itav. 100 mala Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob S dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. PUnflft« Asllkegi 20, L nadstr. ~ Vd dcplsi naj se po«!J«}o nredniStvti lista. Nefranklrtna pisna m »e spremen a jo ta rokopisi se ne vračajo. Izdajate!) in odgovorni urednik štetan Godina. Lastnik konsortij lista .Edinosti*. — Tlak tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge * ofrejenim pofoftvcm v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aslikega S. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnlas znaša: Za celo leto...... • K 24-— za pol leta................. za tri ......................... Za nedeljsko Izdajo za celo leto........ za polleta................. 2*b0 Glasilo polttKnaaa druitva „Edinosti" za Primorsko V edinosti je moč t" Posamezne številke .EdinosU' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglas! denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K — vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mžli oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema in ser a t ni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .FdinostiV — Plača in toži se v Trstu. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frar.fišk* Asiškega SL 20. — Poštnohranilnični račun Št. 841.632. cessrjwa bolezen. Jutranje sporočilo. DUNAJ 12. (Kor.) „Korr. Wilhelm<< poroča o jutranjem zdravstvenem stanju česana sledeče: Noč je prebil cesar dobro, kataralični pojavi so neizpremenjenl, splošno počutje enako dobro. Večerno sporočilo. DUNAJ 12. (Kor.) Objektivno zdravstveno stanje stacijonarno. Odkašljevanje močneje. Subjektivno počutje dobro. Cesar je prebil danes eno uro v mali galerij. _ Delegacije. Avstrijska delegacija. Vojni odsek. BUDIMPEŠTA 12. (Kor.) Dopoldne se je nadaljevala debata o mornariškem kreditu. Del. L e u t h n e r se je pečal z vprašanjem, če odgovarja hitrost in obseg razvoja in izpopolnitve naše mornarice davčni moči monarhije. — Del. N e m e c je izjavil. da Avstrija ne more žrtvovati tako velikih izdatkov za mornarico, ker nimamo niti mornariškega niti gospodarskega programa, ki bi na kak način utemeljeval te izdatke. Načril mornariškega poveljnika admirala Hausa. Admiral Haus je odgovoril pred vsem izvajanjem delegata Leuthnerja in je zavračal njegovo očitanje, da se grade bojne ladje hitreje, kakor je potrebno in kakor odgovarja potrebnemu številu bojnih ladij, to je 16, zaradi tega ker oficijelno stanje bojnih ladij sploh še ni določeno. Njegov program, katerega je poudarjal že v prejšnji delegaciji in ki odgovarja tudi svoječasnim izvajanjem prejšnega mornariškega poveljnika admirala grofa Monte-cuccoli. ie ta, da naj bi znašalo potrebno stanje 16 bojnih ladij, ki odgovarjajo vsem modernim zahtevam. Ko dosežemo to stanje, bi morali graditi vsakih pet let štiri bojne ladje, da nadomestimo pravočasno Stare bojne ladje, katerih starost }e določena na 20 let. Sedanji špeciialni kredit, ki je porazdeljen na 5 let, odgovarja teoretično popolnoma temu gradbenemu načrtu. namreč, da zgradimo vsakih pet let štiri bojne ladje. Topovi. Da'ie je poudarjal admiral Haus, da je le priporočal 35 cm kaliberske topove in sicer zaradi tega, ker odgovarja ta kaliber najbolj našim razmeram in to z ozi-rom na velikost ladij, katere nameravamo graditi, z ozirom na stroške in z ozirom r.a hitrost streljanja. Glede dreadnoughta Viribus Unitis« poudarja govornik, da je imela pri gradbi tega kolosa srečno roko in da so se posebno obnesli stolpi s tremi cevmi. Dalje govori admiral Haus o gradbi naših ladij, o njih opremi, o stroških in o konkurenci z Anglijo in Nemčijo. Posebno poudarja potrebo mornarice in kaže glede tega na Turčijo in Grško za časa balkanske vojne. Govori tudi o vojaških hidro-planih in poudarja, da Avstrija sedaj ni več odvisna od inozemstva razun glede motorjev (Gnom motor), katere pa naročajo skoro vse države na Francoskem. — Debata se nadaljuje. Ogrska delegacija. OJsek za zunanje zadeve. - Ostra kritika ekspozeja. BUDIMPEŠTA 11. (Kor.) Za grofom Apponyjem je govoril delegat princ Win-dischgraetz in je poudarjal, da ne najde na ekspozeju zunanjega ministra Berchtol-da znamenj, ki bi kazala samozavestno In uspešno akcijo avstrijske zunanje politike. Kdor pozorno zasleduje romunsko PODLISTEK. Rdeči mlin. Roman. - Spisal Xavi«r de Montepin. — Na mojo čast, so trenutki, ko se skoraj ne spominjam več pustolovščin svoje mladosti. — Ali si morda slučajno res postal pošten človek? Prav gotovo, milostivi gospod, ker stin. hvala vam, lastnik par vrečic tolarjev in nisem dolžan nikomur ničesar. — Pa želiš, da bi ostal na tej poti? — Ako bi bilo mogoče, da, gospod. — Ali pa si dovolj bogat? — Milostivi gospod, sem pač filozof, in se zadovoljujem z imetjem, ki sem ga dobil po va£i naklonjenosti. — Potemtakem nisi častihlepen? — Cernu naj bi bi!, ker sem zadovoljen s s»ojo usodo. — - ko bi ti ponudil kdo, da p'.>dvoji, po-troji, , oo( setori svoje imetje? — Ne ti fvtvral svoj denar? — je vpraitai Sauva^eiHi. — I-K ne da hi bil tvoj denar 'udi le v na'manjii nevarnosti. Kaj bi odgovoril? razmerje, brez dvoma lahko opazi, za ko-ko mučne vtiske se imamo zahvaliti nespretnemu in brezcilnemu delovanju organov naše zunanje politike. Rumunska je danes v resnici prva moč na Balkanskem polotoku in njena akcija pomeni toliko, da se je naš vpliv na Balkanu znatno zmanjšal. Neki znanec iz Sofije, ki je dobro informiran, ceni vsoto, ki je prišla v svrho volitev iz Petrograda na Bolgarsko na 7 milijonov rubljev. Ce napada govornik zunanjega ministra na tako oster način, dela to samo, ker uvidi, da se odlikuje ekspoze s popolno nevednostjo resnosti položaja. Ali more koristiti državi, če se pojavljajo skoro na vseh mejah monarhije iredenti-slični pojavi? Če priznavajo javno celo politične stranke zvezo z nasprotniki monarhije? Avstr. delegacija je popolnoma javno in odkrito izrazila nezaupanje avstrijski zunanji politiki. Naša delgacija pa je na ukaz grofa Tisze prikrila pravi izraz svojega prepričanja. Glede trozveze pravi govornik, da odgovarja ta v vsakem oziru življenjskim interesom monarhije. Kar se tiče Albanije in sploh vzhodne obali Adrije in Balkanskega polotoka ne smemo pustiti, da bi se uveljavil tam kak tuj vpliv, ker spada vse to pod vplivno okrožje monarhije. Ce se hočemo tam gospodarsko povzdigniti, ne sme zaiti v stare napake. Naši organi v inozemstvu so nezmožni za izvrševanje svojega poklica. Izjave zunanjega ministra glede Albanije nam pričajo, da zunanji minister absolutno ne pozna položaja. Sedanja Albanija je že sama na sebi nezmožna življenja, to ve vsa diplomacija, samo naš zunanji minister noče tega pri-poznati. Mi bi si lahko zagotovili na Balkanu kak uspeh samo z energičnimi akcijami. Kar pa smo podvzeli do sedaj, nosi znake slabokrvnosti. V Albaniji nimamo niti enega človeka, ki bi mogel zastopati naše upravičene interese. Govornik ne more soglašati s politiko, ki pomeni prej ali slej pogin monarhije in zato odklanja budget Berchtold dela za Nemčijo. BUDIMPEŠTA 12. (Kor.) Prvi je govoril v današnji seji delegat grof Mihael Ka-roIyi, ki je ostro napadel Berchtoldovo politiko. Poudarjal je, da ima od Berchtol-dove politike korist edino le Nemčija. Njegova zasluga je, da so nam vse balkanske države nasprotne In da smo zamudili priliko pridobiti Rusijo. — Del. grof Mailath ie za trozvezo, zahteva pa, da se varuje naše gospodarstvo proti agresivni gospodarski pollt'ki Nemčije. Berchioldov zagovor. Grof Berchtold je odgovarjal grofu An-drassyju in je kolikor mogoče spretno zagovarjal albansko politiko, pri čemer pa n? imel posebne sreče. Še med govorom ga ie prekinil del. Rakovsky in ga je ostro napadel zaradi epirskega vprašanja in zaradi razmerja med Albanijo in Urško. Glede Egejskih otokov pravi minister, da moramo počakati odločitve velesil in sporazuma med Atenami in Carigradom. Dalje zanika, da bi se govorilo na opatijskem sestanku o sporazumu glede Albanije in Male Azije. Ti pogovori so se tikali, kar zadeva Albanijo, le aktualnih političnih in gospodarskih problemov. Kar se tiče Male Azije smo z Italijo edini, da se mora v našem skupnem interesu ohraniti in konsolidirati turška posest v Mali Aziji. Glede protiavstrijskih demonstracij v Italiji pravi zunanji minister, da še ni dobil nobenih natančnih uradnih podatkov iz Italije. Upa pa, da se bo izkazalo, da so imele te demonstracije resnejši pomen samo v nekaterih krajih. Zanika, da bi bila v Benetkah sežgana avstrijska zastava, vsaj uradno potrjeno to še ni. Upa, da se bo zadeva sporazumno z laško vlado zado-volivo rešila. Glede Rusije pravi minister, da je njegov ekspoze tak^ — Za vraga! Odgovoril bi s sprejemam in raje desetkrat nego enkrat! III. > Strah v Bougivalu. — Bravo! — je vzkliknil Lascars; — vedel sem, da premagam tvoje pomisleke, kakor hitro se te dotaknem na tvoji slabi strani. — Ali bo treba kakih lopovstev? — je vprašal Sauvageon v precej vidni zadregi. — Kaj ti je to mar? — O, gospod, to mi je zelo mar. Več ini je do moje svobode, nego do vsega drugega. Gospodje sodniki se ne šalijo. — Le pomiri se, — je odgovoril Roiand. — Gospodje sodniki se ne bodo prav nič imeli brigati za tvoje posle. Gre pri tebi le /ato, da boš mežal, ne da bi se vmešaval v kaj, in da boš držal roke odprte, da boš lovil ž njimi zlato, ki ti bo deževalo vanje. — Ce je stvar taka, milostijivi gospod, mi je popolnoma všeč. Glejte, če človek uživa zaupanje oblasti, bi si tudi rad ohranil. in meni so oblasti naklonjene. Nikdar ne prihaja mimo »predrznega piškurja« redar na konju, ne da bi se vljudno odkril. in takšna čast ugaja človeku, pose hno če ni nava'en nanio. za razumeti, da naše razmere niso tako prijazne. Del. K a r o 1 y: »Razmere so pač po ekspozeju prijazne, toda ne odgovarjajo resnici. Berchtold trdi, da v pretekli krizi nismo delali neprijetnosti Rusiji. Prišlo je do nesporazumljenj, toda te smo poravnali mirnim potom in upam, da postanejo med nami zopet zaupni in prijateljski odnošaji. — Nato je govoril ministrski predsednik grof Tisza, ki konstatira, da so Ogri v splošnem za trozvezno politiko in da ne zanikajo, da bi se ne moglo doseči prijateljskih odnošajev z Rusijo. BUDIMPEŠTA 12. (Kor.) Po dolgi špe-cijelni debati je bil budget zunanjega ministrstva brez debate neizpremenjen sprejet. ____ love pntiavstrilske demonstracije m vseufflticu v Rimu RIM 12. (Izv.) Danes je bila univerza, ki je bila radi zadnjih protiavstrijskih demonstracij za par dni zaprta, zopet otvor-jena. Rektor je imel na dijake poseben nagovor, v katerem jih je opominjal, naj bodo pametni Med drugim je izjavil: »Uvažujem vaša čustva. Toda ta čustva morate krotiti In jim dajati duška samo do gotove meje. Vaše zahteve, naj razobesim vseučiliško zastavo radi tržaških dogodkov zavito v črni pajčolan, nisem mogel izpolniti in moral sem tudi nastopiti proti vašim demonstracijam«. — Večina dijakov je šla po rektorjevem nagovoru v slušalnice, mnogi pa so ostali v avli. vp3i: »Abbasso 1* Au-strla! Abbasso i s'ciavi! Evviva Trieste Haliana!« in sramotili tržaške Slovence. Nato so dvignili zastavo s črnim pajčola-nom in jo razobesili skozi okno univerze. Rektor je bil vsied novih protiavstrijskih demonstracij na vseučilišču prisiljen zopet intervenirati in ie končno tudi dosegel, da je dijaštvo zastavo umaknilo. Veri Sviba pred sodittem. PRAGA 12. (Izv.) Jutri se prične pred tukajšnjim porotnim sodiščem razprava proti glavnemu uredniku »Narodni Listov«, dr. Hellerju, ki ga toži bivši državni poslanec dr. Žviba radi razžalenja časti, ker je priobčil v »Narodnih Ltsiih« znane obtožbe proti njemu. Na razpravo je povabljenih za priče več odličnih čeških politikov, med njimi: Član gosposke zbornice ir. Matuš, predsednik češkega »Narodnega Sveta« Prokupek, vsučiliški profesor dr. Hejrrovsky, predsednik »Slovanskega kluba« Cerny, in poslanec Svehla. ki so svoječasno kot zaupniki »Narodnega Sveta« pregledali ves zbrani materijal proti Švihi in na podlagi te^a materiala prišli do spoznanja, da je bil Sviha faktično policijski konfident. Šviha hoče predlagati za priče več policijskih funkcijonarjev, ki naj >i dokazali, da so bili njegovi stiki s policijo popolnoma nedolžnega značaja, da ni lobival od policije nikake materijalne podpore ali plače, temveč da je policijo, v kolikor jo je kot politično oblast informiral o iotovih političnih dogodkih, storil to le v stremljenju, da bi razpršil nekatere pred-odke proti narodno-socijalni stranki. Ka-.or se zatrjuje, državne oblasti ne bodo 'ovolile pričevanje Švihovih policijskih >rič. Konflikt med civilnimi in voiaiklmi oblastmi v Srbili. BELGRAD 12. (Kor.) Na današnji seji >rbske skupščine je najprej poslanec T r i-i a n o v ič utemeljeval interpelacijo glede spora med oficirskm zborom in civilnimi >blastmi. Nato je ministrski predsednik P a š i č izjavil, da je zadnja odredba bistveno popolnoma identična z ono iz leta 1907., s katero je bilo vprašanje prijoritete jivilnih oblasti definitivno urejeno, vsied :esar je razburjenje oficirskega zbora >roti letošnji odredbi brez vsake podlage. F >a pa prepreči nadaljnjo krizo, je priprav- — Potetakem si v dobrih odnošajih z ^edarstvom? — je vprašal baron. — V prav dobrih, da, gospod, in pono-en sem na to, so stari, vrli možaki in • ravi veseljaki. Zato morete tudi verjeti, 'a pri njih ne skoparim s par kozarčki • najboljšega«. — Zelo me vesele vse te stvari. Imaš otemtakem izborna poznanstva in je treba, da ostaneš i nadalje žnjimi v najboljših zvezah. Po vsem tem, kar si mi povedal, zame naravnost neprecenljiv.... Vreden si zame, prijatelj Caillebotte, svojo težo v suhem zlatu. — Svojo težo v suhem zlatu! — je ponavljal krčmar začudeno in srce se mu je smejalo zadovoljstva. — Brez dvoma, in če nisem rekel več, sem storil to le zato, da ne povzdignem preveč tvojega upravičenega ponosa. Dokazati ti hočem, da je moje zaupanje do tebe brezmejno. Razkrijem ti svoje obsežne načrte, izkratka, zakriti ti nočem prav ničesar od vsega onega, po čemer hrepenim in česar upam. Povem ti vse. tebi, ki boš moja desna roka. Pogovor med Lascarsom in Sauvage-onom je trajal velik del noči. Kaj sta «e oogovariala. ne bomo pripo- ljena rešiti vlada vprašanje prijoritete s posebnim zakonom. Socijalist Lapčević je predlagal dnevni red, ki zahteva absolutno supre-matijo civilnih oblasti in civilnih uradov nad armado in uvedbo splošne in enake volilne pravice. Predloga ni podpiral nihče. Naprednjak Marinković je izjavil, da hoče vlada z debato spraviti razpravo o pravem predmetu na drugo pot. Ker vlada nima dovolj moči, da bi poravnala že od 1. 1906 trajajoči spor med radikalci in oficirji, naj raje demisijonira in napravi pot drugemu kabinetu. Notranji minister/P r o t ič je energično zavračal izvajanja predgovornika in konstatira!, da je prišlo do konflikta med oficirskim zborom in civilnimi oblastmi zgolj radi tega, ker hočejo zasejati nekateri oficirji nezadovoljstvo v armado. Da se preprečijo ponovni konflikti med zastopniki civilnih in vojaških oblasti, je vlada izdala posebno odredbo glede razmerja med civilnimi in vojaškimi oblastmi. — Prihodnja seja jutri. General Popovič o sporu med oficirskim zborom in civilnimi oblastmi v Srbiji. BELGRAD 12. (Izv.) »Pijemont« prinaša razgovor z nedavno vpokojenim generalom Damjanom Popovičem, ki je izjavil, da vlada premalo skrbi za interese srbske države, vsied česar je bil oficirski zbor prisiljen, da nastopi mesto vlade v obrambo srbskih interesov. Oriientnlske železnice. DUNAJ 12. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje, da je stopilo vprašanje Orijentskih železnic v kritičen stadij. Srbija je na intervencijo avstrijskega poslanika odgovorila, da vztraja sedaj, ko se je Avstrija vrnila k svoji prvotni zahtevi po restituciji in intr-grum, na svoji zahtevi po podržavljenju Orijentskih železnic. Konflikt je dospel na vrhuaec. DUNAJ 12. (Izv.) Oficijozni članki današnjih opoldanskih dunajskih listov zahtevalo naravnost, da Avstrija z ultimatumom izsili, da Srbija vrne orijentske železnice družbi. DUNAJ 12. (Izv.) Zatrjuje se, da bo zunanji minister grof Berchtold še danes v delegacijah podal važne tozadevne izjave. ALBANIJA. Pogajanja z Epiroti. ATENE 12. (Izv.) Po privatnih vesteh je stavila mednarodna kontrolna komisija epi-rotskim odposlancem predlog, naj se združijo Epirci z Albanijo v nekako Unijo, ki bi < »dgnvarjala razmerju med Avstrijo in Ogrsko. Po drugih vesteh pa obstojajo pri pogajanjih velike težkoče, ker zahtevajo Epiroti popolno avtomijo, v kar pa albanska vlada oziroma mednarodna kontrolna komisija ni kakor noče privoliti. Imenovanje avstrijskega komisarja za Albanijo. DUNAJ 12. (Kor.) Cesar je imenoval n predi-, g zunanjega ministra za avstro-ogr-skrga komisarja mednarodne kontrolne ko-misje v Albaniji generalnega konzula II. razr. Avgusta Kralja. Vojno o MehlKl. Napad na Tampico odbit. MEHIKA 12. (Kor.) Poveljnik v Tampico, Zaragoza, poroča, da so vstaši napadli že v soboto Tampico, boji so se vršili skoro tri dni, vstaši so bili popolnoma poraženi. Tujci v Mehiki. WASH NGTON 12. (Kor.) Državni urad je prosil diplomatične zastopnike, katerih dežele so zastopa e tudi v Mehiki, da dementirajo vesti, glasom katerih ogrožajo Zapatove Čete tujce v mestu Mehiki. vedovali. Zadostovalo bo, da vidimo baronovo delo, kako je izvršil svoje načrte. Pripomnimo naj edino le še, da Sauvageon po svojem pogovoru z Lascarsom nikakor ni mogel zaspati na svojem improviziranem ležišču. Bivši krčmar »kuncev« ni mogel zatis-niti očesa. Na eni strani ga je navdajala radost, da je bila zadovoljena njegova la-koumnost, z druge sttani pa ga je mučil silen nemir. Zapeljive slike so mu prihajale mimo strmečih oči, a te slike so se takoj zopet umikale slutnjam najhujše vrste. Ko se je začelo daniti, je vstal Sauvageon s svoje slamnice in je začel takole razmišljati: — Brez dvoma, — je dejal, — obogatim, kakor nikdar nisem pričakoval, in zdi se mi celo, da je to popolnoma gotova stvar. Vendar pa sem bil včeraj miren in zadovoljen, brez častihlepnosti in nemira, sedaj pa vidim vislice pred seboj in se jih tudi bojim .... Oh !BiIo bi stokrat bolje, ko bi se baron ne bil vrnil. Potrebuje me, zato me bo dobro plačal, toda nisem več svoj lastni gopodar, temveč le njegov podložnik, in če bi se mu ustavljal, bi me brez-dvomno spravil v nesrečo! Z eno besedo, ubogal bom, ker ne morem drugače, ubo- Zasedenje svetilnika Lobes-Island. WASHINGTON 12 (Kor.) Mornariški urad je pozval admirala Badgerja, da naj pošlje natančno poročilo o neoficijelni vesti o zasedenju svetilnika Lobes-Island od strani admirala Majo. Novo Izkrcanje ameriških čet. MEHIKA 11. (Kor.) Minister za zunanje zadeve Ruiz je brzojavno protestiral pri posredovalcih za mir, da so pristale ameriške torpedovke in transportne ladje med Veracruzom in Tampicom v višini Lobes — Island in izicrcale tam ameriške čete. Amerikanci so zaprli med izkrcanjem čet čuvaja na svetilniku in so se polastili vseh aparatov v svetilniku. Sankcijoniran zakon. DUNAJ 12. (Izv.) Cesar je sankcijoniral zakon, glasom katerega se spremene nekatere določbe zakona z dne 1. avgusta 1897. za zdravilišče Bled in se fiksirajo za to zdravilišče nove določbe. Nov železniški polk. DUNAJ 12. (Izv.) V kratkem ustanovi vojna uprava II. železničarski polk, katerega sedež bo v Vacovu na Ogrskem ob Donavi. Polk bo Štel 400 mož, tako da bodo štele skupne železničarske čete nad 2.800 mož. Žrebanje. DUNAJ 12. (Kor.) Razredna loterija — 70.000 kron dobi štev. 114611, 15.000 kron št. 60137 in po 5000 kron št. 5073, 98734 in 150983. Turška misija v Llvadiji. LIVAD1JA 12. (Kor.) Včeraj je sprejel car v svoji palači posebno turško komisijo v slavnostni avdijenci. Misijo vodita notranji minister Talaat beg in Izzet paša. Car za izboljšanje materijalnega stanja ruskih kmetov. PARIZ 12. (Izv.) Iz Petrograda se poroča, da odide car Nikolaj v kratkem v spremstvu poljedeljskega ministra na Študijsko potovanje v južno Rusijo, da spozna materijalni položaj ruskega kmeta. Pri tej priliki se bo car tudi izrekel za razne važne velike reforme na gospodarskem polju. Papež obolel. DUNAJ 12. (Izv.) Iz dobro poučenih vatikanskih krogov poročajo listi, da je papeževo zdravstveno stanje tako neugodno, da papež ne more opravljati več svojih uradnih poslov. Potres v Siciliji. CATANIA 12. (Kor.) Ravnatelj observatorija na Etni poroča, da so čutili v Bronti danes dva precej močna sunka, ki pa nista napravila dosti škode, pač pa povzročila mnogo strahu. Iz žrela Etne se dvigajo celi oblaki dima in pepela. Delavsko gibanje. SAN FRANCISCO 12. (Kor.) Stavbn podjetniki so izjavi'i, da bodo izprli te dni nad 25.000 stavbnih delavcev. LONDON 12. (Kor.) Enajst obratov, ki so izprli delavce je vložilo prošnjo na deželno zvezo delodajalcev glede nove konference. lzvrševalni odsek zve/e je sklenil, da bo podpiral to prošnjo. Obenem pa je sklenil odsek predlagati splošno izprtje, če deiavci tekom 10 dni po otvoritvi konference ne sprejmejo pogojev, ki so označeni v predlogi mednarodnega posredovalnega urada. Zanimiva avtomobilska nesreča. GRADEC 12. (Kor.) Pri Semriachu je padel neki graški avtomobil^ ko se je hotel umakniti nekemu tovornemu vozu v 80 m globok jarek pod cesto. Voz se je petkrat preobrnil na strmini in se je zaril nato v hup peska v jarku. V avtomobilu je bilo s šoferjem 5 oseb. Ipralka Vesta se je precej pobila na čelu, kapelnik Hohler je dobil lahke poškodbe, šofer Zupan in dva potovalca pa so nepoškodovani. gal bom, če tudi proti svoji volji. Sprejmem bogastvo in trudil se bom, da si izbijeni vislice iz glave. Istega dne, zgodaj zjutraj, je vzel Lascars, ko je hitro pozajtrkoval, Sauvageo-nov čoln, preveslaj čez reko, stopil na otoku na suho in našel mlin še bolj razpadel, kakor je bil tedaj, ko je bival nekaj tednov v njem. Vse to se je zgodilo kakih Šestnajst ali osemnajst mesecev pred časom, ko zopet začenja naša povest, to je, meseca septembra leta 1778. Bila je nedelja.' Ura je odbila osem in vročemu dnevu je sledil topel miren večer. 2e od jutra sem so se kar vrstili žejni in lačni Parižani pri malih mizicah v Sauva-geon-Caillebotovi krčmi, in čolni Joela Macquarta so venomer križarili po prozornih in lesketajočih se senskih valovih. Potem so se pa ladjice in barčice počasi začele vračati k obrežju. Pomalem se je potem spodnja soba »predrznega piškurjac popolnoma izpraznila in prav tako tudi lopa pred košnatimi lipami. Izprehajalci so se vračali v Pariz, deloma peš, deloma pa z vozovi, s katerimi so se pripeljali. stran TI. »EDINOST« št 100. V Trstu, dne 13. maja 1914. g f Vatrosiav Holz > ' 1 »»igM—I—8 J«l.uii » Bilo je dne 15. aprila letošnjega leta, ko je pisal Holz našemu glavnemu uredniku tako-Ie: »Od 7. t. m. do danes sem poležal tukaj v »Evropi« na 26. št., a ni bilo žive duše k meni od vseh mojih »prijateljev« .....Tudi dobro! Sem imel vsaj mir! Pisal sem in pripravljal — nekrolog z avtentičnimi podatki iz mukepolnega svojega življenja pod pravim svojim imenom. Pošljem kratke podatke i Tebi. Z Bogom!!! — J. Ignacij Olc (ne Holz)«. Holz se je torej pritoževal, da ni bilo nikogar v posete k njemu, ko je bolan po-ležaval v hotelu »Evropi«. Lahko opravičljivo je to, saj je tudi vedel malokdo, da je Holz v Trstu, ko ga ni bilo tjakaj, kjer ga je bilo sicer vedno najti — v kavarni »Balkan«, kjer se je vselej ob njegovem prihodu zbrala okrog njega družba starih in mladih njegovih prijateljev, katerim je znal pripovedovati toliko zanimivega iz svojega večnega potovanja po naši slovenski zemlji. da bi ga bil človek poslušal noč in dan. Rad si je sam nadeval ime Ahasverja, večnega potnika, in prav je imel. Saj ga ni bilo med nami Slovenci moža, ki bi bil toliko in tolikokrat premeril vso Slovenijo vsevprek, kakor jo je Prostoslav-Kretanov-Samo Skok, naš Holz, Olčev Igo. V zadnjih časih je bil Holz videti nekam pobit in bil je tudi precej redkobeseden napram prejšnjim časom, nekako nezadovoljen sam s seboj in razmerami, v katerih je živel. Ko je prihajal v Trst, je vedno tožil, da mu življenje v Ljubljani ne ugaja nikakor več. »Vse je razbito, nobene prave družbe ni več, človek ne ve, ali naj še komu zaupa kaj. Neki špiceljski duh vlada v Ljubljani, neka kačja polzka mrzlota, da se človeku že kar gabi to življenje. V Trst pridem. Tu človek vsaj zopet svobodno zadiha!« Tako je govoril in dodajal je še marsikaj, iz česar se je dalo sklepati, da se mu niso pristudile ne le politične razmere v Ljubljani, temveč tudi še marsikaj drugega. Tožil je tudi, kako Slovenci le preradi pozabljamo svoje ljudi, ki so marsikje delovali na našem narodnem polu, in se jih spominjamo šele potem, ko so že v grobu. Bilo je to tedaj, ko je nemški narod praznoval sedemdesetletnico svojega pisatelja Petra Roseggerja in se skoraj nihče ni spomnil našega Holza, ki mu je bila usoda s svoje nepovoljne strani precej podobna Roseggerjevi, dočim pa mu je bila svetla stran njena skoraj popolnoma tuja. Lmljive so tudi Holčeve tožbe, če se pomisli, da je bil Holz gotovo najmarljivejši potovalni uradnik banke »Slavije«, kateri je služil z vso vnemo celih 28 let, ne da bi mu bila banka priznala kako pokojnino. Ce bi ne bilo ravnatelja Hribarja, ki je iz svojega lastnega nadomeščeval, česar ni storila banka, bi bil Holz po vsem svojem trudu in delu na svoje stare dni moral trpeti pomanjkanje: usoda večine vseh naših literatov____Slovenci pač poznamo svoje ljudi v polni moči njihovega dela, če je to delo na — političnem polju, drugo pa se pozablja le prerado. In tako je slovenska javnost tudi le prehitro, sproti pozabljala Holčevo literarno delovanje, ki je bilo gotovo vredno vsega upoštevanja in s katerim si je Holz zaslužil gotovo častno mesto med itak redkimi našimi slovenskimi pisatelji. Da, tudi to je kolikor toliko vplivalo, da je bil Holz v zadnjih časih nekoliko potrt. No, tolažil pa se je, — ko je bil zadnjikrat v Trstu, od 7. do 15. aprila t. 1. — da itak kmalu — v dveh mesecih, je rekel — umre, potem pa že pride vsaj kolikor toliko do veljave. Humorja pač ni izgubil nekdanji viški bojevnik tudi sedaj ne, ko je gledal z vso gotovostjo se bližajoči smrti v obraz. Ignac Olc se je narodil pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah na Štajerskem 1. dne avgusta 1. 1&44. V šolo je hodil pri Sv. Ani, sev eda tako šolo, kakršne so pač bile tedaj nit-1 Slovenci. Mati ga je dala potem učit kroiaštva. ki naj bi se ga bil izučil pri svojem stricu. Krojaštvo pa mu ni ugajalo in se je začel učiti vrv arstva. Toda tudi tu le več čital nego spletel vrvi in končno je pobegnil v Maribor, kjer se pri slikarju in Lozlatarju Kotniku izučil te obrti. Ko je dovršil dvajseto leto, ie fri potrjen v vojake, k mornarici. Ldeležn se je tudi bitke pri Visu leta 1&66. Ko je prišel od vojakov je bil nekaj časa nameščen v upravništvu ^Slovenskega Naroda« potem pa menda fctiri leta kot pomožni uradnik pri mestnem občinskem uradu v Mariboru. Od leta 1878. pa do leta 1906. je bil potovalni uradnik banke »Slavije«. Od tega leta dalje je živel, kakor se je večkrat izrazil, le svojim spominom, dokler ni utrujen po svojem dolgem potovanju legel k večnemu počitku. O Holčevein literarnem delovanju izpre-eovorimo prihodnje dni obširneje. Priporočamo vsem našim volilcem v o-menjenih občinah, da se mnogoštevilno u-deleže teh volilnih shodov. DeželnozfcorsRe volitve v Istri. Volilni shodi. G. župnik-dekan Matej Škerbec, narodni kandidat za II. volilni okraj četrte kurije (kmečke občine) sklicuje sledeče volilne shode: Dne 17. majnika na Pučah in v Košta-boni (občina Pomjan) in sicer popoldne. Dne 21. majnika popoldne v Šmarju in na Gažonu (občina Pomjan). Dne 24. majnika v Pomjanu. Dne 1. junija v Št. Petru-Novivasi-Pa-derni (občina Piran). Na fzolanščini po dogovoru s tamošnji-mi rodoljubi kak delavnik zvečer, ker ni nobene nedelje več na razpolago. Splošna hranilnica in tržnSRa sodišča. V minolem letu smo dobili po dolgem prizadevanju nov važen in nujno potreben denarni zavod pod naslovom »Splošna hranilnica«. Zavodu je namen, da koncentrira slovenski pupilarni denar. V to svrho je vodstvo zavoda zaprosilo višje deželno sodišče, da bi opozorilo podrejena mu sodišča na ekzistenco tega našega pupilar-nega zavoda. Višje sodišče je obljubilo, da vstreže tej prošnji in je menda tudi storilo tako. Z vso pravico moremo mi zahtevati, da gredo sodišča takemu zavodu na roko, ker je to v interesu slovenskih varovancev. Kajti Cassa di risparmio triestina, pri kateri se je doslej — ob pomanjkanju siične-ga slovenskega pupilarnega zavoda — v lagal tudi denar slovenskih varovancev, obrestuje vloge le s SVz od sto, naša Splošna pa s 4 od sto! 2e zato smo smeli pričakovati od tržaških sodišč, da ne bodo nasprotovala našemu zavodu. Ali motili smo se v tem pričakovanju. Od dne do dne se namreč množe tožbe, da dajejo tržaška sodišča zastopnikom slovenskih varvancev naravnost nalog naj nalagajo denar v »Cassa di risparmio triestina^. Znan nam je celo slučaj, ko se je neki stranki naložilo, naj dvigne vlogo iz tržaške posojilnice in hranilnice in naloži v »Cassa di risparmio«! V tem slučaju pač ni moglo sodišče dvomiti, da gre za slovenski denar! Najmanje, kar bi mogli v takih slučajih pričakovati od sodišč, bi bilo, da dado zastopnikom varovancev nalog, naj vlože denar ali v »Cassa di risparmio«, ali pa v »Splošno hranilnico«! Opozarjamo kompetentne faktorje, da daje tako postopanje tržaških sodišč povoda med našim ljudstvom za razne komentarje, ki jih ne moremo priobčiti, da ne zapademo konfiskaciji. Ali povedano bodi interesiranim krogom, da k takemu postopanju ne bomo več dalje molčali, da ne pridemo na dan z dejstvi in konkretnimi podatki in da se že najde pot, po kateri se napravijo primerni koraki na pristojnem mestu. Poleg označenega ozira na materijalno korist varovancev je pa za nas še drug razlog za zahtevo, da se tak denar nalaga v slovenskem zavodu, ali pa vsaj sodišča ne delajo temu ovir. Znano je, da »Cassa di Risparmio triestina« uraduje s strankami in izdaja hranilne knjižice izkjučno le v italijanskem jeziku!! Pa ne le to. Ne varuje Ie na ta način svojega italijanskega značaja, ampak daruje od svojega letnega dobička tudi za agresivne, torej Slovencem sovražne italijanske organizacije, dočiin nismo še nikdar čuli, da bi kaj darovala za kake slovenske kulturne namene. Da cejo za taka bojna društva kakor je »Lega Nazionale«, prispeva »Cassa di Risparmio«, a to pomenja, da mora tudi slovenski denar prispevati za take italijanske svrbe, ki so direktno naperjene proti Slovencem!!! Tudi iz tega razloga bi zahtevala naj-primitivnejša pravičnost, da sodišča ne delajo nobene razlike med enim in drugim zavodom, ki nudita oba isto pupilarno varnost. Naše občinstvo pa opozarjamo ob tej priliki ponovno na »Splošno hranilnico«, ta naš pupilarni zavod, ter poživljamo varuhe slovenskih varovancev, naj se nikar ne dajo plašiti po kakih ukazih, naj se ne udajajo nasprotnim nalogom, ki ne odgovarjajo materijalnim interesom varovancev in ki obenem nasprotujejo splošnim našim koristim. značaj. Razstave se udeleži samo slovensko Sokolstvo. Vstopnina v razstavo bo znašala 50 v, z znakom 20 v. Izide tudi poseben vodnik po razstavi, kateremu bo dodana kratka zgodovina slovenskega So-kolstva. Opozarjamo društva, da pravočasno vrnejo jim že poslane vprašalne pole. Posameznike pa, ki imajo mogoče sokolske predmete zlasti iz starejše dobe, prosimo, da jih dajo na razpolago razstavnemu odseku. 7. lun. t»c*;ndva|setletnlca nevskesa društva -Idrija' IIL Slovenski osesokolskl zlet v LJubljani L 1914. Zbirajte za zletni fond! Proračun za zlet znaša čez 120.000 K! Marsikateri izmed vas, bratje in sestre, se vprašuje, kje zbere finančni odsek to velikansko vsoto ter tako pokrije vse stroške. Med vseini drugimi dohodki tvorijo zbirke zelo važen del dohodkov in radi tega se je že finančni odbor obrnil s prošnjo do vse slovenske javnosti, do vseh društev in korporacij, da zbirajo za zletni fond ter tako pripomorejo k boljšemu gmotnemu uspehu. Posamezna sokolska društva in posamezni brate lahko v tem oziru storijo, da ne bo ta prošnja zastonj. Ljubezen s katero se vsi oklepate sokolske ideje in želja, da bi naš zlet kar najbolje uspel, vam bodonajboljši svetovalci, kako boste v posameznih slučajih zbirali. Bratje, delujte za stvar, ki nam je vsem skupna! Dober uspeh zleta v Ljubljani bo uspeh vsega slovenskega Sokolstva in na vas, bratje in sestre, je mnogo ležeče, da pripomorete k dobremu končnemu uspehu. Z našim zletom nismo prevzeli samo naloge, ki jo moramo častno in slavno dovršiti, ampak tudi nalogo, ki je polna odgovornosti in dela. Ako smo se odločili za izvedbo tega ogromnega dela, se moramo tudi v resnici zavedati, da gre tu v resnici za stvar ogromnega obsega in z vsemi močmi se moramo pobrigati za to, da jo tudi srečno izvedemo. Mi vsi vemo, v kako težkih razmerah živimo, toda to nas seveda ne sme delati majhne in obupljive, ampak nas mora združiti k skupnemu delu! Dokazati moramo, da hočemo delati v korist vsega našega naroda! Naloga, ki jo moramo dovršiti, je ogromna in radi tega računamo na vašo pomoč. Sokolska razstava se bo vršila ob priliki III. vseslovenskega sokolskega zleta v dvorani Mestnega doma od 2. avgusta do 20. ivgusta 1^14 in bo imela zgodovinski Dnevne vesti. Rusija in srbsko-vatikanski konkordat. »Corriere della Sera«, ki ima jako dobre zveze z vatikanskimi krogi, poroča o sta-iju pogajanj med Srbijo in Vatikanom sledeče zanimive podrobnosti: Preliminariji novega konkordata med Srbijo in Vatikanom, ki so se izdelovali par mesecev, so že podpisani in sicer sta podpisala pogodbo papežev tajnik, kardinal Merry del Val in srbski poslanik v Parizu, dr. Vesnič, ki se je sedaj mudil dalje časa v Rimu. Glasom novega konkordata se ustanovi v Vatikanu srbsko poslaništvo, v Belgradu katoliška nadškofija za katolike stare Srbije in dve škofiji v Prizrenu in v Skoplju za katolike nove Srbije, nad katerimi je Avstrija pred balkanskimi vojnami izvrševala protektorat. Kakor se poroča, je pripisovati ugoden izid pogajanj med Srbijo in Vatikanom v prvi vrsti zastopnikom Rusije pri Vatikanu, poslaniku Nelidovu, ki je zastavil ves svoj vpliv, da se hitro sklene predhodni sporazum. Na drugi strani je jako laliko uganiti politične razloge, ki so privedli Rusijo do tega, da je podpirala Srbijo v njenem stremljenju, da se iznebi avstrijskega protektorata za srbske katoličane. Vprašanje srbsko - vatikanskega konkordata se lahko smatra kot nova epizoda avstrijsko-ruske rivalitete na Balkanu. Kolikor je dosedaj znano, dunajska vlada dosedaj še ni pričela nobene večje akcije proti tem pogajanjem; lahko pa se domneva, da monarhija v tej stvari še ni izrekla zadnje besede in da bo vsekakor zahtevala pravico nadzorstva nad izvrševanjem novega konkordata. Zdi pa se, da niti Srbija niti Vatikan ne bosta privolila v to avstrijsko zahtevo in da pride še do precejšnjih težkoč, predno bo konkordat med Srbijo in Vatikanom sklenjen definitivno. Vendar pa se lahko konstatira, da so imela pogajanja, ki jih je pričela Srbija, boljši in hitrejši uspeh, kakor je bilo pričakovati. Dr. Vesnič o vprašanju orijentalskih železnic. Pariški korespondent dunajske »Neue Freie Presse« je zaprosil srbskega poslanika v Parizu dr. Vesniča, enega naj-odličnejših srbskih diplomatov, za njegovo mnenje o vprašanju orijentskih železnic, zlasti o stališču Srbije. Poslanik dr. Vesnič se ie o tem perečem avstrijsko-srb-skem vprašanju izrazil sledeče: »Srbija je vedno polagala veliko važnost na to, da so vse železniške proge v deželi v njeni upravi, ker je principijalno proti vsem privatnim železnicam. Zato je tudi popolnoma naravno in razumljivo, da hoče Srbija po srečno izvojevanih vojnah sedaj podržaviti tudi one železniške proge, ki vodijo po novoosvobojenem srbskem ozemlju. Avstrija in tudi sosednje države se od podržavljanja srbskega železniškega o-mrežja nimajo ničesar bati in tudi dosedaj niso radi tega čisto nič trpele. To dokazuje zlasti dejstvo, da že par desetletij, odkar obstoji »convention a quatre«, ni bila vložena niti ena pritožba proti zlorabi srbske železniške uprave. V Srbiji nikakor ne moremo razumeti, zakaj se bojuje Avstrija proti podržavljanju orijentskih železnic po Srbiji, ker ne obstoji v tem ni-kaka nevarnost za njen trgovinski promet. Srbija in Avstrija sta navezani drug na drugega in morata zato živeti v dobrih odnošajih. Naša železniška politika nikakor ne deluje v nasprotnem smislu. Srbija hoče na vsak način odkupiti orijentske železnice in upa, da to tudi doseže, ne da bi bili pri tem oškodovani tuji interesi. Talaat bej o položaju na Balkanu. Bu- kareški dnevnik »Adeverul« priobčuje razgovor svojega carigrajskega korespon-denta s turškim notranjim ministrom Talaat bejem o sedanjem položaju na Balkanu. Talaat bej je med razgovorom izjavil, da je položaj na Balkanu sedaj jako ugoden in da ni nobenih okolščin, ki bi ga vznemirjale. Največje skrbi vzbuja vsekakor Grška, toda za enkrat so tudi med Grško in Turčijo odstranjene vse težkoče, ker je izseljevanje turških Grkov ustavljeno in je na drugi strani Venizelos sam prevzel nalogo pomirjenja turškega prebivalstva v grški Macedoniji. Kar se tiče grško-turškega spora glede Egejskih otokov, je izjavil Talaat bej, da za enkrat o rešitvi tega vprašanja še ni mogoče govoriti. — Vesti o turško-rumunsko-bolgarski zvezi je označil minister kot neresnične, ker za enkrat še ni govora niti o kaki pogodbi, niti o kakem sporazumu. DomaČe vesti. Na adreso tržaških Nemcev, ki so minole sobote na shodu svojega političnega društva in v navzočnosti znanega slavofoba državnega poslanca Markhla toliko napenjali svoja pljuča Italijanom v prilog, sporočamo o naslednjih izvajanjih v glasilu pulskih Nemcev, ki menda vsaj toliko razumejo avstrijski državni interes kakor kak v »Indipendentovi« lopi svojo eksistenco hraneči tržaški Hiitter. Pod naslovom »Protiavstrijske demonstracije v Italiji« piše: »Avstriji sovražne demonstracije v Italiji, ki so jim kravali 1. majnika v Trstu dali zažeijen povod, nočejo ponehati. Nikakega dvoma ni, da so organizirani in kalendarično iako razdeljeni, da se absolvirajo sporadično..... Od gotove strani govore, da v Italiji ni nikake iredente. Kaj drugega je iredenta, nego čut, da si zatiran, zavest o hlapčevskem stanju, ne prikrito stremljenje po osvoboditvi iz okov?! Iredenta je prežanje po primerni priliki, ki naj te odreši! Iredenta teži za tem, da pri drugih vzbuja zanimanje za lastno bol. Dogodke v Italiji, če že ne vodijo, pa vsaj podpihujejo iz Avstrije ven!! Kako bi si mogli sicer razlagati čudno dejstvo, da se radi spopada, ki je ob 1. majni-ku nekaj navadnega, kar celo kraljestvo razburja, v toliki meri in s tako heroično vztrajnostjo, da bi ta energija, ako uporabljena na pravem mestu, v malo dneh strla v prah kako svobodo ljubeče saharsko pleme! (Tu namiguje pulski list na italijanske blamaže v Afriki). V Italiji prirejajo paradne prizore: vidimo, kaj se godi na odru, za kulise pa ne sega naš pogled.« — Tu konstatira »Polaer Tagblatt« dejstvo, da so se v Ferrari kadetje vrgli proti vili našega prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda, jo močno poškodovali ter kričali »Abbasso 1'Austria«!! Zelo značilno je — zaključuje — da so bili na Avstriji sovražnih demonstracijah v Italiji aretirani tudi avstrijski državljani! In vendar imajo drzno čelo, da kratko malo taje iredento — vkljub takim dejstvom. — Evo vam nemška gospoda v Trstu pulsko-nemško zrcalo, v katerem si morete ogledati svoj — avstrijski patrijotizem, obžarjen po zvezi vaši z elementi, ki izzivljajo v Italiji protiavstrijske demonstracije, kričijo »Abbasso F Austria«, zažigajo avstrijske zastave in deinolirajo dvorec avstrijskega prestolonaslednika____!! Izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. 1.) Izpiti za otroške vrtna-r i c e začnejo dne 8., za ženska ročna dela pa 15. junija ob 8 predpoldne. — Pravilno kolekovane prošnje s prilogami je vložiti do 30. majnika t. I. 2) P i s. izpiti zrelosti se bodo vršili od dne 3. do 6. junija. 3) Glede sprejemnih izpitov za prvi tečaj pride posebno naznanilo. — Opomba: Slavna uredništva drugih časopisov so v interesu občinstva vljudno naprošena, da ponatisnejo te vrstice. Nobile gente tedesca! Tako spričevalo je dal Nemcem v seji mestnega sveta goriškega novoizvoljeni prvi podžupan dr. Cesciutti! Torej sami blagi in plemeniti ljudje so Nemci!! G. Ceščiutti mora misliti, da so ljudje zelo kratkega spomina, ako meni, da bo svet veroval, da mu je ta globoki ponižni poklon pred Nemci prišel iz resničnega prepričanja. Je-Ii je bil ta gospod tacih nazorov o Nemcih tudi tedaj, ko so sinovi nemškega naroda v Wildenu na razbojniški način demolirali poslopje italijanske fakultete in pa — glave sinov italijanskega naroda?! Ali pa tedaj, ko je prišlo na vseučilišču v Gradcu do krvavega poboja med nemškimi in italijanskimi dijaki in so tem poslednjim prirejali v Trstu viharne demonstracije?! Mari so bile te demonstracije le manifestacij simpatij do Nemcev?! In če so že Italijani tako u-verjeni, da so Nemci »nobile gente«, zakaj pa so tržaški Italijani pred nekoliko dnevi na ulici napadK neko nemško družbo in nabili urednika dunajskega »Morgena« edino zato, ker so ti Nemci nemški govorili med seboj?! Vsakdo poreče, da je to čuden način izkazovanja spoštovanja do ljudi, ki se smatrajo za — nobile gnete!! Pa naj le počakajo malo Italijani! Ce se posreči Italijanom, da dovrše svoje tlačansko delo v nemški službi in zdrobe nas Slovence in našo odporno silo proti nemškemu navalu, če pride čas, ko si bosta stala v tržaški areni nasproti le italijan-stvo in po laškem sovražtvu proti nam ojačeno nemštvo; potem bodo Še le videli Italijani in občutili na lastni koži, kako nobile gente so Nemci, kako so, pehajoč nas v grob, kopali grob sami sebi in kako bi bila tedaj Italijanom dragocena pomoč Slovanov!! O tedaj ne bi govorili več razni Cesciuttiji, da so Nemci — nobile gente, marveč bi jih bolela glava radi njih sedanje politike, ki se kompromitira in prostituira radi par nemških glasov! Nemci so napram Italijanom nobile gente nekako tako, kakor so Italijani — nasproti nam. Sicer pa: Chi vivra, vedra! In Italijani pravijo tudi: II tempo e galantuomo! Prav po — junaško!! Po nedeljskem shodu se je del laških demonstrantov zaletel mimo gradnje justične palače na ulico Romagna, odkoder so se hoteli zagnati proti »Narodnemu domu«. Ali nesrečna policija jim je bila za petami, da so kar drveli po rečeni ulici. In tu se je zgodilo nekaj prekomičnega in obenem preznačilnega za — junaštvo teh divjakov. V neko hišo, kjer biva tudi neka znana hrvatska rodbina, so junaki udrli do tretjega nadstropja, proseč za božjo voljo, naj jih rešijo in skrijejo pred policijo!! Pripovedujejo nam tudi, da so bile stopnjice, ko so junaki zapustili hišo, precej mokre in da je nekam neprijetno dišalo po čudnem, a vendar znanem — parfumu!! Zlobni jeziki trde, da so bile to sledi — posebne vrste junaštva. Kdo hujska?! Na nedeljskem laškem »protestnem« shodu, kjer se je, kakor smo že poročali, zopet na vse kriplje hujskalo proti nam tržaškim Slovencem, seveda ob zaprtih durih, so nastopali govorniki, katerim moramo vendarle posvetiti par besedi. Sklicatelja M a t o s 1 a že označuje ime tako jasno, da bi bila vsaka na-daljna beseda odveč. Govorili pa so potem neki Alberti, Tamaro, Balbi in Valle. A1 -berti in Tamaro sta oba — »Picco-lova« urednika. Stvar je zato vredna, da jo omenjamo, ker je razvidno iz nje, koliko hinavstva je bilo v onem »Piccolo-vem« nedeljskem članku, kjer je pozival zborovalce, naj mirno 'zborujejo in ne huj-skajo, dočim pa sla na shodu samem ro-govilila in h.Ujskala dva »Piccolova« ured- nika. O B a 1 b i j u je priobčil svoj čas »Piccolo« vest, da je bil zaradi nekih »ne-rednosti« odpuščen iz odvetniške pisarne dr. Robbe. Riccardo Valle je bil usluž-ben pri mestni plinarni, potem pa pri »Igei« in je bil tu in tam odpuščen. Zakaj, vedo natančneje gospodje na magistratu. In to so potem ljudje, ki naj — po »Pic-colu« — preudarjajo, kako naj bi se rešila — domovina! Povera Patria, Če jo bodo reševali taki junaki; niti rešeta ne bo več zanjo. III. Slov. vsesokolski zlet v Ljubljani I. 1914. Zvezno predsedstvo je sklenilo za zletne dneve — ker nedostaja dovolj močne domače godbe — pogodbo s kolinsko godbo, katera je sodelovala z Žižkovsko na praškem zletu leta 1912. Kolinska £od-ba slovi poleg žižkovske po vsem Češkem kot prvovrstna; sodelovala bode pri javnih telovadbah, pri sprevodu ter pri ljudskih veselicah pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Alojzija Vlasaka; Slovencem obeta se tedaj tudi v glasbenem o-ziru poseben užitek. Splošno slovensko žensko društvo ugodilo je prošnji Zveznega predsedstva ter preložilo svojo za spomlad nameravano obširno in zelo zanimivo razstavo »Jugoslovanska 2ena« na mesec avgust ter tako omogočilo slovanskim gostom ogledati si jo. — Istotako ugodilo je tudi Slovensko palninsko društvo prošnji Zveznega predsedstva ter dovolilo slovanskim Sokolom v svojih planinskih domovih od 17. do vključljivo 23. avgusta iste udobnosti in cene, kakor svojim članom; kot izkaznica služila bo legitimacija, katero dobe vsi člani sokolskih društev. Tajniški odsek naznanja, da bode v informativne svrhe — za sedaj — uradoval v Zvezni sobi v Narodnem domu, I. nadstropje, vsak ponedeljek in sredo od 1. do 3. popoldne, v sobotah pa od 2. do 3. — Članstvo se naproša, da vzame to na znanje in da v bodoče ne moti posameznih članov tega odseka po uradih. C. k. avstr. državne železnice. S 1. majem t. I. je začel poletni vozni red, in so u-vedena različna zboljšanja voznega reda. Tako bosta vozila na progi Jesenice— Trst c. kr. d. ž. vlaka št. 109 in 110, ki sta že vozila lansko poletje in omogočujeta zvezo iz in na Pariz preko Švice, Arlber-ga, Pusterske doline, Seljaka, Podrožčice tudi letos. (Prihod v Trst ob 4. uri 32 min. popoldne, odhod ob 11. uri 5 minutdopold. Podnevni brzovlaki bodo vozili kakor v prejšnjih letih deljeno in služita vlaka št. 607 in 608 (prihod v Trst ob 7. uri 41 min. popoldne, odhod ob 8. uri 41 min. dop.) za smer na Dunaj j. k. in Line, Prago, Berlin čez Celovec-Pyrhnsko železnico, vlaka št. 707 in 708 za smer na Inomost, Monakovo, Berlin čez Beljak-tursko železnico. — Znatno spremenjen je vlak št. 702; iz Trsta odhaja pol ure prej, namreč ob 5. uri 30 min. popoldne in se je s to preložitvijo omogočila zveza na vlak št. 902 v Pontablju, tako, da se je od 1. maja lahko zopet oživotvorila zveza brzovla-kom Iz Trsta na Dunaj, zapadni kolodvor, z direktnimi vozovi; nadalje je omogočila ta preložitev zvezo vlaka št. 702 z vlakom št. 2 v Solnogradu čez Line na Dunaj, zapadni kolodvor. Pri vlakih Št. 705 in 706 vozi nov kurzni voz Altona—Hamburg— Trst, koja relacija se prevozi v obeh smereh v približno 26 urah. Pri vlakih št. 701 in 702 vozi med Beljakom in Trstom jedilni voz. Na istrskih progah so izostali s 1. majem t. 1. jedilni vozovi, ki so bili dosedaj v prometu pri vlakih štev. 216/315 in 302/219 med Trstom in Puljo. Nadalje se je uvedla novost, ki bo zlasti turistiki dobro služila, da bo vozil vlak št. 390 z vozovi III. razreda ob nedeljah in praznikih iz Herpelj-Kozine v Divačo, vsled česar bo možno odpotovati z vlakom št. 216 ob 9. uri 10 minut dopoldne iz Trsta, c. kr. drž. žel., in priti v Divačo ob 10. uri 49 min. dopoldne. Na progi Trbiž-Ljubljana g. k. je najvažnejša sprememba preložitv vlaka št. 1712, ki odhaja, ko dobi zvezo na juž.-že-lezniški vlak štv. 5 z Dunaja, ob 6. uri dopoldne iz Ljubljane g. k. in ima potem točno zvezo na Jesenicah na vlak štev. 701 v Trst in na vlak štev. 3112 na Celovec in Beljak, ki je tudi preložen na zgodaj. Ob nedeljah in praznikih bosta vozila vlaka št. 1730 in 1731 na progi Ljubljana-Kranj. Na dolenjskih progah je vozni red popolnoma na novo urejen z ozirom na progo Rudolfovo-Metlika-Bubnjarci, ki se o-tvori tekom maja, kar je razvidno iz dotičnih voznih redov. Novost je uvedba četrtega para vlakov na progi Ljubljana-Rudolfovo in vsakdanja vožnja dosedaj le ob ponedeljkih in semanjih dne v Rudol-fovem vozečega vlakovega para iz Št. Janža oziroma Trebnjega v Rudolfovo in Stražo-Toplice, odhod iz Št. Janža ob 5. uri 35 minut dopoldne, prihod v Stražo-Toplice ob 7. uri 42 minut dopoldne, prihod v St. Janž ob 11. uri 13 minut dopoldne. »Družba sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani naznanja na razna vprašanja, da se je nabralo za obrambni sklad do konca meseca aprila t. 1. K 160.039.25 Ker so po vplačani zneski, toliko časa nedotakljiva glavnica, dokler se ne vplača.......K 200.000.— nabrati nam je še K 39.960.75 Dnel. julija t. 1. poteče doba 5 let, v katerem času je bilo določeno, da postavimo slovensko obrambno trdnjavo s 1000 kamni po 200.— K. Nujno prosimo, naj se vsi ti zidarji ta datum ohranijo v spominu in da ne ostane noben prostor naše trdnjave prazen! Popravljamo. V včerajšnjo not co pod naslovom „Interesantni paberkiz nedeljskega shoda v gledališču „Politeama Rossetti" se V Trstu, dne 13. maja 1914. »EDINOST« it 180. Stran III. je vrinilo par pomot, ki motijo smisel. V citatu iz govora dra. Tamaro naj se čita: opazovaje in pričakovaje eno roko, potem več rok (in ne mrzlo roko). Neresnice o Jadranski banki ni govoril Tamaro, ampak Maria Alberti. Proti zaključku pa naj se čita . In v tej borbi nam (in ne: njim) bodo pomagali tudi Srbi! Okraden poljedelec. Aleksander Furlan, stanujoč na Greti v ulici del Cisternone št. 366, je delal predvčerajšnjim na posestvu nekega kmeta v ulici Sv. Vida. Ker mu je bi!o vroče, je slekel jočip, v žepu katerega je imel listnico s 400 kronami Ko je pa končal delo in oblekel jopič, je konstatira!, da je iz žepa izginila listnica z vsem denarjem. — Prijavil je stvar nemudoma po-liciji, ki je aretirala 42Mnega težaka Angela Krona, stanujočega v ulici Antonio Caccia št. 10, in 27letnega Marija Gabersicha, stanu jo čega v Rocolu št. 486, ker sta težko osumljena, da sta onadva okradla nesrečnega Furiana. Aretiran je bil predvčerajšnjim 181etni Josip Andriano, doma iz Ajella v Furlaniji, ki je bil uslužben v neki trgovini z manufakturnim b agom v ulici Vincenca Bellinija in je stanoval v ulici del Molin Grande št. 16. Aretovan je bil zato, ker je v isti trgovini ukradel blaga za 50 kron in ker je pred par enim mesecem in sicer dne 16. aprila v Gradiški izvršit neko tatvino z vlomom. Ukradena tamburica. V restavraciji „Aurora" prireja že par tednov vsaki večer koncerte hrvatsko tamburaško društvo „Mignem". Predsnočnjim je pa bila tamburašu Viktorju Ghpaku med odmorom ukradena tamburica. Tamburaš je bil pa vendar srečen : policija je takoj izvohala, da sta tamburico ukradla 291etni brezposelni knjigovodja Friderik Hočevar, doma iz Pazina, in neki Erazem Trebeani, natakar v kavarni „Universo". Tatinska maščevalnost. Svoječasno smo poročali, kako sta dva mlada uzmoviča v trgovini družbe Greinitz skušala ukrasti dve medeninasti verigi in kako je bil eden teh dveh uzmovičev aretiran, ker je čuvaj tvrdke Ferdinand Hinze pravočasno opazil in preprečil njiju namero. Aretirani uzmo-vič je bil par dni pozneje na okrajnem kazenskem sodišču obsojen na teden dni zapora. Na dotično razpravo je bil pozvan kakor priča tudi Ferdinand Hinze, in ko se je Hinze vračal od razprave, so ga na javni cesti čakali prijatelji obsojenega uzmoviča in mu grozili s smrtjo; ko je pa nato prišel tja neki redar, so vsi pobegnili. — Predvčerajšnjim popoldne ob 5 so pa ravno isti prijatelji obsojenega uzmoviča prišli pred trgovino tvrdke Greinitz na Corsu, kjer službuje Hinze, in so tega poslednjega na vse načine psovali in mu zopet grozili, češ. da ga bo njegovo pričanje na sodišču drago stalo. Ko je pa nato prišel tja neki redar, so vsi pobegnili. Vendar se je pa redarju posrečilo, da je enega ujel, in sicer brezposelnega pomorskega sobarja Hermana Stockerja, ki je bil odveden v zapore v ulici Tigor. Umrli so: Prijavljeni dne 12 t. m. na mestnem fizikatu: Petronio Ana, 20 mesecev, ul. Pozzo di Crosada Št. 4; Perkovič Blaž, 71 let, ul. del Toro št. 2; Moltini Alojzija, 65 let, ul. Romagna št. 12; Donaggio Peter, 56 let, ul. del Seminario št. 2; Ver-zaro Zea. 3 mesece, ul. del Ponzanino št. 13; Kosara Karel, 7 mesecev, ul. della Guardia št. 35; Bozzolo Vama, 3 leta in pol, ul. Madonnina št. 46. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 11. t. m.: Marani Benedikt, 15 let; Merčevič Mag-dalena, 32 let.____ Tržaška sokolska iup EAfi prvtriti tovarna dvakataa , TIMOM" Garloa. Tria** a alfoa 2«. (pr«J pt tvarna ttHif]. talaca 0vak«Ua, ItvaiaM la ifeatflatlh itrijtv, |ra-moftnav. artaatrijantv M. P Barjel ttarfaa, Statua al. t—4. Pre<«]» na afcraka. Ca tki franka UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE * ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr.J.ČERMflK 0. TDSCHER ZOBOZDRAV- Mllfllft KONC. ZOBNI NIK J [{J J TEHNIK ULICA CASERMA, 13 II. nad. ZA LEPE OBLEKE BIRMANCE v zelo veliki izberi pri BOHiHEC & O Trst ulica Ponterosso 8, vogal ul. Nuova 13 Vsakovrstne obleke za moške deike In otroke. Fine, elegantne obleke, katere Izdelujejo najboljši krojači. 1! Opoldne m zvečer abonement. Zelo usodno, izborna kuhinja Bfn77tI h^h rnwrmiI\ In bodjejevliko pivo (brez glavobola). - Zmerne tene. mim nE!l{I Najlepša darila za Nrmo bokor ure, verižice, uhane, zapestnice iti, v veliki izberi. Slov.urur in zlatar Stran IV. »EDINOST« it Iti. V Trstu, dne 13. maja 1914. sta hitro pobrala šila in kopita in odnesla pete. Italijan je namreč bil 2e v službi pri g. DraŠčiku in sicer 8 dni na poskušnjo in e že tedaj spoznal, da ni ravno zdravo zobati Češenj z g. Draščlkom. Gospodar pekarne je seveda takoj obvestil policijo o dogodku. Italijan je stanoval v Židovski ulici, seveda ga ni bilo doma. AH redno je zahajal v Ciuffarinovo gostilno >pri Bu-ži« in tam so ga tudi aretirali. Vse bolj nerodno pa je bilo z njegovim tovarišem Knezom. Stanoval je na gradu, pa je bil tako zelo pijan, da ga nikakor ni bilo mogoče vzdramiti. Policiji ni preostalo drugega, ko da ga je začasno pustila spati spanje nevzdramljivega pijanca. Do večera se še ni zavedal, upajmo, da je sedaj pri pameti. — Ni Še dolgo temu, ko smo poročali o tatvini pci g. Draščiku, danes poročamo o vlomu. 2e pred mesecem dni smo opozarjali slavno policijo, da je na Kornu in v bližnjih ulicah premalo preskrbljeno za varnost ljudi, pa naši opomini so ostali brezuspešni. Upamo, da ta slučaj vendarle zdrami c. kr. policijo v Gorici. Okrožni zlet III. okrožja G. S. Ž. se bo vršil v Dornbergu dne 21. junija t. 1. na krasnem prostoru sredi vasi. — Ker je znano daleč na okoli, s kakimi težkočami deluje dornberški Sokol, koliko zagrizenih nasprotnikov ima. naj upoštevajo bratska društva vse to ter naj se v častnem številu udeleže te narodne slavnosti. Slavno občinstvo in bratska društva, 21. junija vsi v Dornberg! Na zdar! Iz Lokve na Krasu. Naša vas. ki jo je poznal že zgodovinar Valvazor, je pač le malo komu znana izven naših skalovitih krajev. Železnica jo oklepa od vseh strani, vendar je s prometnimi sredstvi jako na slabem. V osemnajstem stoletju so razni vladarji obiskovali staroznano in s prekrasnimi kapniki obdarjeno »vilenico«, občudovati so naš ponosni, v letu 1485 zidan > tabor«, ter iz starodavnih templarskih časov iz rezanega kamna zidano »kapelico«. Vsled tega je stopilo nekaj podjetnih duhov iz Lokve, Bazovice in Trsta ter si kupilo pri tvrdki Saurer na Du naju lep nov in modern avtomobilni voz, ki naj bi služil za osebni in tovorni promet med Lokvo, Bazovico in Trstom. Redni promet prične v nedeljo, dne 17. t. m., ob 6 uri zjutraj iz Lokve. V zadevi izvirnika slike svetogorske Matere Božje je torej danes ves svet prepričan, da ima starinar Ivan Gyra prav, ko trdi. da je izvirnik slike iz 1. 1544. v njegovi posesti, a da je v svetišču na Sveti Gori le posnetek iste. Kajti knezoškofijska kurija se ni kakorkoli odzvala na poročilo v 5 Edinosti« od l. majnika t. 1. Javnost, ki zdaj z veliko napetostjo zasleduje razvoj te afere, jemlje na znanje molk knezoško-iijske kurije. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi s sodelovanjem več društev v nedeljo dne 7. junija t. 1. na obširnem senčnatem prostoru »Restaurant Pariš« Tržaška cesta javno tombolo za K 200. Cinkvino K 100. Obenem priredi ob 2 pop. cestno dirko Ronki - Gorica za 4 nagrade v denarju. Starti: Ronki skozi Dobredob in Miren. Cilj: Gorica, tržaška cesta. Te dirke se lahko udeleži vsak Slovenec, ako pristopi k clruštvu. Vloga za dirkača 2 K. Prijave dirkačev sprejema predsednik kol. dr. »Danica«. Za si. občinstvo vozil bo na dan dirke in tombole popoldan tudi avtomobil Gorica-Miren in nazaj. Med časom dirke bo svirala na cilju prvikrat v Gorici nova godba Delavskega društva iz Lokavca pri Ajdovščini. Iz Krepelj. Dne 7. t. m. je obiskal tukajšnje vinarsko društvo g. Zabavnik, vinarski nadzornik na namestništvu v Trstu. Ogledal si je društveno trtnico in vinograd. stratificirane cepljenke, kurilno sobo za stratificiranje trti pri g. Tavčarju, v kateri se je letos kurilo okolo 100.000 cepljenih ključev amerikanskih podlag in ki bodo v prihodnje v prodajo. G. nadzornik je izrekel svoje priznanje na vsem. kar je videl, in je obljubil tudi društvu podpore. V »Edinosti« smo čitali, kako je na postaji Dutovlje-Skopo — na dan tomajske slavnosti — moralo zaostati več izletnikov. — Tudi to je en dokaz več, kako potrebne so goste postaje, posebno pa še tu na Krasu radi bližine Trsta in Opčin, ki se širita vedno bolj in bo promet žnjima vedno večji. Ta slučaj govori tudi za naše zahtevo po postajališču »Krepi je-Tomaj«. za katerega je železniško ravnateljstvo žc napravilo načrt, in ki bi dobro služilo tudi izletnikom. Seveda so nekateri tesnosrčni in menijo, da bi novo postajališče škodilo drugim krajem. Temu pa ni tako. Od širjenja in povspeševanja prometa imajo koristi vsi, samo treba složno delovati. Eno komunikacijsko sredstvo gre drugemu na roko. — Na našem Krasu se ljudstvo množi, vasi so gostejše, nego v drugih krajih. Ce so postaje gosteje, je to v korist za ljudi in za železnico samo. Tud na severni strani vasi Kopriva ne bi škodovalo postajališče; posebno bi bilo v prilog vasem Gabrovica, Štjak in Avber. Železnica naj podpira ljudstvo in ljudstvo bo podpiralo železnico. Kobjeglava: Bralno in pevsko društvo »KraSki slavček« priredi dne 1. junija — na binkoštni pondeljek — javno tombolo združeno s plesom. Denarni dobitki znašajo: činkvina 100 K. tombola 200 K. 20 odstotkov čistega dobička pripade v prid CM družbi. »Villa da vendere — za verkaufen«. Iz tega sledi, da sem prihajajo razni Spekulanti - berači s par krajcerji, sezidajo na pol vilo, pa že preden je končana, obesijo prodajno tablo nanjo. Torej umetni izkoriščevalci. Tu čuješ večino letoviščarjev, ki govore češko, malo pa nemško. Lega Portorose je zelo krasna, proti jugu obrnjena. Proti severu se dviguje vrsta položnih Jtribčkov, po katerih je raztrošeno vse polno hiš, katere pa so skoro vse slovenske in ki se razprostirajo tja po vseh hribih zdržema. Le tu pa tam, zelo redko dobiš kako renegatsko hišico. — Sv. Lucija zraven Portorose, kamor vozi tramvaj iz Pirana, je skoro vsa slovenska. Vendar pa ima, ker spada pod občino Piran, ondotna manjšina italijansko trorazredno ljudsko šolo na deželne troške, ko je znatna slovenska večina v tem oziru popolnoma zapostavljena. Ima sicer dvorazredno šolo, ki bi pa bolj odgovarjala enorazredni, ker ima samo eno učno sobo, ki pa jo mora vzdrževati Ciril - Metodova družba. To je pravi istrski škandal. Tu se blesti slavna italijanska kultura, ki je pa podobna figi. Ko je figa zrela, je dobra in užitna, ko pa se nekoliko zastara, pa postane kisla in smrdi. Taka je tudi dvatisočletna italijanska kultura. — V nedeljo, 10. t. m. so bili povabljeni častniki angleške eskad-re, ki se nahajajo sedaj v Trstu, z našimi mornariškimi oficirji, v Portorose na banket. Ob tej priliki so hoteli pokazati naši Slovenci na Piranščini, da bivajo tudi oni ob Adriji; zato so razobesili slovenske tro-bojnice. Okrog in okrog Portorose so plapolale slovenske zastave. To je pa piranske Italijane tako bodlo v oči, da so čutili potrebo, da pokažejo vse svoje barbarstvo. Ko so prišli različni visoki vojaški in civilni dostojanstveniki v Portorose, je takoj razvila italijanska fakinaža, med katero pa so se nahajali tudi »slavni« piranski podžupani in starešine, pomislite --italijansko državno zastavo: rdečo, belo in zeleno, ter so se spravili v procesijo in moško v spremstvu policajev, korakali »slavni« sinovi Garibaldija po Portorose. Kričali so: »Evviva Portorose ita-liana! Abbasso ščavi! Abbasso Croati! Evviva Inglesi! Abbasso ščavi! Evviva ritalia!« Končno pa jim je vendar vzel italijansko državno zas..:vo policijski komisar. Nobenemu pa ni skrivil niti lasu. Italijanom pa ni dala vest miru, da so morali odložiti italijansko zastavo, ko je še vedno vihralo vse polno slovenskih zastav okrog Portorose, kot bi si šepetale skrivnostno prihodnjost Slovanov v Istri. Spravili so se najodličnejši Italiji zvesti Italijani na slovenske zastave. Najbližnjemu Slovencu, ki je imel razobešeno troboj-nico na svoji hiši, so kar z nasilstvom strgali zastavo s hiše. O vsem tem pa ima sedaj orožništvo Opravka. Iz spisov. Iti so bili prečitani, izhaja, da Divači vsi boje. Županstvo pa trdi, da Je- je obtoženec Cepar razgrajač, ki m g; |e. Županstvo pa par razgraja le, ko je pijan. Se neki infor- m\ iz mre. Iz Portorose nam pišejo: Ta 7.c«o /nam in lepi kraj res najlepši v Istri Kakor pa ?e videti na *koro vseh vilah ;r» InAah. bi temu ^»cer 'epeinu kraju boli priMojalo ime >Portodenaro«. negoli Portorose Kaj:t skoro na vsrj« vilah in hišah je zapihano: Deželno sodišče. Pepelnlčna pobožnost. Včeraj je sedel na zatožni klopi pred sodniki deželnega sodišča 19 letni pisar Fran Cepar, doma v Divači, ki je bil obtožen zločina javne nasilnosti v smislu § 81 kaz. zak. in prestopka v smislu § 312 kaz. zak. Dne 25. februarja t. 1. je bila pepelnica in Fran Cepar je svojo pepelnično pobožnost opravil na poseben način: pil je ves dan, najprej žganje in potem vino. Zvečer je pa šel v restavracijo na kolodvoru južne železnice v Divači in tam je začel razsajati in počenjati razne neumnosti. Ko ga je pa službujoči železniški adjunkt Fran Prelc opomnil, naj neha razsajati in mu je obenem orožniški stražmojster Gothard Gross velel, naj miruje in naj zapusti kolodvor, je rekel obtoženec Cepar: »Škoda, da ni tema v restavraciji, če ne bi komu prerezal trebuh.« Ko sta ga pa imenovana železniški adjunkt in orožniški stražmoj-Nter skušala spraviti s kolodvora, se je Cepar prijel za mizo, sunil orožniškega stražmojstra Grossa s pestjo v prsi, da je Gross od letel par korakov, potem mahal okoli sebe z rokami in z nogami in se slednjič vrgel na tla. S tem je Cepar zagrešil zločin javnega nasilja v smislu § 81 kaz. zak. Ob isti priliki se je pa Cepar železniškemu adjunktu Franu Prelcu smejal v obraz in mu rekel, da bo ostal na kolodvoru, dokler bo hotel, in da bo delal, kar mu bo všeč. Proti stražmojstru je pa rekel: »Ne grem iz lokala! Ti prokleti žandar, kaj boš ti mene vlačil okrog, saj me bodo že advokatje ven izrezali! Lažnivec!« S tem je pa zagrešil prestopek po § 312 kaz. zak. Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Lazarich, a votantje so bili dežel-nosodna svetnika Pachor in Parisini ter sodnik Spongia. Državno pravdništvo je zastopal dr. Zumin, obtoženca je branil dr. Vodušek. Obtoženec se je izgovarjal, češ, da se ne spominja prav nič, kaj je počel oni večer, ker je bil popolnoma pijan: pil je namreč ves pustni torek in se je na pepelnico se pijan zbudil. Nato je pa — na pepelnico — začel zjutraj na vse zgodaj piti žganje, a potem je ves dan pil vino. Mogoče je pa. da je res storil, kar trdi obtožnica, pa mu je iskreno žal. Priče Gotard Gross, Fran Prelc in Venceslav B e n d a so izpovedali v smislu obtožnice ter so vsi trije potrdili, da je bil obtoženec sicer res vinjen, vendar pa ne tako pijan, da bi ne vedel, kaj počenja. In to njegovo zavednost najbolje označuje dejstvo, da je dobro razumel, ko rnu je priča Gothard Gross rekel: »Lausbub« fušivec) m se kazal razžaljen. mativni spis, izdan pa ne vemo, od katere oblasti, pa pripoveduje, da obtoženec zanemarja svoje verske dolžnosti in da ne prejema zakramente sv. obhajila. Nato je pa branitelj dr. Vodušek predlagal še 5 prič, ki naj jih sodišče zasliši, katere bodo mogle potrditi, da je bil obtoženec oni dan popolnoma pijan. Sodišče je ta predlog sprejelo. Od teh petih predlaganih prič, so pa prišle v Trst le tri, in sicer obtožencev oče Andrej Cepar, Alojzij Cek in Jernej Perhavec. Njihove izpo-vedbe so pa bile jako nesrečne. Dočim je obtožencev oče Andrej Cepar trdil, da je njegov sin popoldne pred dogodkom na kolodvoru izptl 6 litrov rebule, je pa Ceh rekel, da je vse popoldne z obtožencem pil črno vino, in sicer da sta ga spila preko 12 litrov, a Jernej Perhavec, ki je tudi pil z obtožencem in s Cehom, je rekel, da so vsi skupaj izpili kakih 17 litrov refoška. Na podlagi teh rezultatov je sodišče obsodilo Frana Ceparja glasom obtožnice radi zločina po § 81 kaz. zak. in radi prestopka po § 312 kaz. zak. na 2 meseca težke ječe poostrene z enim postom na mesec. Branitelj je nato prijavil pritožbo ničnosti. _ Okrajno kazensko sodlfte. Kameleon. Včeraj je bil pred okrajnega sodnika Comela pozvan Ivan Suban, ki je imel iz-delovalnico in razprodajo drož v ulici Giorgio Vašari št. 10, katero ie pa pred enim mesecem prodal. Gospod Anton Šu-štič je bil namreč potom pisarne dr. Ry-bafa vložil proti njemu kazensko ovadbo, ker ga je bil Suban obdolžil, da je meseca decembra 1. 1. na neki razpravi po krivem prisegel. A gospod Ivan Suban, ki se je proglašal za Slovenca, dokler je imel trgovino z drožami, je sedaj, ko nima več opravila s slovenskimi peki, nemudoma pozabil slovenski jezik. Včeraj na razpravi je namreč zahteval, da se mu slovenska kazenska ovadba prevede na italijanski jezik in celo izvajanja obtožiteljevega zastopnika dr. Jedlovvskega, je zahteval, naj se mu prevedejo na laški. Ko so mu pa slovenski peki znašali denar za drože, je popolnoma gladko govoril slovenski jezik in se celo proglašal za narodnjaka. Ker se je tekom razprave dokazalo, da je Suban lagal, ko je trdil, da je g. Šuštič prisegel po krivem, je sodnik obsodil Su-bana v plačilo globe v znesku 50 kron. in nadj soba z lepim razgledom se odda takoj ▼ najem. V. Armeni št. 12, 476 PohKtvo moderno, solidno za spalno sobo se takoj v ulici delTTstutnto št. 40 mizar. Sprejemajo se naročila in popravila. 470 TdllltliOVIII ^ Portorose se j® izgubila zlata If&lllllJdlU« en o p< »krovna ura za gospo in dolga lata verifcica, kot privesek za medaljon s sliko Matere Botjc in zlato srce. Najditelj naj položi predmete na policiji ▼ Trsta ali pri žendarmeriji v Piranu proti nagradi. 457 Hrvatsko-srbsko »NapredJ je na razpolago slav. občinstvu z šest dobrimi tamburaši. — Ulica Pozzo Bianco 4t IV. Vrbnjak Štefan vodja. 469 (12 prostorov) se proda po nizki Sv. Ivan spodnji št. 654. Pojasnila v varni Moncenisio. ceni. — ka- 463 fllllffl se tofcoj soba i>) sobica s hrano. Ulica Ullllll Boschetto 40 pritličje, vr*ta 2. 398 Stolni krajevni agenti itt^tt^ na-tavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Neugasse št. 20. 3068 Ford 16—20 HP Novi modeli 1913 omnožeoo proizvajanje Znižanje ceni 4 5 sedežev K 4800; 2 sedeta K 4300. Landale-i sedele* K 6300. Popolna oprava Capote s stran-silni zavesami, atcklo, pet svetilk, generator sa aceti-e ski plin, rog, kilomet raki Stevnlk in hitromer O*ne veljajo za voze prosto voznine in eolnine v Trato. ANTON SKERL, sodnijski tz-edenec Trst, Piazza Carlo Gol doni. Telefon 1734 Garage: Via dei Bacchi z8 Telefon 3347. Trgovino in gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne 12. majnika 1914. Efektna borza. Dunaj, 1.25 pop. Avstrijska reata papir 81.15 avstrijska srebrna renta a1.15. avstrijska kronska rent t 82.10. ogrska kronska renta 8115, kre-ditke 6 H.25, Anglobanka 331.25, Union 578.—, Liinderbank 493.—. Bankvorein 511.50 drž. žeL 6^7.25, Lombardi »8.75, alpinke 815 M), turške srečke 221.50, Napoleoni 19 20, marke papir 117.62 London kratko 24.10, Pariz 95.8L Trdno. Dunaj, 3. 5 pop. Avstr. rent" papir 32 25, kre-ditko 6« «8. , Llovd 588.—. drž. žel. 647.-, Lo -b" rdi 98 75, alpinke 815. , turške srečke 221.—, cheques Pariz 95.82. Vzdržano. Trst, a rad. k Francija 95.65 - 95.9", Nemčija 117.40- 117.* .It. 9525-95.6a, Ix>ndon 24.08-24.'4, 20 frankov 19.14-1 » 20, 20 mark 23.4H - 23.54, so-vereign 24.- -2- 24.vW. nemški papir 117.40 -117.80, italijanski papir 95.25 - 95.75, avstr. zlata renta 100.85 101 25, avstrijska kronska renta 82.50 - 82.70, ogrska zla* a renta »7.25 - 97.65, ogrska kronska renta 80.40 8O.90, turške srečke 220 - 223— diskont za menice do 3 mesi-cec 3*/. - 4nad 3 mesece 4 '/4 - 43/4' * Blagovna borza. Bndimpefita, 12. maj*. Pšenica za april —maj 13.69. oktober 1223; rt za april —.—, oktober 938 ; o v e s za april--, oktober 8 20; k o ru z a z« maj 7 36, juli 7 49 avgust 7.59 Ponudbe plenice povpraševanja ravno tako. Tendenca trdna Prodaje 20 000 nekoliko viSj*. Trst, 12. maj. Kava. Santos good average za m j 55.— 56. , za juli 5«. - - 5*».75 september 57.— - 57 25, december 57 75 - bS.5*\ marec 58.— -58.75. Tendenca mirna. Good Rio za maj 49.— - —• - . juli 50.--52.—, september 51.---.—, de- cen ber —.--53.25, marec 53.---.—. Sladkor. Centrifug, takoj 27.--28'/« maj i gust 27l; - 28* t.ovem.-marec - 28. /4 - 29' . melis takoi 28'/. -29.—, maj-avgnst 29"/. —, nov.-mar. 29 •/ - 297/«. concasse takoj 29.l/, - 29 % kocke 30--31— kristal takoj 28. , ^V* —maj. - avgust .- , okL-dec. 26*',--.—. Brez zanimanja " HALI OGLASI" J*—||""T| I se računajo po 4 sto t. besedo. □a Mastno ti kane besede se raču- r—11—11 naj o enkrat več. — Najmanjša LJLJ |: f ristojbina znaša 4" stotink. : □□ DO □□ feni< v Ljutomera na Štajerskem. 471 Odda -e takoj ^oba z dvema posteljama pri slovenski drobni. Ulica Barriera vecchi* 22, 1V nad. d» sno 6 0 fnhffl z dvema posteljama odda se t*koj. Ulica »UHU Be vedere it. 2, vr. 19. 474 NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij Gulj, prej na trgu Caserma.) Pozor! Pozor! Iz veleposestva grofa Kovačevima se bode prodajalo danes in prihodnje dni en vagon svežega špeha dobro pitanih prašičev. 1 kilo po K 1.56 od 4 kile naprej po povzetju K 1.50 Prodaja se vrši v Trstu, Piazza Barriera vecchia štev. 12. e Frak MALIS dlfl. trojač na duntjitea u6n«m ztvHu za prtkrajovanj«, ziavatj.n;t)«avatr- nam TRST ul. Tor S Piero 4 Podružnica v Nabrežinl Krojačnica. zalega sukna Obleke po zmernih cena* Solidna, vzorna izvršitev a >B IVAN SiMOHiČ Trst uilca Selvedeare 49 : TRGOVINA USNJA : v^-eh vrst, črnih in barva-nih ter nadplatov z iz