ljubljanske občinske volitve so začetek konca klerikalnega terorizma.
Štajerske vesti.
—š— Štajerski deželni šolski svet
je v svoji seji dne 23. marca 1.1. definitivno nastavil pri Sv. Barbari pod Mariborom Ljudmilo L e n d o v š e k , pri Sv. Bupertu v Slovenskih goricah Irmo Šeligo, v Kopeli blizu Eadgone Ivan M i h e 1 i č a in Marijo Pušenjak, na dekliški ljudski šoli v Ljutomeru Julijo B o b i č. Obenem je vzel na znanje ustanovitev javne trirazredne ljudske šole na Bregu pri Ptuju z nemškim učnim jezikom.
—š— Kozje. „Društvo za varstvo in oskrbo otrok za sodnijski okraj Kozje" si je stavilo nalog, otvoriti šolarsko kuhinjo za «božne učence, obiskujoče šolo v Kozjem. — Povprečno 40 otrok je dobivalo vsak šolski "an v času od 1. decembra 1.1. do konca meseca marca t. 1. opoldne toplo jed. Pri tej dobrodelni stvari so podpirali društvo tudi cenjeni gg. uradniki in tržani z denarnimi sredstvi, oziroma živili. V prvi vrsti gre zahvala za to rodovini g. dr. B a r 1 e t a , ki je čredno veliko podarila v živilih, drvah in denarju. — Nadalje gre zahvala g. dekanu, ki j® tudi daroval v živilih in v denarju. Lepa ovala tudi gospem: dr. J a n k o v i č e v i, firovetovi, Golobovi, Vrklja-^ 0 v i , rodovini Druškovič, Pleterski, ^eskošek in sploh vsem, ki so na kateri-
koli način pripomogli, da je mogla kuhinja uspevati. Lepa zahvala še posebe gospem dr. Barletovi, Brovetovi, Pleterski za nadzorovanje jedil. Za ta posnemanja vredni čin izreka najlepšo zahvalo Ljudevit Ulčar, učitelj. Kozje, dne 6. aprila 1911.
—š— ŠHlieraJn na Štajerskem. Za novo nemško šolo v Peklu pri Poljčanah so začeli že voziti stavbni material. Šola bo stala v trikotu med železnico, hotelom Mohorič, trgovino Sima in gostilno Bauman. čudimo se, da pustijo oblasti staviti šolsko poslopje na tako vlažnem kraju kakor je travnik poleg železnice. Vsaj sanitarna oblast bi se lahko malo bolj zato pobrigala. Baumanova klika nadleguje kmete, da se morajo zavezati za brezplačno vožnjo stavbnega materiala. — Z mrzlično naglico se dela tudi za novo nemško šolo na Pesnici. Vsa renegatska zalega v Mariboru in okolici dela na skorajšnjo stavbo te nepotrebne šole. — V šoli v Oeršaku ima šuiferajn zopet samo 17 otrok.
—š— V Graden je umrl vpokojeni nadučitelj Lovro Serajnik, star 73 let. Pokojnik je bil dober narodnjak in vrl tovariš. Blag mu spomin!
—š— Iz Bočne pri Gornjem gradu nam pišejo: Tukaj je bilo v pretečeni zimi 14 znanstvenih predavanj, ki so se vršila ob nedeljah popoldne v novi šoli; kot zaključek teh se je vršil na tiho nedeljo še roditeljski sestanek. Vsa predavanja, ki jih je prirejal domači nadučitelj tov. Josip Bizjak, so napredni Bočani jako radi in v velikem številu obiskovali.
—š— Iz slovenskih goric nam pišejo:
V odloku Ptuj z dne 6. aprila 1911 je naznanil okrajni šolski svet šolskim vodstvom sledeče: „Auf den in der Konferenz eingebrachten selbständigen Antrag, der auch die Zustimmung des Bezirksschulrates gefunden hat, womach die slowenische Sprache die ausschließliche Verhandlungssprache bei den amtlichen Lehrerkonferenzen des dortigen Bezirkes sein solle, wurde seitens des k. k. Landesschulrates nicht eingegangen. — Ebenso hat der Landesschul-rat eröffnet, daß es hinsichtlich der Sprache der Protokolle über die Lokal- und die Inspektionskonferenzen bei der bisherigen Gepflogenheit zu verbleiben hat". — Pričakujemo, da „Zveza" vloži protest proti temu pruskemu odloku pri nai učnem ministrstvu in v slučaju potrebe žene stvar do zadnje i n š t a n c e. Oči-vidno ne poznajo v Gradcu člena XIX. drž. osn. zakona!	—c.
Splošni vestnik.
Krščanskosocialni terorizem. Od krščanskih socialistov preganjani ljudskošolski učitelj Peer je bil za kazen prestavljen iz Neunkirchna v St. Pölten ter mora zaradi tega odložiti svoj mandat kot občinski svetovalec in vsa druga častna mesta, in to vse samo zato, ker je bil tako strahovito predrzen, daje na seji občinskega sveta glasoval proti krščan-skosocialnemu okrajnemu šolskemu nadzorniku Kasperju. Klerikalci so povsod enaki.
Čehi profesorju L. Legerju. Vseuči-liški profesor v Parizu Louis Leger je znan kot velik prijatelj Slovanov. On je eden tistih redkih —-ž med Francozi, ki so posvetili vse enje velikemu delu, da upoznajo arod s Slovani in s slovansko kulturo. Nebroj je njegovih del, ki jih je spisal o Slovanih, zlasti o Čehih in Busih, in v vseh teh delih se je trudil, da dokaže, kako potrebno je čim najtesnejše prijateljstvo med Francoži in Slovani. V priznanje njegovih velikih zas'ug za francosko-slovansko prijateljstvo so ga že razna slovanska, predysem češka društva izvolila za častnega člana, sedaj pa je sklenil češki narodni svet, da mu v znak spoštovanja podari veliko umetniško sliko, pred-stavljajočo kraljevske Hradčane. To darilo češkega naroda se izroči profesorju Legerju v slavnostni seji društva „Alliance Française" v Parizu.
Darilo češkega duhovnika. Moravski klerikalci so razvili proti narodno-obrambuemu društvu „Narodna Enota" prav takšno gonjo kakor lani naši klerikalci proti „Družbi sv. Cirila in Metoda". Uspeh te gonje na Mo-ravskem je isti kakor pri nas na Slovenskem: rodoljubi so podvojili svojo darežljivost. Te dni pa je ? znak protesta proti klerikalnim napadom na „Narodno Enoto" daroval kanonik dr. M. Mlčoch temu društvu svoje posestvo, vredno nad 100.000 K, kar je seveda klerikalce silno poparilo.
Požar v šoli. V Novem Jorku je začela goreti šola, v kateri je bilo 3000 učencev. Le pametni taktiki učiteljev, ki so dopovedali učencem, da se ognjegasci urijo in vežbajo in ki so počasi in mirno odvedli otroke iz šole, se je zahvaliti, da je zahteval ta požar samo eno žrtev.
Sredstvo proti tuberkulozi. Iz Berlina poročajo, da je pariški bakteriolog prof. dr. Doyen iznašel novo sredstvo proti tuberkulozi. O tem novem sredstvu je došla vest v javnost šele zdaj. ko je Doyen to sredstvo vsestransko poizkušal na mnogih bolnikih. Novo sredstvo nosi ime „Mytohysine". Do sedaj so to sredstvo poizkušali na 2080 tuberkuloznih bolnikih, a od teh jih je povsem ozdravilo 1339.
Pomlad pride, pomlad! Pišite po vzorce! V. J. Havliček a bratr, Kopališče Podebrady (Češko). Slavno znani 1. 1887 založeni izvozni dom modnega sukna in platna, obhaja 25. jubilej in pošilja novo izgotovljene zbirke vzorcev spomladanskih in poletnih novosti, modnega blaga in sukna za gospe in gospode, blaga za kostume, krila in bluze, ce-firov, pralnega blaga, robcev flelnenih in bom -baževih, izber za neveste, damaste, namiznih in kavinih garnitur, robcev, brisač itd. Priporočamo to reelno in solidno češko tvrdko cenjenemu učiteljstvu. Pri naročbi se sklicujte na naš list, da se Vam pošljejo vzorci brezplačno.
Iz slovanskih pokrajin.
O Tolstega muzej so slovesno otvorili dne 9. t. m. v Petrogradu. Pred otvoritvijo sta bili grofici Sofija in Aleksandra Tolsta izvoljeni za častni članici muzeja. V muzeju se nahaja več portretov umrlega Leva kakor tudi prizori iz njegovega življenja, naslikani od najslavnejših umetnikov.
O Jugoslovanska razstava na Balkanu. Jugoslovansko umetniško društvo „Lada" priredi prihodnje leto svoji razstavi v Belgradu in Sofiji, leta 1913. pa na Cetinju.
O O vsesokolskem zletu v Zagrebu. Tehniške priprave za ta zlet so že skoraj gotove. Javnih vaj se udeleži okolo 3000 hrvatskih in drugih slovanskih Sokolov. Zlet se vrši od 13. do 15. avgusta letos.
O „Društvo prijateljev južnih Slovanov" (Tovarzystvo Przyjaciol Slovian polu-dniovych) ustanovijo v Krakovem dne 30. t. m. O tej priliki se vrši tudi sestanek južnih Slovanov.
O Stoletnica Vuka Vrčevlča. Dne
18. marca je poteklo sto let, odkar je bil rojen Vuk vitez Vrčevic, znani književnik in nabiralec hrvaško-srbskih narodnih pesmi in prislovic.
Razgled po šolskem svetu.
—	Mesinsko vseučilišče v Italiji nameravajo opustiti.
—	Češki profesorji in dijaki na ameriških vseučiliščih. Kakor poročajo „Narodni Listy", delujejo na vseučilišču v Minneapolisu v Ameriki, ki se uradno imenuje „University of Minnesotta", trije vseučiliški profesorji — Čehi: dr. Jan Zeleny glavni profesor in ravnatelj fizikalnega laboratorija; dr. Antonin Zeleny, redni profesor in dr. Alojzij Kovarik, inštruktor v fizikalnem laboratoriju. Na vseučilišču je vpisanih tudi mnogo čeških dijakov, ki so si ustanovili svoje društvo „Ko-mensky" ter osnovali svojo češko knjižnico.
—	Slovansko šolo ustanove v Belgradu. Poučevali bodo vse slovanske jezike in vršila se bodo predavanja o kulturnih razmerah Slovanov.
—	Na Reki je 17.000 Hrvatov, a ,'ti nimajo nobene ljudske šole. To je nedavno priznal v ogrski državni zbornici sam znani Geza Polonyi, velik protivnik Hrvatov.
Listnica uredništva.
Sv. Primož: Porabimo prihodnjič! — M. T.: O Cepudru prihodnjič. — Društvo „Selbsthilfe" : Prihodnjič! — V mareu: Danes teden! — Stari abstinent: Poročilo o protialkoholnem shodu učiteljev Je za danes prišlo prepozno. Priobčimo ga torej prihodnjič! Pozdrav!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 530.	Kranjsko.	1—1
V litijskem okraju se razpisuje na Vačah nad-učiteljska in učiteljska služba, dalje na enorazred-nicah Kolovratu, St. Lambertu, Prežganju, Primsko-vem in Savi učiteljska služba v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 1. maja 1911.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 23. marca 1911.
St. 873.	i_i
Na petrazredni ljudski šoli v Loškem Potoku se razpisuje v stalno nameščenje eno učno mesto z zakonitimi prejemki.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno spo sobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 14. maja 1911.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 8. aprila 1911.

Iv. Bonač
v I vjubljaiii
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, kartonažno tovarno, knjigoveznico.
m
ji—»i—IF
Našim rodbinam
priporočamo 52—44
Kolinsko cikorijo
F=1F=IF
Knjigoveznica
Anton Janežič
Xjj no/blj
ZETlorij anska ulica, 1-3= B
se priporoča slav. šolskim	jt
vodstvom in gg. učiteljem	■
za izvrševanje vseli v knji-	B
goveško stroko spadajočili	|j|
mu.....................
del............................ """
24—11
Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta.
éi
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—8 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Nizke cene elegantna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—46
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo zajemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . *. željo male mesečne obroke. . •.
Nepriležno blago rad zamenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-i.*:::::.';::.".:::::::::::::: skrbneje. ::::::::::::::::::::::::::;

Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52-47
Najboljše
orpli-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAIR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje že-lezniške postaje. Gospodom učiteljem visok
rabat. Delna odplačila od S K dalje. Cenovniki gratis in franko.
Gričar & Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
ebieke za gospode in dečke, površnike za gospode in deške, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz iodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za 12-1 „Učiteljski konvikt".
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21.
				
mm	mmm	mmmm	mm	mmm i
J. Jax
Ljubljana
Dunajska cesta
DE
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: «—s
Najugodnejši češki nakupni vir. Spoznlad.- poletje 191L
V. J. Havliček a bratr
Kopelji, Podebrady (Češko)
slavnoznani izvozni dom, pošilja franko
novo zbirko vzorcev
modnega blaga, cefirov in sukna
opreme za neveste, Havliekove tkanine, damasta, brisalk, robcev, garnitur itd. Vzorci franko.
spomladanskih in letnih novosti 1911
1 zavoj 40 metrov pralnih ostankov praktično združenih za 18 K franko dostavljen. Od teh ne pošljemo vzorcev. Samo pri nas najbolje.
Havličkova tkanina 1 kos 18 m za rA	12 K, boljše vrste
28 m za 16 K.
Specialiteta: Po-bradska kopališka tkanina 23 m za 22 K 40 v.
Založeno 1. 1887. XXV. letnik. Pišite po vzorce!
r- 08» o » o;» « » a » w» a » o » O1» a » a » a » a » o.» a » o
□E
30
3E
□
v 5iovenska Šolska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k /. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
4—1
£
n
Štev. 164.
3 BE
3EJ
3E
Naznanilo.
Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se vrši
od 17. julija do 5. avgusta tega leta
tečaj za izobrazbo učiteljev obrtno-trgovskih predmetov na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Prošnje za udeležbo je vložiti potom predstojnega šolskega vodstva neposredno pri podpisanem c. kr. ravnateljstva najkasneje do 1. junija 1.1.
Izven Ljubljane uslužbeni in stanujoči udeležniki dobe po 40 K podpore od c. kr. ministrstva za javna dela.
Potrebna pojasnila daje podpisano ravnateljstvo.
C. kr. ravnateljstvo umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani
dne 7. aprila 1911.
Najcenejša in
najboljša rešitev
tintnega vprašanja
v šolah, vzgoje va-liščih in uradih.
Važno za vsako šolsko vodstvo!
Tekoči tintni ekstrakti F. SCH0LLER-ja v Amstettnu, N. Avstrijsko, so prave tinte v zgoščeni obliki in dajo z vodo zredčene takoj tekočo tinto.
črne šolske tinte a 20 vin. 1 liter^ io 'ju«v prave Anthrazen tinte a 60 vin.
V šolah in uradih najboljše vpeljana. — Čudovito preprosta in snažna priprava. — Od 3 litrov dalje poštnine prosto. — Nič povzetja. — Ni treba denarja vnaprej pošiljati. M	Vzorci zastonj in franko,	5—3


Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev priporoča v mnogobrojno naročanje oz. kupovanje svoje liste in mladinske knjižice, ki jih izdaja, zalaga in ima v svoji zalogi, in sicer:
Učiteljskega Tovariša
šolsko-politiški list.
Vseletna naročnina 10 K, upravništvo na Marije Terezije cesti štev. 8.
Zvonček
mladinski list.
Vseletna naročnina 5 K, upravništvo Frančiškanska ulica št. 8.
Popotnik
pedagoški list.
Vseletna naročnina 6 K, upravništvo Primskovo pri Kranju.
Jan Legova knjižnica I. in II. zvezek:
Dane.
Povest za mladino s štirimi slikami. Spisal Andrej Rape. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski.
Turki pred Sv. Tilnom.
Zgodovinska povest s petimi izvirnimi slikami. Spisal Julij Slapšak. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski.
Naročajte in širite naše liste 111 knjižice! Naročajte Domače ognjišče in Našo Bodočnost!
Vodstvo Zaveze.
4—1

■AT-
tf H
šolsko mladino
že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje In pe- Angleško skladišče oblek lerlne za dedke, kakor tudi za deklice, najnovejša konfekcija.	O. BERNATOVIČ	52—50
Pošilja se tndi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. ——— X-i3-u.t>i5arL&, a^estni trgr štev. s.	-