386
Pisma o Slovencih in Slovenkah.
1.
Preljubi moj!
Ti, dragi prijatel, želiš, Daj bi ti, kadar je lepo vreme, pisal kaj iz življenja slovenskega ljudstva. Misliš, da ga dobro poznam, ker sem pregazil slovenski svet od Adrie do Mure, od Žile do panonskih dobrav. Izidi se volja Tvoja! Vendar ne pričakuj od mene sostavnih pisem. Cesar se moj pomnež dobro spominja, to bodem Ti povedal prav debelo, da bodeš lahko cul in si zapomnil. Danes nekaj od slovenskih tergov.
Kakošni so slovenski ter g i in kaj so?
Slovenski tergi so povlastjene občine, v kterih prebi-vavci govorijo slovensko-nemško zmes, v kterih slovenske otrobe vežejo z nemškim povreslom. Imajo svojega „pur-germajstra", večidel najmodrejšega človeka v celem tergu, včasih kakošnega kožarja, včasih kerznarja, kakor mu je ravno v mladosti odločen bil prihodnji stan. Ta človek nosi    večidel   velik  zvonec,   in  žlahta  njegova in botri so
vsegamogočni v svitu za obče blago. S svojimi sini in hčerami govori večidel nemški, s hlapci in deklami pa slovenski. Ali ima terg kavarnico ali „kafegausa, se on tam vsak večer dobro „unterholta.a
Včasih teržaoom napravi veselje in jim preskerbi teatar. Kakošna večja hiša v tergu, včasih tudi gumno, služi za igrališče, in na deskah „auf den Brettern, die die Welt bedeuten" „ Jaroinir" in „Hinko der Freiknecht" donu-jeta svoj gorje! Mesarjeva žena je posodila za pregrinjalo (Vorhang) veliko plahto, na kteri še se večkrat vidijo kervave kapljice nedolžnega teleta. Drugi dan psuje po vsih kotih, da se ji še niso nazaj spravile njene drage plahte. Teatar se igra po nemški. Malo in veliko se v njem snide, ker ta dan razumeta tudi lončar in lončarica nemški, akoravno se je ona rodila na Brezovnjaku, kjer se nemški le tadaj čuje, kadar nemški vojšak pride na „sekucijou (execution). Vendar, ker se tudi šteje ta med ^purgarje", tedaj nečeta doma ostati, in zato sta tisti dan terjala za prodano posodo gotov denar, da ložej vstopnino v teatar plačata, akoravno drugekrat za maslo, zabel in grah prodajata posodo. Na pervi klopi, ktera je z zelenim suknom pregernjena sedi „purgermajstera in njegova „1juha moja." Sukno so vzeli z roteža, ktero inda služi za pokrivalo na dolgi mizi, okoli ktere modri svetovavci sedijo in srečo in nesrečo občine prevdarjajo. Tla, kjer igravci igrajo, so pokrite z rudečim suknom, ktero je mežnar skrivši iz „žagradaa odnesel, da je smel za to milošino zastonj v teatar.
Trije „igercia razveseljujejo slavne poslušavce: edeo basico sterže, drugi na klarinet piska, in tretji v trom-peto pnha.
Kantnar (podučitelj) je zešil nemšk prolog, kterega klobučar deklamira, ali če bi on kurajže ne imel, pa sedlarjeva hči, kteri hlapci in dekle ne smejo reči „jungfravau ampak ^frajlica." Ker ravno nima belih „glazehandšuhov", si stare zamazane poštupa z moko, in tako vredna učenka umetnosti opravlja siužbo slovenske Rettihouke. Mati se veselja jočejo na lesenem stolcu; hočejo vstati, da bi jo bolje vidili, — al joj! stol so od „šoštarjaa na posodo vzeli, in tofantni „klad" ljube gospe sedlarice se je terdno prilepil, da glasen uzdih prestraši pazljivo občinstvo, afi kakor purgermajster pravi „respektables publikum."
Teatar je minul. Igravce čaka pri „Oksenbirtu" mastna večerja. Vsaki je nekaj za umetnike daroval. Kožar, kteri ima najboljše vina, je poslal butele in glasne zdravice se napijavajo slavnim umetnikom. Drugi dan je dosti govora in žubora ne zavoljo igravcov, ampak zavoljo „toalete.a Gospa lončarica pripoveduje svoji dekli, „kako se je purger-majsterca bila namaškarila", — samo to ji je še „fa!iloa, da ni imela „š!araa, še gospa „verboltercau ni imela takega dragega „tihelna" na nadrah, — kaj si vendar misli! pa lehko, ker so lani iz težkih njiv vso laško repo purger-majstrovi hlapci ponoči domu zvozili, potem pa razglasili, da so jo izkopali soldati, kteri so skoz terg „marširali.a Po takošnih opazkah se vname velik hrup, in gospod purgpgv-majster za terdno sklene, nikdar več teatra ne privoliti.
Glej, bratec dragi, Nr. 1 iz slovenskega narodnega življenja. Prevdarjaj in premišljuj o ne volji sveta, kakor hočeš, težko bodeš jo poboljšal.
Da si mi zdrav! Vreme seje obernilo; kadar se sopet razjasni, kaj drugega.                Ves tvoj              Vitomar.