^ERSTJFSo' T5KTOT5T« mr *°t tednik — Od l. januar-J* 1958 kot poltednik — Od !• Januarja 1960 trikrat te-'k&sko, in sicer ob pone-kljkih, sredah in sobotah KRANJ, SOBOTA, DNE 19. OKTOBRA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 122 — CENA 20 DINARJEV* Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič —Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan A S It O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J U D S T V A ZA GORENJSKO Predsednik skupščine na gradbišču ljubeljske ceste Socialistične Ivan Maček republike je. včeraj /rtič, 17. oktobra — Predsednik sHšČine Sl°venije j^iskal gradbišče odseka avtomo-n!lske ceste Naklo — Ljubelj. Za-^ se je za potek del. IK>dno vreme omogoča, da ^ nJa ceste in njenih objektov, Poteka ob vsem pasu lepo na-Uje- Tako je že dograjen in V ^st"ci- nadvoza v Loki Jad Tržičcm, več odvodnih ka- opravljenih je precej del 8Un^a.Var0Van^u ceste pred be" Jlo^$kim- Plazom, zgrajen daljši U p°Z .0ad Tržičem v smeri pro-ljjjj.°dIjUDeIju, prebiti predori v šolskega poslopja ^novega iq ^ em rovtu, nekateri odseki iy. ^ PriPravljeni za asfaltiranje »0(Jei 0t povedo delavci, ki so že tOfc^3!1 pri takih gradnjah, je Ug^ Jl^e za gradnjo ceste zelo n°» ker je dokaj trdno. — S. Pelegaciji I Italije J Francije štovan, L0KA' 18' °kt0bra ~ H*lu p» občinskega praznika J* hb.« ke ~ 18- decembra — SS* Udeleiil1 tud| delegaciji M^5^*kega In francoskega mesta Ji (Jut i Rom«lySur-Selne. Ob S^hl bodo ImeI1 ugovore o \^ sodelovanju med temi 5t. g. Uspeh naše akcije solidarnosti za Skopje Nad pričakovanjem Skupno je vpisanega 630 milijonov dinarjev posojila, kar je za 75 milij. dinarjev več kot smo pričakovali V torek zvečer so po vseh vpisnih mestih zaključili vpisovanje Tako pripravljenost za to pomoč ljudskega posojila za Skopje. Končni podatki, ki jih zdaj zbirajo ln preverjajo v poslovalnicah naših narodnih bank, so ponekod odstopili od dnevne evidence v času vpisovanja. Zato še danes ni končnih uradnih podatkov. Vendar pa že sedanje številke, ki tudi po končni kontroli ne bodo bistveno spremenile stanja, dokazujejo velik uspeh našega preblvavstva v tej splošni jugoslovanski akciji solidarnosti. Po internih predvidevanjih, ki so služila vsem organizacijam po občinah le kot napotilo za akcijo, naj bi na našem območju zbrali okroglo 565 milijonov dinarjev. Skupno pa je v bankah vknjižene-ga 630,695.000 dinarjev, kar je znatno nad prvotnim pričakovanjem. Nekaj aktualnih (ne pa novih) gostinskih problemov Dvoje plati letošnjega poslovnega leta Upravni odbor okrajne gospodarske zbornice je razpravljal o stanju in perspektivah našega gostinstva Nizka akumulativnost gostinskih podjetij povzroča v našem gostinstvu ekonomsko neurejene razmere, hkrati pa je tudi slabo poroštvo za njegov nadaljnji razvoj. Ta in j vrst niso razumeli te akcije kot druge ugotovitve, ki jih je mogoče povzeti iz razprave na j moralno dolžnost vsakega držav-četrtkovi seji upravnega odbora gospodarske zbornice 11 jana. Izmed vseh naših kmeto-okraja Ljubljana, zahtevajo, da bi čimprej realizirali do- j vavcev jih je le 2.035, ki so vpisali ločene ukrepe, ki naj pripomorejo k izboljšanju sedanjega | skupno 10,873.000 dinarjev, 4.960 je pokazalo vse prebivavstvo naše dežele. Skupna vsota vpisanega posojila je prekoračila 40 milijard dinarjev, kar pomeni dobrih 10 milijard nad pričakovanjem. Po naših občinah je uspeh takle: v Kranju 305,214.000 dinarjev, na Jesenicah 100,667.000 dinarjev, v Radovljici 92,292.000 dinarjev v škof ji Loki 74,733.000 dinarjev in v Tržiču 58,299.000 dinarjev vpisanega posojila. Seveda ne bi bilo prav po tem uspehu soditi pripravljenost občanov posameznih krajev, ker so na to vplivale tudi razne druge okoliščine. Velja pa poudariti, da so se zaposleni skoraj v celoti pridružili tej akciji in dali največj delež, saj je skupno 51.540 delavcev in uslužbencev vpisalo 334,808.000 dinarjev posojila. Hkrati je 191 delovnih organizacij vpisalo skupno 252,414.000 dinarjev posojila iz svojih skladov. V zadnjih dnevih vpisovanja se je delno dvignila tudi vsota vpisa pri kmetovavcih in obrtnikih itd., čeprav je razvidno, da mnogi iz teh finančnega položaja v gostinstvu. četrtkova razprava se je skladno s tem zavzela, da je treba vsem gostinskim gospodarskim organizacijam, ki so udeležene v turističnem Izvozu, priznati premijo v višini 350 dinarjev po ustvarjenem dolarju. Ta premija v^rihodu aziisko afriških dijakov v Kranj ^<>va oblika šolanja ^J^28°vora z direktorjem republiškega zavoda J$Qrec*narodno tehnično sodelovanje EMIROM PREMLČEM "o h faj^n^s^m ulicah srečujemo te dni nasmejane temnopol-Prišl° Jlh Je že 35, Pričakujemo jih pa še 15. Sta-Pa v dijaškem domu. V šolskem centru tovarne Iskra *Voje !?odo učili dve oziroma tri leta in se nato vračali v k*falc eIe Azije In Afrike kot elektromehanlki, kot tele-*o-telefonski mehaniki in kot elektrotehniki. vanja pri nas. Sprva je šlo v glavnem za organizacijo specijalizacij naših strokovnjakov v tujini, predvsem v okviru posebnih institucij pod okriljem OZN. Kasneje se ie to razširilo na izmenjavo ekspertov in tehnične dokumentacije v okviru posebnih bilateralnih sporazumov z raznimi državami, predvsem vzhodnoevropskimi. V zadnjih letih pa zelo hitro narašča naše sodelovanje z državami v razvoju iz Afrike, Azije in Latinske Nadaljevanje -na 2. strani " >C,Pril°*no,ti smo povabili »J. n,*n0 ^oda za mednarodno iNoVo?dl,0vanje v LJublJanl K ^ v^', er ta zavod organl-Z dl to Šolanje. Tovariš *H je n • %a ir* d ajprei pojasnil nasta- arodn danii razvo' s,užbe w e8a tehničnega sodelo- X"............................................................ I G Li ASOVA [Morama današnji {kvilki berite % »V ,,tranl ^mtk ^Poraženega % A3«rani /^sterdam ^ % 4 % ^"tranl I ^"tranl % e»Uei filmski šiljak ^""»"IHlItllllllllll naj gre v celotni dohodek gospo-darskih organizacij. Spremeniti je treba tudi obračun prometnega davka oziroma preiti od procent-nega sistema na obračun po prodani količini določene vrste alkoholnih pijač. K izboljšanju sedanjega položaja naj bi prispevale tudi spremembe glede kreditiranja in seveda tudi odprava pomanjkljivosti znotraj gostinskih gospodarskih organizacij. KLJUB VEČJEMU PROMETU NERAZVESELJIV FINANČNI REZULTAT Iz obsežne razprave na četrtkovi seji upravnega odbora gospodarske zbornice naj v nadaljevanju povzamemo le nekaj podatkov, ki so sicer splošno veljavni, vendar se nanašajo na konkretne gorenjske razmere. V radovljiški občini so se na primer letos nočitve in promet povečale za 40 odstotkov in zato bi pričakovali, da se je temu ustrezno povečal tudi finančni rezultat. To še povsem spričo tega, ker se nekateri stroški (fiksni) sploh niso ali pa le malenkostno povišali. Toda povečanje ostalih elementov stroškov je povzročilo, da skladi niso porasli. Zato gostinski delavci zatrjujejo, da bi ob lanskoletnem prometu letos prav spričo tega ustvarili izgubo in da so se zato povsem uresničila njihova napovedovanja, da bo sklade Nadaljevanje na 2. strani 1 obrtnikov, upokojencev in ljudi s svobodnimi poklici pa je vpisalo 23,802.000 dinarjev. Preseneti pa, dn so pripadniki JLA vpisali 8,798.000 dinarjev, kar je tudi nad pričakovanjem. Vsekakor velja, da so se tudi ob tej priložnosti občani Gorenjske častno vključili v jugoslovansko skupnost. — K. M. TV program tudi v bohinjskem kotu Te dni so monterji LJUBLJANSKE RADIO-TELEVIZIJE pri-montlrali na streho zgornje postaje nove žičnice na Vogel nad Bohinjem 16 metrov visoko anteno televizijskega pretvornika. Ta bo omogočil, da bodo v prihodnje program jugoslovanske radiotelevizije lahko gledali tudi naročniki v bohinjskem kotu, kamor doslej elektromagnetni valovi niso segli. Sredstva za postavitev televizijskega pretvornika — ki ima moč 15 wattov, tako da bo posredoval valove 30 kilometrov daleč — so pri- spevali Bohinjci sami, na pomoč pa so jim priskočila nekatera podjetja radovljiške občine, kjer so preblvavcl Bohinja ln okolice zaposleni. Pravijo, da bo težko pričakovana tehnična naprava veljala okrog 7 in pol milijona dinarjev. V Bohinju in okolici je bilo že doslej, ko televizijskega programa še niso mogli spremljati, precej TV aparatov, te dni, ko se Je na njihovih ekranih pokazala tudi slika, pa se jim bodo gotovo pridružili še drugi. — 2. i S seje občinske skupščine Skofja Loka Izvoz pod dinamiko SKOFJA LOKA, 18. OKTOBRA — Predvčerajšnjim sta se oba zbora občinske skupščine Skofja Loka sestala na osmi skupni seji. Z enominutnim molkom so počastili spomin umrlega odbornika Ivana Brodar j a. Predsednik Milan Osovnikar je poročal o obisku delegacije mesta Skofja Loka v pobratenem italijanskem mestu Medicina. Najpomembnejši točki dnevnega reda (vseh je bilo devet) sta bili obravnavanje gibanja gospodarstva v obdobju januar— september in izdelovanje statutov v delovnih organizacijah. Industrija škofjeloške komune je dosegla v devetih mesecih 72 odstotkov planirane količinske proizvodnje. Med posameznimi delovnimi organizacijami je na prvem mestu Odeja s 83,8 odstotki, nato sledijo Jelovica 78,1, Marmor Hotavlje 76,2, MLIP Cešnjica 75,6, Gorenjska predilnica 71,4, LTH 70,5, Iskra Železniki 65,3 in šešir z 73,5 odstotki planirane količinske proizvodnje. V unovčeni realizaciji pa je vsa industrija zabele- Sprejem afrlško-azljsklh mladincev v Kranb' žila 77,4 odstotka po planu. Najboljši rezultat so dosegli v Gorenjski predilnici s 85,4 odstotka po planu in v Odeji 81,6 odst. V ostalih industrijskih podjetjih pa: LTH — 78,3, Jelovica 77,5, Iskra Nadaljevanje -na 2. strani Od Triglava do Jajca Na Gorenjskem pa tudi po drugih krajih Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine so se v minulih dneh že pričele priprave za izvedbo letošnje »ŠTAFETE TRIGLAV—JAJCE«, ki jo pripravljajo Planinske zveze Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine v počastitev II. zasedanja AVNOJ. Predlog za štafeto je dala PZ Slovenije, štafeta naj bi povezala pomembne partizanske kraje s potjo naših delegatov v Jajce in to z našega Triglava. Znano je že, da bo štafeta krenila s Triglava 11. novembra v Bohinjsko Bistrico, Dražgoše do Cešnjice. Naslednji dan bo nadaljevala pot na Marttnj vrh, Javorje ln v Poljane. Naslednji dan, 13. novembra, pa bo nadaljevala pot iz Poljan, na Pasjo raven, od tam na Črni vrh, Tošč, Grmado, Korene, 2ažar. Ligojno do Rakitne. Dne 14. novembra bo šla prek Osredka, Krvave peči, Travne gore, Sodražicc do Ribnice. 15. novembra bo nadaljevala pot v Kočevje, Bazo 20, Mimo goro, Vinico in Kolpo. 16. novembra ob 9, uri bodo štafeto slovenski planinci predali hrvatskim pred rojstno hišo Otona Zupančiča. Planinska društva, ki jim je zaupana organizacija in izvedba štafete, bodo po željah in možnostih organizirala Se stranske štafete, prav tako pa tudi številne sprejeme, predvsem v večjih naseljih in mestih. Ekipe na posamezni etapi bodo štele po pet planincev. Vsaka ekipa bo vodila dnevnik poti, ki bo šel v arhiv zvez. Štafeta slovenskih, hrvatskih, bosanskih in hercegovskih planincev v počastitev tega pomembnega zasedanja v Jajcu bo ena največjih manifestacij planinske organizacije v zadnjih letih pri nas. Na Gorenjskem so neposredno vključena v to le tri PD, in sicer Jesenice, Bohinjska Bistrica in škofla Loka. — R. TE DNI PO SVETU JUGOSLOVANSKA ZUNANJA POLITIKA UŽIVA UGLED, KI JE MNOGO VEČJI OD MOČI DRŽAVE Pot predsednika se bliža koncu, fte zadnja etapa — morda najbolj odgovorna — obisk v ZDA. časo pis Waohlngton Post je poudaril, da prihaja Tito Iz majhne države, ki nima velike moči, vendar je treba priznati, da je Titov vpliv in vpliv jugoslovanske zunanja politike mnogo močnejši kakor je vpliv proizvodnje jekla in vojaške moči dežele, časopisi med drufttlll pišejo, da je zdaj za Kcnnedvja najboljša priložnost, da se seznani z mišljenjem Hruščova. Vendar pa je Titova naloga večja kot posredovanje med Vzhodom in Za hodom. S predsednikom ZDA bosta izmenjala mnenja o problemih miru in mednarodnega sodelovanja. PREMIER MACMILLAN JE ODSTOPIL V Londonu so uradno sporočili, da je predsednik Macmillan odstopil. Kraljica Elizabetha II. jc odstop sprejela. ALŽIRSKI PREDSTAVNIKI SO ODPOTOVALI V ALZIR PO NAVODILA Vodja alžirske delegacije Mohamed Jazid je izjavil, da alžirsko maroškega obmejnega spora še vedno niso rešili. Alžirski predstavniki so odpotovali v Alžlr po navodila; vodja maroške delegacija pa je izjavil, da se bodo pogajanja nadaljevala. NOVE POPLAVE Iz Porto Alegra poročajo, da so poplave povzročile veliko škode in ogrožajo nad 10.000 ljudi. O velikih poplavah poročajo tudi iz Gane, kjer je v nevarnosti 80.000 prebivavcev. AMERIŠKO OROŽJE ŠE VEDNO PRIHAJA V INDONEZIJO Iz indonezijskega glavnega mesta poroča'jo,, da ameriško orožje Še vedno prihaja v Džakarto. I ftidie ln dogodki • Ljudje in dogodki 9 Ljudje ln dogodki • Ljudje in dogodki • UuH/e in do"ndU Stran slika odnose črno, ,«'•:,.■. t-v-et belo. Tako je V teh navzkrižnih ocenah zelo težko Izluščiti jedro resnice, ki bi nona- " " ""J" " "* jnej|ii pisu evlanskega sporazuma Je Ma- skrit v odnosih med obema drža- položaja, kakršen je bil «a gi0 roko postavil vprašanje spremem- vama ln malokdo Je sodil, da bi v pred 1. oktobrom letos. #»« ^ be mej ln ozemeljske zahteve za tako kratkem času dobil borože- Maročani od Alžlrcev, da ^j?nje nekatera mejna področja ln me- no obliko. jeli načelo o popravljanju sta. V prvih dneh alžirske samo- čeprav so maroška in alžirska meje. stojnosti, ko se je v Alžiriji vnela vojska na meji že nekaj dni zelo n » 7anlcW *° \f borba med Ben Belo ln Benhedo, črno gledata in obstreljujeta, pa T*»»osti mejne«* "J s0Sedn£ so Maročani pritisnili na mejo. vezi za mirno rešitev še niso pre- P0^! *ačele *a 5„Le. kl ^ Arabske meje ka približno takšna. Okoli 400 alžirskih vojakov še vedno nudi odpor desetkrat večjim silam mai*o-ške vojske. Alžirci so na nekaterih arabske in afriške dežele z obema deželama naJb^^»lB* nose. Tako so svoje P0'™^ tu usluge ponudili številni a« Sv afriški voditelji. Cesar "T -Msi bijo za ta del avojega življenja. Zlasti pa ] od organizacije naše čigar okolje se bodo verjj ^ hltrejevživell. Ta Jim , \fi ziven. m j«— .... f r pomaga pri »akllmatfcaeU* „ V nem življenju. Verjetno P, do ob tem pojavili do^J^aj blemi, vendar bi rad P^fifif manjši del naše Javno*«^ 0> taka vprašanja pot«*«** zacijo kadar gre za WF*đfft0ttt1P ko podobne probleme v okolju pušča ob str«""" %t »Imate torej VK^Ltf' * gc šolske centre v Slove »Program organizacij šolskih centrov - »fve°"0 objj stroke nava ■ tava v z.vc«.uw..> — , V01>*^ zaenkrat še P^™n)e.0ffi oJsovoriti na to vpraša* . no izhodišče so namrec ^ kovnega šolanja &_;„nit(f9*fy povezano s čen del pouka se P0,cgvej;ietf • ,,, r bilo organizirati teore- jev k| jlh rahteva ^erflj* pouka s profesorji, ki i vanie tujjn gojencev K obvladajo ta dva jezika. Toda pri I naCln prehrane in *&%jMC&it praktičnem delu pouka bi tako j i^i^mo |n družbeno ^ ----——— "— m----— , i Kuiiumo in ui«'" -se*" »v nastopile še večje in pomembne j podobno). Priprave P« K, *o . težave. Razen tega je treba upošte-1 ^ tako v nagi rePu, flrvfltsl vati, da bodo gojenci ostali pri ogtallh zlastl v Srbiji »^jj nas vsaj dve do tri leta in je zato j Sev -Mhovo življenje odvijalo ne samo vt,?| ob samih pripra^jfl \ šoli in internatu, ampak se bo-1 četku žo,anja pa pani JJeJjV red joisflJ' tj svoje okolice. Gre namreč tudi za \ ^inom Tndividuataeg,q to, da države, od koder ti fantje prihajajo, navezujejo z nami vse tesnejše odnose, ker so jim dobro poznana načela naše mednarodne politike. Zato pričakujejo, da bodo ti ljudje sprejeti pri nas kot gostje, ki bodo imeli možnost, da se razen strokovne izobrazbe seznanijo tudi z drugimi dosežki na področju gospodarskega, družbe, nega in kulturnega življenja. To pa seveda pomeni, da bi se ž« sami skušali priučiti našega Jezika. Zato smo v sodelovanju z Delavsko univerzo v Kranju pripravili temu ustrezno prilagojen tečaj našega jezika.« »Ko smo žc pri tem, kako si predstavljate njihovo življenje v Kranju?« »Pričakujemo, da Jih bo naša skupnost sprejela medse kot avo- njlhovo življenje odvijalo ne samo v šoli ln internatu, ampak se bo-. četku So,anja pa _ do vključevali v dnevno življenje | rfte me^nosti pred klh gojencev. Zato ^anjjjjd doseženi na tej ^jtfl* ^ pomembni za naš v prihodnje.« 3 Izvoz pod difl^; Železniki 73,4, Mar*$ in 5^ 65,7, MLIP češnja cn; ^ 40,9 odstotkov pian" ^ ^ Lansko leto Je na mejnih prehodih na Podkorenskem sedlu in v Ratečah izstopilo in vstopilo 85.626 motornih vozil, od teh 75.756 tujih In 9.880 domačih. Ves ta promet se je odvijal po glavni cesti na relaciji Kranjska gora — Lesce in je bil posebno velik predvsem ob sobotah in nedeljah. S povečanjem prometa na področju jeseniške občine se Je povečalo število prometnih nesreč, ki so v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta narasle v letošnjem letu za 24 odstotkov In jih je bilo 44; od teh t smrtna. U s poškodbami ]n 32 samo z materialno škodo. Tolik porast prometa in naraščajoče število prometnih nesreč zahtevata učinkovitejše proučevanje prometnih problemov na področju jeseniške občine. Sedanjemu in še manj bodočemu prometu ceste ne ustrezajo več. Širina cest, križišč, ureditev cestne signalizacije ln drugi cestni objekti so zaostali. Cesta I. reda, ki vodi v Avstrijo ln Italijo je sicer asfaltirana. S potilo za nadaljnjo akcijo slndl- j številnimi priključki in ovinki v kalne organizacije v jeseniški ko- večini muni. — U. . I nagibi Skrb za varnost prometa na cestah Vedno hitrejši gospodarski razvoj ima za posledico tudi naglo naraščanje cestnega prometa, ki je po glavni cesti skozi jeseniško občino izredno velik. Po nepopolnih podatkih VOZI SKOZI JESENICE V 12 URAH 3.500 MOTOR-NIH VOZIL ALI VSAKIH 12 SEKUND PO ENO MOTORNO VOZILO. smerni promet in ne nudi dovolj varne vožnje. Promet ovirajo še iu realizacije Izvoz še vedno ~ sedanji rezultati ka»J bo P> ne bo dosežen v celo11^^ v devetih me seč*> fi>:> ja realizacija ko,t.etift-i^]8 v Industrijska P^^li^ ji odstote* »»•".-ka PlVi.V^ je dosegla Gorenj * tf^sj (75,2) in MUPCef^ si % ostala pod etja * 6^ z nepravilnimi prečnimi I Planinsko društvo Bohinj na ni primerna za dvo.inia vas. — R. vedno ozka grla in nevzdrževana in neurejena avtobusna postajališča. Komisija za varnost prometa na cestah je dosegla s predavanji po šolah, s predvajanji filmov m diapozitivov, z lepaki, svarilnimi opozorili in predavanji za voznike motornih vozil na področju vzgoje lepe uspehe. Manj pa jih je doseglo komunalno podjetje, ki naj bi imelo posebno ekipo za redno vzdrževanje cest in cestne signalizacije. — P. U. Posvet na Uskovnici Koordinacijski odbor PLANINSKIH DRUŠTEV GORENJSKE po daljšem presledku spet pripravlja posvet predstavnikov vseh 17 planinskih društev. Na posvetu* bodo obravnavali gospodarska vprašanja, priprave na občne zbore, priprave na zimsko sezono in dejavnost rajadine v planinskih društvih. Koča na Uskovnici, v kateri bo posvet, stoji na 1138 metrih nadmorske vižine, oskrbuje pa jo Sred- odstotka Plan,ra?;*ira0c^ic! večji odstotek P^ pf»* V*» d 52' ostala poajcij« 0r ^•-^fir pod dinamiko. Mar* & p LTH 50,4 odst., £9 0&1^ 45 odst., Jelovica 43, pi ,o šir komaj 40°^%^eJ^ nega izvoza. O'^Vv 0*%^ razen gostinstva (W 0 uf° secih dosegle P'3" tKi< ^ realizacijo s 77 od J s ^ Odborniki s0^isiJ%V^ z ugotovitvami kom pflpj^ij Seširju in za sanacijo tudi sprejeli P^>; bori z d dosega svojega v ^ « Tako bo šla v /en sveta za indortrJ°u|0t^ larno Retece, da v ^ ke nedoseganjai P je0> -Jjj V zvezi s šestih 0^ v delovnih organ«i* j* V ska skupščina P V|{/ sprejela določene^ statu . ,K I 1« P' P ga' i l ){ dc do: sprejela a0I£;,0 t» &\ \fi \rf vala Je komi*«0 pt ^ nih organizacij, » 0\>?U?U no , komisijo Pri ,t^yi spremljala de!offaOlzaciKj0 tov delovnih orga« gim naj bi 8nW> ske univerze org0d^ d* valne seminar e-j^J. Pri tem statuti tako, ja!l niki' ki SVldos^lf^ samo da M rT.aoto* manjkljivosti. aii & 0o^f Ko so obravr.*; toJ$& poroštvene izflgfr *> > naj ^ gospodar^,, v prihodnje, <* & 5< stlcij zašle * #in* na občinsko &w •i ggh komun • Iz na§ih komun • iz nagih komun • iz naših "komun • iz naših komun • iz naših komun iz naših komun • iz naših komun kratkem valu razpravljalo že večkrat. Sprejelo je nekatere konkretne predloge. V Begunjah razmišljajo, da bi zgradili hotel. Povečati pa nameravajo v prihodnje sankaški dom. # TUDI V KROPI so pogoji za razmah zimskega Športa zelo ugodni. Redno vsako leto prirejajo sankaške in te-i kaške tekme v počastitev draž-j^anov. Sklenili so, da bo tak- goŠke bitke. Večkrat so tudi „a P°svet še ta mesec, njegov sindikalne in različne meddru-ostaf11 Pa bi bil seznaniti tudi štvene tekme. Z dobro organi-lalo 0rganizacije z bodočimi zacijo ter z manjšimi sredstvi jf^ljj^i kulturno-prosvetnega bi v Kropi zimsko sezono lah- , &ADOVUICA -- V po- *\a n S-° Se sestali na redno SU * sekretariata občin-ca riSveta Svobod Radovljica • T?13 točka i dnevnega re-na ]\ / Pogovor o pripravah i skuPen posvet predsedstva tičn'LCdstavniki družbeno-poli-m organizacij in kulturnih ',enia v komuni. ko precej poživili. Zal, v Kropi — Pred dnevi so skoraj nimajo sob za goste. -— L e" * de Trst * delom pri adaptaciji Letos jih bodo nekaj pridobili KuJ1**' To J* druga vec* na Jamniku in v Kropi, če bo- ^ gradbena investicija, ki so do izkoristili ugodnosti pri na *Ie lt a11 katerokoli drugo J,^r*x Ovno šolo. 1$ sedaj * ,0 0hmnOg° učencev' ki za' C]^0dl^ZnO osemletno šola- nadaljevalo šo- dru8e stopnje. Za Vr^h 0, 'etošnjih absolventov 'W>llo H?1" šo1 i'lh ie kar ^3 SoiaJriJo, da bodo nada- CSlo ~~ 28 od teh Pa se H^Jk je gimnazijo, že iz teh Vj«t °rei mogoče povzeti, * dan vozi v Kranj ali Pr«cejšnje število dija- kov. Prav zadnje čase pa je postalo regresiranje teh voženj problem in ta vprašanja so bila predmet razprave tudi na sejah občinske skupščine Tržič. Spričo raznovrstnih predlogov, da Tržič; potrebuje srednjo šolo, bo svet za šolstvo očinske skupščine Tržič v letošnjem šolskem letu proučil vse možnosti za ustanovitev gimnazije ali katere dru-. ge srednje strokovne šcvlc. Pri tem bo svet po zahtevi občinske | skupščine upošteval hirogeničnr* sestav tržiške industrije in druge | probleme, kl nakazujejo potrebo i po ustanovitvi srednje šole. — P. I njih strokovnih šolah ter deset štipendistov /a visoko kvalificirane delavce. T/ omenjenih podatkov je mogoče povzeti, da še ob upoštevan ju - štipendistov primanjkuje 35 ljudi /. visoko, 95 z višjo, 37 s srednjo strokovno izobrazbo in 250 visoko kvalificiranih delavcev. . V celoti pa jc stanje takole: po planu bi potrebovali 888 strokovnjakov, dejansko jih je 355, štipendistov imajo 116, medtem ko se vedno primanjkuje 417 strokovnjakov. — P. Podatki obse/.ucga poročila, ki so jih pripravili in dostavili vsem udeležencem zbora, zajemajo stanje in primerjave letošnjega prvega polletja z istim obdobjem lani. Iz teh podatkov je razvidno, da So se čisti osebni dohodki v tekstilni dejavnosti celo znižali za 9,5 odstotkov, in to naiobčutneie v kolektivu Almlra. Le Sukno Za-puže beleži povečanje za 14 odstotkov. Med proizvodnimi delovnimi organizacijami lahko zabeležimo največje povišanje čistega osebnega dohodka v SGP Bohinj, kjer so imeli letos 33.111 dinarjev, nato v Elanu z 31,2 odstotnim povečanjem na 38.636 dinarjev, v tovarni Veriga s 23 odstotnim povečanjem na 34.036 dinarjev povprečnega dohodka itd. V kolektivu Kemične tovarne pa so bili že lani s 37.809 !llllllllllfll!!ill!!ll!lli:illl!llllllllllllllllllll!lll Po vpisu posojila za obnovo Skopja Solidarnost Iržiških občanov Ob pravkar zaključeni vse jugoslovanski akciji za vpis posojila za obnovo in izgradnjo Skopja so tudi tržiški občani pokazali veliko solidarnost do prizadetega skopskega prebivavstva. O tem pričalo podatki o vpisu ljudskega posojila, saj so delovni ljudje in kolektivi v tej občini vpisali dobrih sedem milijonov dinarjev več, kot je ■ bilo okvirno predvideno. V absolutnem znesku je voisalo največ posojila 5038 delavcev j in uslužbencev, in sicer 2S,437.(W0 dinarjev (plan 27,509.000 dimrjev). | 204 kmetje so vpisali 1,279.000 (plan 1,248.000 dinarjev), 803 obrt-I niki in svobodni poklici 2,760.000 dinarjev (plan 1,470.000) In 25 podjetij 25,000.000 dinarjev (plan 20.00H.OOO dinarjev). Okvirno je bila prvotno predvideno, da bodo v tržiški občini vpisaM 50,218.000 dinarjev posojila, dejansko pa so vpisani zneski narasli kar na 37.312.000» dinarjev. — P. !:i!llllllll!l!IIIH dinarjev na \ i lui in so'^c letos še dvignili na 44.344 dinarjev. Vendar pa ta prikaz in tudi o'), ni zbor nimata namena, da bi tc/ili za ifravnilovkami in obtoževali tiste z višjimi prejemki ter pomllovali one / nižjimi. To bi bilo napačno. Cilj je, da bi prav s takimi podatki vzbudili zanimali je v v.s. h občinskih krutih, jjja-sti pa med delavci v kolektivih, kjer naj bi iskali vzroke za tako stanje, proučevali, zakaj nekatere dejavnosti zaostajajo in skušali odstranjevati ovire pri teh splošnih ciljih. Osebni dohodki so bili in še vedno ostajajo spodbuda ne le za dviganje produktivnosti, marveč tudi za aktivno vključevanje vsakega posameznika v organizirano gospodarjenje v delovnih skupnostih. Pri nekaterih gospodarskih organizacijah Čisti dohodek nI zadostoval niti za osebne dohodke, kar jc zneslo na območju občine v letošnjem prvem polietju 95,5 mili-jonov dinarjev. Med te organizacije sodi Plamen v Kropi z 3*,1 mi-Ujon dinarjev primanjkljaja, Almlra v Radovljici z 11,6, KZ s 17,5 milijoni dinarjev pod izplačanimi osebnimi dohodki itd. Tudi mnogi gostinski kolektivi niso pokrili osebnih dohodkov, kar velja za Toplice, Park, Jelovico in druge. Da bi v nekaterih večjih kolektivih lažje in hitreje odkrivali in odstranjevali vzroke za nizke komercialne učinke in ob tem za nizke dohodke, bodo na občnem zboru se posebej razpravljali o težavah v kolektivu TIO, o Plamenu, o Almiri, o »Gorenjki« in o nekaterih drugih podjetjih. — K. M. Ali že veste..., .... da bo po odloku o posebnih obveznostih nosivcev stanovanjske pravice za nesmotrno izkoriščanje stanovanjskih prostorov, ki bo pričel veljati v občini Tržič 1. januarja 1964, osnovno merilo za ugotavljanje smotrno izkoriščenega stanovanja povprečna sobna površina v občini povečana za 2.s odstotkov. ,.. da je v tržiški občini že imenovana komisija za določitev in proučitev pogojev za uvedbo 42-urnega delovnega tednika, ki ji predseduje Franc Homan, odbornik zbora delovnih organizacij občinsko skupščine. .... da je v tržiški občini nezadovoljivo stanje glede števila zdravniških pregledov na enega zdravnika v eni delovni uri. S strokovnega stališča je dopustno do šest pregledov na enega zdravnika v eni delovni uri, medlem ko statistika za tržiško občino ka/e, da tu Opravi zdravnik osem pregledov v eni uri. ... da je mladinska prireditev »RTV v malem«, ki je bila pretekli teden v dvorani trži-Škega kina in na kateri je nastopal mladinski aktiv RTV Ljubljana s petimi mladimi pevci in orkestrom »The Sha-dows«, lepo uspela. Prireditev je obiskalo približno šesto Tr-žičanov in okoličanov. Prireditev so organizirali ob praznovanju 20-letnice prvega kongresa slovenske mladine. © iz naših kolektivov i, eseda je več kot kazen % ed- 41 It Wi p0stoPkov v zadnjih dveh letih pred disciplin-^ s0 j| sijo so v 26 primerih opustili vsako kaznovanje, J% tQ 8otavljali, da je pri manjših prekrških najuspeš-t>a u*!riška beseda in ustni opomin. V mnogih prime- Peha *^er so Videli, da moralni pritisk ne bi dosegel 80 »e posluževali denarnih kazni in tudi odpusta S' «tja. je 'kr'fe ve+ p0vedal o svojih izkušnjah predsednik disciplinske V^veču t0vami RUNO v Tržiču Janko Stegnar. iti k0m at Je posredi povzročitev škode. Po oddelkih je o tem Vriv vma < tabeli sta Sli '*oJ° neka' Primerov kroničnih »plavarjev«. Ze pred leti so' %!!jal0 anke določili 500 dinarjev kazni. Ker pa sc je t«y.še N^rjev0* prek delavskega sveta dosegli povišanje te kazni na W° Sn * štetje takih dni na račun dopusta, -''o. Se Primeri nediscipline pri delu in podobno. Toda teh V 8, bHđVCn primerih so izglasovali najhujšo kazen — odpust. nmeru je šlo za delavca, ki je dostikrat kostaiai (»s plavihii«), v drugem primeru pa za delavca, ki je izkoriščal »bolniško«. Delal je naokrog, služil, denar, vsakih nekaj mesecev pa je prišel v podjetje na delo za nekaj dni in — znova k zdravniku. V obeh primerili so delavci taka dejanja zelo obsojali in komisija ni imela drugega, kot da ugodi zahtevi kolektiva. Največkrat pa se razprave končajo z opominom, zlasti za tiste, ki so prvič pred komisijo. Človeka moramo spoznati V njihovi komisiji jc pet članov. V vseh dveh letih svojih izkušenj se ne spomnijo primera, da bi kdo izmed »obtožencev« prišel na razpravo s svojim zagovornikom, branivcem, ka'r mu zakon dovoljuje in ga zato tudi obvestijo osem dni prej. Včasih bi bilo to že celo potrebno, ker so-primeri, ko ta ne »spravi iz sebe« besede, ko ne zna povedati bistva ali pa celo noče, ker se sramuje. To zadnje velja zlasti, kadar gre za razne okoliščine doma in v družbi, v katerih delavec živi in ki so nemalokrat vzrok za njegovo neraspoloženje, za razne izpade in prekrške v podjetju. Sicer tudi komisija sama skuša to poizvedeti in upoštevati, vendar sc ji to zmeraj # ne posreči. Je pa potrebno, kot pravi tov. Janko, vsakega človeka # spoznati in ugotoviti, kakšen postopek bo najprimernejši in $ kakšna kazen najbolj učinkovita. Sindikalna organizacija ne nastopa nikoli niti kot toživec niti kot branivec. Samo v komisiji je en član sindikalne organizacije. Premik k zavesti Nobdne razprave še niso organizirali javno pred delavci v ekonomski enoti, kjer je »obtoženec« zaposlen. Niso čutili za to potrebe. So pa v već primerih iskali mišljenja vodij in strokovnega osebja ter samih delavcev, preden so šli na razpravo in izrekli »sodbo«. Največkrat pa jim je za osnovo zapisnik tako imenovanega zasliševanja »obtoženca«, ki ga naredijo v upravi in ga predložijo njihovi disciplinski komisiji. Čeprav je še sedaj treba v precej primerih ukrepati z denarnimi kaznimi, pa se vendar opaža premik, da prevladuje moralni pouk in je vse več uspelih postopkov, ki se končajo s tovarlšklm onominom. Tako ko nlihovc izkušnie. —• K. M. Tudi de!o pri stroju zahteva veliko pozornost 4 , SOBOTA, lf. t* iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun Črna trgovina z ukradenimi črevi V~ začetku tedna je bila izrečena sodba sedmim obtožencem, ki so na zatožno klop prišli zaradi kraje in preprodajanja svinjskih črev. »črevesni grabež« se je začel že od leta 1961. Od junija 1961 do januarja letos sta mesarja podjetja »Klavnica« v Kranju Franc šenk in Jože Kern po napeljevanju Franca Kalana pokradla velike količine črev in jih po svoji mreži skupaj s soobtoženiml Alojzem Sodnikom, mesarjem Iz kranjske klavnice in Francem Sa-joviccm, Alojzem Hafnerjem ter Vidom Rebemikom, mesarji obrata »Mesnina« v Škofji Loki pretakali v denar. Obtožena šenk in Kern sta si po lastnem priznanju prisvojila najmanj 90.000 metrov svinjskih črev v skupni vrednosti okoli 4 milijone dinarjev in sta s tem zakrivila kaznivo dejanje grabeža, obtoženi Kalan pa kaznivo dejanje napeljevanja h grabežu. Ostali obtoženci so zakrivili kazniva dejanja prikrivanja in nedovoljene trgovine. Sajevic in Hafner, ki sta se posluževala pri razpeča-Vanju tudi izmišljenih imen in na račune podpisovala izmišljene osebe, pa sta storila še kaznivo dejanje ponarejanja listin. Obsojeni Kalan je bil spoznan za krivega tudi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ker je kot poslovodja in prodajavec v poslovalnici »Klavnice« Kranj prodajal v svojem imenu in na svoj račun del mesa od 10 telet in se pri tem okoristil najmanj za 20.000 dinarjev. BOGASTVO V CREVIH Obravnava je razkrila res »širo-kopotezno« zasnovano sodelovanje obtožencev. Senk in Kern sta od prisvojenih črev prodala soobto-ženemu Kalanu najmanj 61.500 m črev v vrednosti 2,706.000 din za I, 200.000, ta pa jih je dalje prodal soobtoženemu Hafnerju 11.450 m za 320.000 din, kmetijski zadrugi v mcdvodah pa ga. 20.000 za 728.1000 din, soobtoženemu Sajevcu pa še II. 500 m za 333.500 din. Obtoženi Sodnik je kupil od obtoženega Senka in Kerna čreva, razen tega pa je nakupoval še od neugotovijenih oseb in si tako s prekupčevanjem prilastil najmanj 100.000 dinarjev. Premoženjska korist, ki jo je dosegel obtoženi Kalan, znaša 720.000 din. Vsi obtoženi so se z ukradenimi črevi bogato okoriščali. KAZNI IN POVRAČILO ŠKODE Sodišče je obtoženim šenku, Kernu in Kalanu odmerilo pet let strogega zapora, Sodniku eno leto in 3 mesece zapora, Sajovicu eno leto in 6 mesecev strogega zapora, Hafnerju/eno leto zapora, Reber-niku pa 4 mesece zapora. Hafnerju in Reberniku je bila kazen izrečena pogojno, ker sta bila ude-ležna v manjši meri. Vsi obtoženi So kazniva dejanja v glavnem priznali, le Kalan -je vseskozi zavračal očitek napeljevanja. Sodišče je posameznim obtožencem naložilo povračilo dosežene premoženjske koristi. Šenk in Kern bosta morala škodo poravnali v višini 3,860.000 dinarjev, medtem ko bo moral obtoženi Kalan sodelovati p"ri tem odplačilu do zneska 2,706.000 dinarjev. Navdušenje in pomisleki Prva poskušnja industrijsko pripravljene malice KRANJ, 17. oktobra — Včeraj Je bila v prostorih zavoda za napredek gospodinjstva prva poskušnja industrijsko pripravljene malice za šole, po njej pa še daljši razgbvor o dobrih ln slabih straneh skupnega pripravljanja dopolnilnih obrokov za kranjske dijake in učence. Razprava ni pripeljala do konCnih sklepov, saj so mnogi udeleženci izražali svoje pomisleke nad novostjo. Nad tem se najbolj navdušujejo predstavniki tistih šol, ki sedaj ne morejo pripravljati Šolske malice, najmanj pa tisti, ki imajo še zaloge živil iz mednarodne pomoči in se jim torej še ne mudi. Dokončne sklepe o tem bo Izrekla občinska komisija za šolske kuhinje ln ustrezni občinski organi. Cena: od 37 do 45 din Na poskušnji so sodelovali predstavniki podjetij, ki so pripravljena sodelovati pri pripravi malice (kranjska pekarna, mlekarna in klavnica), predstavniki občinskih organov, centralnega zavoda za napredek gospodinjstva in medobčinskega zavoda, zavoda za zdravstveno varstvo, zveze DPM in drugi. Za poskušnjo so pripravili 11 vzorcev malic, njihova cena pa se giblje med 37 in 45 dinarji. Za ilustracijo nekaj primerov: medeno mleko — rog-Ijič, kakavovo mleko — makovka, čokoladno mleko — štrukelj z ro-žičevim nadevom, mleko — žemlja s sirom, mleko — črna bombica s salamo, mleko — maščobna bombica in jabolka ali štrukelj s skutinim nadevom itd. Razlike ne gre zanemarjati Predvsem predstavniki šol so zavračali trditve o prednosti skupne priprave malic, češ da je mnogo dražja kot priprava na šolah. Vendar je' analiza o stroških za pripravo malic pokazala, da bi malica — pripravljena#v šoli ob upoštevanju vse režije in seveda brez podarjenih živil veljala 49,5 dinarjev, industrijska malica pa skupaj s prevozom in ostalo režijo povprečno 46 dinarjev. Razen ostalih prednosti tudi razlike v ceni ne gre zanemarjati, saj bi že ta, na videz manjša, razlika samo pri upoštevanju malic za kranjske šole nanesla letno 3 milijone in pol. Trditev o nizki ceni šolske malice izvira iz tega, ker pri izračunih šole ne upošteva vseh stroškov, ki se zgubljajo v skupnih stroških ustanove (npr. elektrika, kurjava, nabava opreme, amortizacija, podarjena živila itd.). Da 0 prehodu na 42-urni teden Klub gospodarstvenikov Kranj pripravlja za ponedeljek, 21. oktobra, predavanje »O prehodu na 42 urni teden«. Predavala bo tova-rišica Erna Podbregar, republiški sekretar za delo. Govorila bo o pomenu in pripravah za prehod na skrajšan delovni čas. Zaradi aktualnosti te teme organizatorji pričakujejo, da se bodo predavanja razen zastopnikov uprave gospodarskih organizacij udeležili tudi predstavniki samoupravljanja in sindikata. Predavanje bo v prostorih kluba ob 17. uri. to ocenjujejo le približno, lahko potrdi primer dveh šol, ki delata v enakih pogojih. Prva je navedla, da znašajo stroški za elektriko za šolsko kuhinjo letno 5 tisoč dinarjev, druga pa 83 tisoč dinarjev. — S. pol^ Del udeležencev prve preizkušnje industrijsko pripravljene šolske malice ob razstavljen''1 f***^* Vsakokrat po nekaj # Pisali smo že, da je CESTNO PODJETJE začelo z modernizacijo republiške ceste Kranj - Jezer*-mj grob* pri Kanonirju do vrha Jezerskega. Na ta odsek so P'ol(^0 ct^° plast asfalta, v teh dneh pa so položili še drugo pl*st 10 dokončno uredili. Obenem so se polotili tudi obnove lesenih mostov, ki ogrožajo varnost prometa. m #0^ # OBČINSKI ORGANI, ki so pristojni ZA VPRASAN^^ STVA, proučujejo možnosti, da bi morda že v tem le*" stBjie & za nekatere šoloobvezne otroke dnevno varstvo v Šol* gar« in »Lucljan Seljak«. Otroci, ki so v času, ko niso v ^ varstva, naj bi se zadrževali v ustreznih šolskih prosto ^ pO&& se lahko pripravljali za pouk, igrali ln podobno. Proučiti ^^/fi no vprašanje kadrov in finansiranje te — za šol« noV* t)' # Sedanje ŠTEVILO NEZAPOSLENIH, ki so P0]8^, JfjJ ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV KRANJ, nl ^jib ^ prijavljenimi je dve tretjini žena. Ob koncu polletij v prjjavW* letih se je nezaposlenost gibala takole: 1960. leta je w°h \eto& 36 nezaposlenih, 1961. leta 186, leto kasneje 297 in. oo polletju 175. ■#0* #Spomladl Je OBČINSKI ODBOR RK K^N*?^^«1"^! beno-političnimi organizacijami začel akcijo za "grja za gradnjo mladinskega klimatskega zdravilišča ^jujo«*8 rtiču. Podjetja, zavodi in organizacije so prispevali i narjev, kolikor Je bilo tudi predvideno. # Na OBMOČJU KRANJSKE OBČINE je do ?f*d* seJ zemljo 10 ostarelih lastnikov kmetijskih posestev, ta* oSjcrbg. skupaj z njihovimi družinskimi člani prejema kme^JbmgtvO 0 20 oseb. šest prošenj za oddajo zemlje odsek za s*r ske skupščine še obravnava. Pretekle dni je bila v Železniki!« odprta gasivska razstava, ki je pritegnila predvsem mlade ljudi 5? Leteča" razstava Železniki, 18. oktobra — V tukajšnjem gasivskem domu je bila včeraj zaključena enotedenska gasivska razstava. Bila je dobro obiskana, v precejšnjem številu so •jo obiskali predvsem šolski otroci in mladina. Do zime avtobusna čakalnica, kdaj pa železniška RETECE, 18. oktobra — Na željo občanov, ki se vsak dan vozijo z avtobusi, sta krajevni odbor ln turistično društvo prevzela pobudo akcije za zgraditev avtobusne čakalnice. V začetku tedna so že zakoličili prostor, kjer bo avtobusna čakal- nica p6stavljena že do začetka letošnje zime. Zaenkrat bodo postavili samo eno, in sicer na desni strani ceste v smeri Škofja Loka — Jeprca, prihodnje leto pa, kot pravijo, še na drugi strani. Ko že govorimo o Retečanih, naj mimogrede povemo o njihovi smoli, ki se jih drži že vsa povojna leta. Zakaj gre? Za čakalnico na železniški postaji. Kdo ve, koliko bolezenskih izostankov je bilo zabeleženih prav na račun prehladov, ko so delavci in dijaki prezebajoč čakali vlaka! Do kdaj še? Točnega odgovora nihče ne ve! — St. S. i gsai^kofJ1 nesen samo del s *• ». v »*, stave, ki so jo Loki v okviru V°te™» ^ tedna in je kler je niso °blsk*B ^po^jj niso zvrstili vsi **^5ft roki ^ letke na Trati, Sk<*J« ^ Jaki gimnazije. .amo D^iMna%0^^ v nedeljo pa ooa^ ^ tako imenovano »letg£aj J<> v Poljanski doHni. g^in Predvsem zaradi kov. V Poljanski dcjgj^ ty stalne dežurne g*51 ,an v V^i Tako bo razstava en GorCnji ^ nah, drugi dan Pa J^dv^*1^ Hkrati pa bodo■ po*|U kratkometražni ilim kj b<> * varnostni dejavnosti^ ^ g. žen s predavanjem. " •J tj ave ićjioacnj katar, čir na želodcu in dvanajsternlku ter katar debelega črevesja zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v groslstfčnem trgovskem podjetju »živila« Kranj, veletrgovini »Loka«, škofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka«, Jesenice. OBJAVA PLESNI TEČAJI: vpisovanje vsak torek in petek v Delavskem domu, Kranj vhod 4/1. Izpopolnite svoje znanje tudi v modernejših plesih v nadaljevalnih tečajih. KAM V NEDELJO POPOLDNE? Na mladinski ples v Delavski dom. — štiri ure plesalcem odlični orkester solistov. V smislu navodil o najdenih predmetih —- Uradni list FLRJ št. 93/49 — oddelek za notranje zadeve pri občinski skupščini Kranj objavlja naslednji R A Z G L AS : Pri oddelku za notranje zadeve so v hrambi najdeni spodaj navedeni predmeti ln kolesa: 1. zložljiv dežnik, najden na po-51 i Kranj, 2. navadni dežnik, sončna očala in denarnica, 3. moško kolo, št. 18218, najdeno V Cerkljah, 4. rjava denarnica, 5. usnjena črna denarnica, 6. 2000 gotovine, najdene v Cerkljah. Lastniki zgoraj navedenih predmetov in kolesa naj se zglase v roku eneea Jeta x>ri tok. oddelku za notranje zadeve z izkazom o lastništvu. Po preteku enega leta bodo predmeti in kolo prodani na javni dražbi. Kranj, dne 14.10.1963 RAZPIS Obrtno podjetje Cerklje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 GRADBENI TEHNIK 2 KVALIFICIRANA MEHANIKA 2 KVALIFICIRANA ZIDARJA 6 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV Ponudbe, pismene ali ustmene, na upravi podjetja. Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju 21. kola srečk, ki Je bilo 17. 10 1963: Srečke s so zadele končnicami dinarjev 50 1.000 80 1.000 620 4.000 22830 80.000 33380 101.000 43620 44.000 45660 80.000 75700 40.000 76360 200.000 544070 400.000 31 800 291 8.000 4131 20.800 02461 40.000 22621 60.000 27801 60.000 58951 69101 82051 301681 22 242 6562 01482 11682 42932 381592 259512 43 53 63 30923 75453 4 03354 . 46704 253964 15 14745 48775 59465 60215 72345 66 08886 41036 87886 27 47 57 97 01277 19527 36597 71437 175117 393477 60.000 80.000 60.000 1,000.000 600 10.000 20.000 80.000 60.000 80.000 600.000 2,000.000 600 1.000 2.000 100.000 81.000 400 40.400 60.400 600.000 600 60.000 60.000 40.000 80.600 60.000 600 40.000 80.000 60.000 800 800 600 600 40.000 40.800 80.600 40.000 400.000 5,000.000 Uprava BOLNIŠNICE ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ obveza, da se dajejo ustne in telefonske Informacije samo ' od 11. do 12. ure. Obiski pa so dovoljeni na ginekološkem oddelku samo ob nedeljah ln praznikih od 13. do 14. ure. Ostali obiski nl«o dovoH*«* 99548 029148 078798 09 139 40339 400 80.400 400.400 400.400 800 4.000 40.000 Nekaj večjih dobitkov v Sloveniji: v Ljubljani 400.000 din na številko 078798, v Celju 100.000 din na številko 033380. LOTO Začasno poročilo za 42. kolo. Žrebanje je bilo 16. oktobra 1963. Izžrebane številke: 11 12 26 38 39 49 in dodatna 42. PETICA 467.287 ČETVORKA 10.794 TROJKA 650 • Četvorke Bled 73-291427/4 • Trojke Jesenice 39 J 614544/4 K 782394/4 K 782413/4 Kranj 46 K 787993/4 O 224018/4 O 224024/4 O 224056/4 O 224105/4 O 224105/4 Radovljica 72 K 759930/4 K 759937/4 K 759950/4 K 759963/4 škofja Loka 88 K 796905/4 K 796913/4 Dokončno poročilo za 41. kolo lota: žrebanje 9. oktobra 1963: 5 zadetkov z dodat. 1,509.170 PETORKE 377.292 ČETVORKE 6.713 . TROJKE 391 Rok za izplačevanje do 16. decembra 1963. DOPISNA SOLA PRI ZZB — NOV t J organizira 6-mesečni tečaj TEHNIŠKEGA RISANJA METODE POUKA: Kandidatom bomo pošiljali učne in nalogami vsakih 20 dni na dom. Opravljene kandidati pošiljali profesorjem v pregled in nat°v vcčj^ z razlago napak dobili nazaj. Po potrebi bomo trih organizirali enodnevne seminarje za razlag0, jjjlf1^ PRIJAVE ZA VPIS pošljite na upravo DOPISNE s0L^Jg Ifi * Parmova 39. S tečajem bomo pričeli 15. novemb volj prijavljencev. fjrf ŠOLNINA BO ZNAŠALA ca. 8.000 do 10.000 din. — ^^JL1^ čamo kvalificiranim delavcem kovinske in 80 . stf^ priučenim tehniškim risarjem in drugim, ki »n 1 ' smisel za tehniško risanje. industrija bombažnih IZDELKOV RAZPISUJE na podlagi temeljnega zakona o štipendijah FSRJ številka 32/55 naslednje Urad** štipendije 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠOLANJE NA EKONOMSKI FAKULTETI 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠOLANJE NA SREDNJI EKONOMSKI ŠOLI 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠOLANJE NA TEKSTILNI FAKULTETI 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠOLANJE I NA SREDNJI TEHNIČNI TEKSTILNI ^ ^ Stipendira se študente oziroma dijake iz Kranj* s0jT1 V\ iice. Interesenti naj pošljejo prošnje z življenjep^ ^ p dustriji bombažnih izdelkov Kranj, najkasneje vembra 1963. Je obračaj se sinko Kit oktobra 1963 '^m muzeju je odprta razstava slikarja Franceta Slane ^ŽŽLfe Članov Svobode Bohinjska Bistrica v dolini Voje loboda .Tomaž Godec4 pred novo sezono Sv lb°r Svobode v Bohinjski Bistrici je bil eden prvih te .^dovljiški komuni. To pot so se kulturni in prosvetni - - 'j Bohinja zbrali k letni skupščini v nevsakdanjem okolju ?' dolini Voje. Tako so svoj delovni program povezali z "fctom v naravo. kfe nkSvobode Je bila v tem, 5"» v ^? ,etna skupščina po- nedeljskega zbora sekcija. Del programa pa zaradi nepredvidenih težav niso mogli Izpolniti. Na zboru so sprejeli tudi že letošnji program dela. Imeli bodo enajst kulturnih večerov, na katerih bodo posredovali poslušav-cem besedno umetnost, likovno ter glasbeno vzgojo. Pri tem delu ima kulturna sekcija bistriške - ubij, izvenia pa Svobode že nekaj izkušenj, saj so J*ev»k?Van^ ^sPeSna 8ta bua i Podobne večere z uspehom priredi *bor ln tamburaška I .5 ali v preteklih letih. Gradivo je J raJetncm in hkrati de-S^la • °loženiu- Kratek pre-2Sl a* Poteklega obdobja je 2J*ht le Svoboda v minulem ij^Pesno opravila svoje l^bLv večji meri Izpolnila i. Horii m> D«mska sekcija ^trwa dve deli. Izvedla pa ^pis Kajuhovih nagrad £ Han« 0xVobodlfnorn* da D' narodno- ročja. Isti tematski okvir ve- ^(jg 'na vojna slovenskega lia tudi za plasbena in likovna kvjift.,, °ila v slovenski knii- dela. Avtorji, ki se poteguiejo večji poudarek in za Kajuhove nagrade, morajo fnom, da bi pisatelie, Htftv druge umetniške vvavce Pa ter zgodovinarje, svoja dela predložiti v dvojniku ocenjevalni komisiii, ki io vsako leto sestavi uoravni odbor zavoda Borec. Avtorji mo- !^ioT|.Vse> V' *° kakorkoli ^'irsv V N0V ^e 00'J 7a,n" rai° Pred,ožui sv°ia dela P°d ^dn Za "stvarjan le del iz Šifro, v zapečateni kuverti pa Wsuje Oosvobodilne vojne, raz- svoj točen naslov. \) k Predsedstvo Zveze zdru- Avtorii lahko konkurirajo z to*^ orcev Nov Kajuhove na- več deli, vendar pa mora biti l a Ic'^ 1964 in sicer: 6 *a ]cio 1964' &?da v znesku 3ornine; č) za ilu-i]Sbe»a J°.nremo kniip: d) za dela; e) za likovna i 'a t- . » b Jamho J^tev ie delai ki obrav. «^°no\Partijsko del° in taV /?0rrjo, koncentracij- lstvS a t d>P'ri°st hladnega razuma in izjeli no obdobje slikarske^teh-mke-rta eni strani, na dVritf tik toplo, skoro otroško veselo slikar-jevo srce. ki ga pa kar pretežko spoznamo. A. Pavlovec Z izobrazbo od proizvajavca do upravljavca ŠKOFJA LOKA, 18. oktobra — tudi upravljavci. Iniciatorji take-Na včerajšnjem rednem mesec-1 ga izobraževanja bi morali biti nem posvetu upravnikov gorenj- občinski sindikalni sveti in sindi-skj delavskih univerz, ki jc bilo' kalne podružnice, delavske univer-tokrat v škofji Loki, so govorili | ?a Pa nrki bi prevzele organizacijo o vključevanju delavskih univerz 1 v turistično izobraževanje prebi-vavslva ln o vprašanjih družbenoekonomskega izobraževanja. Drugega dela sestanka so sc udeležili tudi uslužbenci delavskih V tem času so najbolj aktualni statuti delovnih organizacij, pri/ katerih bolj aH manj sodelujejo' vse delavske univerze. Posebno pomagajo manjšim podjetjem, ki nimaio dovolj lastnega strokovne' univerz, ki se ukvarjajo z omenje-lga kadra. Drugo področje so sh-no dejavnostjo. Govorili so o po-!dikahie politične šole prve stopnje trebah, da bi k tej veji izobraže-j za predstavnike ekonomskih enot. vanja pritegnili čimveč neposred- • S tako šolo so prvj fcačelj pri DS nih proizvajavcev in jim nudili i Kranj, ustrezno svb'im razmeram osnovno ekonomsko znanje, da bi M lih bodo Drinravl!« tudi Osta'e imeli pogoje za to, da bi bili res I gorenjske delavske univerze. — S. 67. Slikar je v smehu vzkliknil: »Na dopust, tetka Pavlina! Na stalni dopust Kaj ne da, Neven?« Inženir je še enkrat vprašal: »Zakaj pa mislite, da sem na dopustu?« — »Zato, ker diši vaša obleka po naftalinu. Do nedavnega jc morala biti v omari. Pa tudi ostriženi ste!« je odgovorila Pavlina. Novak je nevede pokril svojo ostriženo jetnlško glavo s klobukom. »Da«, jc dejal nedoločno. Gospodinja je odšla iz sobe. Cez hip so se vrata nepričakovano odprla. 68. Bila je Pavlina. Svojo plavo je pomolila skozi priprta vrata in vprašala: »AH naj gospoda prijavim?« Novak se Je hitro obrnil ln z najbolj mirnim glasom, ki ga je takrat premogel, čeprav bi najraje skočil, vprašal: »Komu bi me radi prijavili ln zakaj?« — »Hišnemu pazniku, če nameravate prenočiti pri nas,« Je odvrnila. Silkar je dodal: »Vidi se, stari moj, da že dolgo nisi živel na tem svetu. Vsakega gosta, ki pride v hišo, moramo prijaviti hišnemu pazniku.« 69. »Upam, da ne boš odbil mojega povabila.« — »Ne,« Je odgovoril Novak, »nc prijavljajte me!« Ko je gospodinja odšla, Je Leo dejal: »Počuti se kakor doma, starina«, nnto pa nekaj Iskal no sobi, ki mu je služila za_ atelje. Stopil Je k nekemu platnu ln ga odkril. »Poznaš tega, Neven?« ga je vprašal. Nevena je s platna gledal Ivica Dobrlč. »Veš«, jc nadaljeval, »ta slika me Je rešila smrti. Ko so me nameravali odpeljati, je prišel k meni, da ga naslikam.« ^Ivi ne poznajo sramu \*a*blUr dcial Išenko - toua ti nisi eden tistih, ki bi si zaradi S* *S*nlT 8lavo- Ti bedasti, prisiljeni razgovori so ti le v na-■ ki se d°slej m" udeleževal pogovora, ker mu ni bilo Si ^ hmirno smehljal in opazoval svoj cigaretni ustnik iz alu-V^- k?vZornin obročkov iz umetne mase, ki se je lesketal v Ji kaV lepe reči so mu ugajale in kot načelniku štaba so mu {i 5 Se ^^darili. Ta cigaretni ustnik mu je napravi! orožar. Ka- •"il} Se ta^llal in 7de1° se mu le- dn Presepa dru?n dva Sa«™"™-/1'oče k°Je potegovala za zdravničino naklonjenost. Išenko je le »Je Papovoril Išenka in jermen je na njegovem krepkem -jO^nkljnlo. •i UaVseIej C smebljaš? Si morda dobil pismo od y l»0rHSVo'i *eni? 'Poljublja te tvoj Semjon!' LHi 4 nisem?« domačih? Kako No, sem uganil, ^k^ljaj^1 fo ni snravilo Tšenka iz ravnoteila. Vasic, ki ie n»z-iunček, se ie skrivaj smeh'jal snričo Ipkt'ke ^»|j ,C 2anes,i'vo odpravljal vse svoie priložnostne tekmece. \l ^ra1?^1 foto«rafi je!« je ukazal Cšakov in s pogledom pova-ar. Se Co' 'cot da srnc pričakovati kfi smešnega. »No, poka-en z njimi! Pokaži svojo najdražjo!« *lft^i C 1 se je ?e vedno vzvišeno smehljal, je ugasnil cigareto mizo. Takoj se je - "i ic v*ci \c niancKrt «|m beležnico, iz nie ovitek J^m^ed vf5e?^ar!e fotografi ie. Medtem je bilo za vrati slišati ilv'fti ak r^eTn 'n Ukrajinko. ženska je rmapovala z glavo in s *j. brazom stopila v sobo, kajti iz kuhinje so jo očitno . °. k jlbQHdiioS p'vni Škatli ln odložil ustnik na n Sj^tka ' Poff:>m je vzel iz nrsnepa žepa beleži TSenkove fotografije so bile značilne slike iz pre izginiti. Moj mali . ki je bil večkrat lačen, in takole neumen, ie kruh vzel kar 7 mize. V lastni hiši bi to smel, tako jc mislil in ni vedel, da ie kruh nemški, ne naš. Vzel je enkrat, potem clrupu:. todii trct'ič ga je Nemec ujel. »Tat si! < pa je nahrulil, »tat! Ne sm >| krasti!« »Prositi moraš!« Odtlej ga Je Nemec vselej poklical, kadar i« sedel k mizi, in mu dajal kruh. Tn nenehno ga je podučeval ni mu stropo pretil s prstom ln zablčcval, da mora praviti »HvnU lepa'« Toda fantič jc prestrašen pozabil besede in zato je molčal. Toda vojak je bil zaradi tega jezen in postavil ht'ž-njih mednarodnih prvenstvih doma in na tujem. — C. Orientacijski pohod v Ribnem Radovljičani najboljši Gorenjski koordinacijski odbor mladinskih odsekov PD je v nedeljo v Ribnem organiziral orientacijsko tekmovanje za prehodni pokal Jelovice. Pot je bila speljana po terenih ob Savi Bohinjki in po obrobjih Jelovice. Razen orientacije so tekmovavci morali poznati prvo pomoč, floro in domačo zgodovino, zakaj na poti so morali odgovarjati na tovrstna Vprašanja. Udeležili so sc ga mladi planinci z Bleda, Bohinjske Bistrice, iz. Krania, Jesenic, Ljubljane in Radovljice. Skupaj je tekmovalo 20 ekip. Rezultati — mladinci: 1. Radovljica T (Janez Protnar, Janez Se-kovanič, Ljubo Meglic) 707 točk, 2. Radovljica III 642. 3. Bled 622: mlndinke: L Radovljica (Alenka 1 i •, Vlasta Ješe, Živa Marinček) 609 točk, 2. Boh. Bistrica. 3. Bled; nionirU: 1. Radoviiica (Janez Fi-lipič, Peter Žerovnik, Franci.Pretnar) 606 točk, 2. Kranj, 3. Jesenice. Pokala sta za letos ostala Ra-dovljičanom, in sicer v moški in ženski konkurenci, drugi jc Bled, tretji pa Kranj. — J.P. Varlovo kopje leti 53 metrov V sredo je bil na novem stadionu — sedaj že tradicionalni — Triglavov atletski miting. Tokrat so na njem razen domačih atletov nastopili tudi člani Partizana iz Kamne gorice. Najboljši rezultat je dosegel Vari iz Kamne gorice, ki je vrgel kopje 53,77 metra, kar Je le malo manj kot gorenjski rekord. Ostali boljši rezultati — 800 m: Stros (Ljubljana) .2:02.2. Hafner (T) 2:04,5, Cvirn (T) 2:05,8. Klo-futar (T) 2:09,5, Florjančič (T) 2:11,3; daljina: Rozman (K. g.) 577; kopje (800): Vari (K. g.) 53,77, šnarovec (T) 47,88, fttuhec (T) 45,70; kooie (600): Stuhcc (T) 47,60. — M. J. IKŠ II in TSŠ ^ Minulo soboto je bilo "J^j njem stadionu v Kranju srednješolsko prvenstvo ^ Kranj v rokometu. V n"» ^ kurenci je nastopilo 6 tr^jK«! nazija, TSŠ, poklicna **> ^ IKS II in IKŠ HL Tu niort ^ hvaliti Industrijsko šolo ^ je prijavila kar 3 mottv*, ^ la je druga ekipa I*s p in IKŠ I. , prejel Pri ženskah je PoKa'linrlaziJ» TSŠ, druga je bila b|io tretja pa IKŠ. Tekmovanje j ^ letos prvič, v prihodnje r vsako leto. — š. Zadnja košarkarska tekma Kv:ASK0Vjt Na igrišču v Savskem ^ nocoj ob 19. uri zadn,a,.tu CW ska tekma v letošnjem 'e v pff sko moštvo Triglava sc ^ t jateljskem srečanju P° ^ # avstrijskim moštvom * vm«1 lach. Gostje bodo s te ^ t obisk Kranjčanom ki so Avstriji lani. — L- ^* V Celovcu je bila v četrtek zvečer mednarodna tekma v hokeju na ledu med reprezentanco Jugoslavije in domačim moštvom KAC. KAC je zaradi uspelih zadnjih iger že vnaprej veljal za nespornega favorita. Jugoslovani so v začetku zaigrali zelo dobro in kmalu prevzeli igro z vodstvom 2:0. Potem so na sceno vstopili Kanadčani, ki igrajo za KAC, in tekmo odločili v svojo korist. Posebno je zablestel Tam-belini, ki je zadnjo sezono veljal za najboljšega amaterskega igrav-ca. Od Jugoslovanov je bil vsekakor najboljši Gale, ki je obranil vrsto nevarnih strelov, ter obvaroval Jugoslavijo pred še večjim porazom Strelci za KAC — Tambellini 4, Kaki 3, Laf rance 1, Lemon 1, za Jugoslavijo — Felc 2, Djordjević 1. Tekmi je prisostvovalo okoli 3.000 gledavcev. KAC je igral v sledeči postavi: Vratar Jliibncr, krilci: KnolI, Kry-za, Scfager, Koch, Laf rance, napad: Kaki, Lemon, Tambellini, Ro-mauch, Kal t, Puschnig, Possarnig, Konig, Trebelsberger; Jugoslovanska reprezentanca pa z naslednjimi Igravcl: vratar Gale, krilci: Radin, Andjelič, Stojko-vič, Jan Ivan, napad: Tišler, Felc, Smolej, Bogo Jan, Holbus, Re-nauld, Mlakar, Djordjevič, Tomič. P. Karlin Šahovski brzoturnir v Kranju Kranjski šahisti so po daljšem premoru spet pričeli z delom. Društvo je priredilo mesečni brzoturnir za oktober, ki se ga je ude ležilo 18 igravcev. škoda, da so nekateri mlajši šahisti pred zaključkom odstopili od nadaljnjega tekmovanja, tako da je turnir zaključilo le 12 igravcev. Vrstni red — 1. Bertoncclj 9, 2. Longer 8,5, 3. Gril 8, 4. Berčič 7, 5. Gavrič 6,5, 6. Kajič 6, 7. Piž, moht 5, 8. Debelak 4,5 itd. — V društvenih prostorih bo jutri po-J( vratni dvoboj s šahisti CMja, no-^ vembra pa se bo pričel finalni turnir za prvenstvo Kranja. — B.D. Ali je naš hokej na pravi poti? Letošnjo zimo bodo v Innsbrucku zimske olimpijske igre, ki se jih bo udeležila tudi jugoslovanska hokejska reprezentanca; vsaj tako je v Zagrebu sklenila osrednja zveza za drsanje in kotalkanje. Njen izvršni odbor je v ta namen odobril 2 milijona dinarjev. To pa je za dobro pripravo moštva (priprave so glede dobre uvrstitve na minulem svetovnem prvenstvu nujno potrebne) odločno premalo. Nepripravljeni olimpijci Zveza je ob tej vsoti denarja celo predlagala, naj bi sestavili dve reprezentanci, kar bi omogočilo boljšo izbiro olimpijcev. Ker v zvišanje sredstev za priprave ni upati, je zveza organizacij za telesno kulturo predlagala priprave le za eno moštvo. Predstavnik ZOTK Sandl je na konferenci, kjer so govorili o tem, menil, da bi hokejski klub Jesenice najlaže pripravil olimpijsko moštvo; iz preprostega razloga: ker kvaliteta ostalih igravcev ne dosega ravni večine jeseniških igravcev in ker bi razpoložljiva sredstva nekako zadostovala za pripravo Ie-teh. S tem predlogom pa se nekateri niso strinjali. — Sedaj so kandidati že določeni, vendar se ob izboru pojavlja vprašanje, ali bo tak sestav sposoben ubraniti ugled, ki ga je naša reprezentanca dosegla na svetovnem prvenstvu. Priprave na olimpiado namreč niso takšne, kot jih poznamo iz drugih dežel, kjer pokličejo iz klubov najboljše moči in jih potem skupaj vadijo v posebnem športnem centru. ^a ^jfi prave pa vsekakor niso sistematične, saj na primer S kondicijskih treningov sploh ni bilo, kar jc dovolj zgo\ pokazalo tudi testiranje v Zagrebu. zočajo Za priprave raje več tekem Tovrstne priprave državne reprezentance onemogoc«^ * tudi redno delo v klubih, saj v presledkih trajav0jjh dni. Klubi imajo namreč svoje trenerje, ki vadijo po ^ ^ metodah, medtem ko ima reprezentanca spet svoje, ta/£!njh, je vzgoja deljena. To se bo posebno poznalo pri Jesenic ^ ker bodo vsi najboljši igravci brez klubskega treninga, ^ jc po sodobnih metodah češke šole prav sedaj začet Pleticha. ^ Prav bi bilo, da bi odgovorni organi upoštevali te pripc1 in odločili, naj se igravci pripravljajo v klubih, kjer bi z > _ zivnim treningom in več tekmami pridobivali znanje. ,*r?jjj] zentanca naj bi bila sestavljena iz najboljših igravcev, ki .j izbrali na medsebojnih klubskih tekmah! Na ta način bi ^ manj obremenjevali razpoložljiva sredstva, sai so doslej 7-dnevni trening porabili že tričetrt milijona dinarjev. Resolucija v Beograd v hoke!' Tako gledajo na sestavo državne reprezentance v " | skem klubu na Jesenicah, zato so poslali zvezi °'*tcri zacij za telesno kulturo v Beograd resolucijo, v * predlagajo izbiro na podlagi tekmovanj in nekatere druge Fpa membe v zvezi s pripravljanjem reprezentance za nI,st. jn B olimpiadi. Na la način bi odpadel izhod v sili s sestavo ■* ^ moštva. Z. denarjem za priprave naj bi raje pomagali *' ^ pri izgradnji drsališč in omogočili več kvalitetnih sreč juge bi še najbolj, pripomoglo k razvoju hokejskega športa v slavi ji. — Polde Ulaga mali oglasi • mali oglasi prodam Ugodno prodam dobro prVra-njen vzidljlv štedilnik in o prazni števec. Rakovec, Jenkova i 3901 Prodam novo zgrajene vsiljivo hišo. Naslov v oglasnem oddel!:a 3902 Prodam televizijo in radioaparat. Hotemože 50 3903 Prodam več zazidljivih parcel. Sr. Jarše 45, Domžale 3904 Ugodno prodam spalnico in otroški voziček. Ogled vsak dan. Klane 30 3905 Prodam lepo kuhinjo zaradi selitve. Naslov v oglasnem oddelku 3906 Prodam moped collbri. Ivan Bolka, Cerklje 44 3907 Prodam kravo, dobro mlekarl-co. Vodice 103 3908 Prodam pralni stroj s centrifugo. Ul. Tatjane Odrovc 13 3909 Golobe Indiane v beli, črni in rjavi barvi prodam. Pivka 11, Naklo 3910 Prodam moped na obroke. Ogled pri mehaniku Nahtigal, Sejmišče 3911 Prodam motorno kolo PANONIJA 250 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 3912 ' . Potniki, poslužujte se mestnega prometa, ki ga je uvedel SAP Ljubljana — PE Gorenjska — Kranj Prodam nedograjeno hišo. Naslov v oglasnem oddelku 3913 Ugodno prodam najnovejši nemški Šivalni stroj AVTOMATIK. Zg. Brnik 79, Cerklje 3914 Prodam kuhinjsko kredenco, raztegljiv kavč in trodelno omaro. Lahko posamezno. Tudi na ček. Jože Musolini, Gradnikova 11, Zl. polje 3915 Dobro ohranjeno »zofo« ln orehovo spalnico ugodno prodam. Ogled pri: Jože Trilar, Drulov-ka 8 3916 Prodam levi vzidljlv štedilnik. Prestor, Stošičeva 2, Kranj 3917 Prodam železno posteljico z mrežo. Markelj, Ljubno 35 3913 Prodam dve kravi, štempihar. Prcdoslje 1, Kranj 3919 Prodam železno peč. Kokriea 77 3920 L Prodarn mizarsko prešo. — Naslov v oglasnem oddelku 3921 Prodam več sodov od 100 do 1000 litrov. Stari dvor pri Škof i i Loki. Poizve se: Pot na Jošta 15, Kranj 3881 Prodam 50-lltrskl kotel za žga-njekuho. Kranj, Delavska c. 23 3887 Prodam večjo količino zimskih Jabolk. Visoko 71 3887 Prodam 6 tednov stare prašičke. Cerklje 35 3940 Prodam nov Ic ne postavljen kamin in rabljeno dvodelno omaro. Franc Tavčar, Dorfarje 6, Zabnica 3941 Prodam motorno kolo Heinkel — Turist 175 ccm. Vprašati pri Krelj, Kranj, Stara c. 13, pritličje levo 3942 Kadar potujete v zdravstveni dom, vam je na razpolago mestni avtobusni promet s progami: Primskovo—Kranj, Planina—Kranj, Žabnlca— Kranj ZAHVALA Ob nenadni smrti našega ljubega sina in brata JAKA MALOVRHA najlepša hvala vsem, ki so mu ob nesreči pomagali. Zahvaljujem se sosedom, botrom, fantom in dekletom za tako veliko pomoč v težkih dneh. Hvala Janezu Pintarju za tolikšne obiske v njegovi onemoglosti in za sedanjo pomoč. Zahvala AMD Kranj, tovarni Tckstilindus, sodelavcem iz belilnice, župniku Vavpotiču. Hvala za cvetje in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. V tem letu so ti storili mučno življenje in trnovo pot, ki naj ti bo lažja odondod. Meri zelenimi cipresami spi tvoje /mučeno telo moj ljubi sin, a nam ostal je nate le še spomin. Prebačevo, 19. oktobra 1963 žalujoči: mama Marila, brat Tone, sestra Vera, stric Bernard Oter z družino, teta Julka Kalan z družino in ostalo sorodstvo. Mestni avtobusni promet vam zagotavlja varno vožnjo Prodam za eno ostrešje lc3n in dtsfce debeline 25 in 50 mm. Po- nudbš oddati na ogalsni odd■■'"k nod »Gotovina — les« 3943 Pr~rfam 7 po 6 tednov starih ->r^!*kov. Amaliia Zupan, Cerkve 71 3944 Prodam 80 do 90 kg težkega prašiča. Dvorje 42 3945 Prodam piske nesnice v raznih barvah in več pasem. Dobite jih pri: Bidovec, Sr. vas 7, Golnik 3946 Prodam 6 tednov stare pujske. Suha 4, Kranj 3947 rPodam primo 175 ccm, dam tudi na ček ali vzamem v račun moped. Naslov v oglasnem oddelku 3948 Prodam prašiča za pitanje. Kranj, Jezerska c. 39 3949 Prodam kravo, ki bo novembra tretjič teletila. Posavc 14 3950 Prodam 2 navadna okna in eno roleto. Naslov v oglasnem oddelku , 3951 Prodam več vrst dobrega belega jedilnega krompirja. Gašperlin, Luže 29 3952 Prodam zazidljivo parcelo v Orehku. Poizve se na telefonski št. 2818 3953 Ugodno prodam osebni avto DKV letnik 53, motor po generalni in motor Horex 350 cmm. Dam tudi na ček. Zasavska 42, Krani 3955 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«. Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607 11 1 135. Telefoni: glavni In odgovorni urednik, uredništvo In upravu 21 90, 24 73 , 28-97. Naročnina: letna 1300, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek Ireda 10, sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, zn nenaročnlke M) Hln htmmttm M*>nlaC'anlh malih npbcov n<- ohiai'liamo. ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJ*7. ZALETEL se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence, nam izrekli iskreno sožalje in nam ob tej težki uri priskočili na pomoč. Posebno se zahvaljujemo organizacijam ZB, ZVVI in S7.DL terena Stražišče, dr. Janezu Bajželjnu za dolgoletno lajšanje bolečin, tov. Francu Pagonu za vsestransko pomoč, tovarišici Medjevi za ganljiv govor ob odprtem grobu. Hvala tudi vsem, ki ste jo množično spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinovi Zvonko, Franci in Marjan z družino, bratje Anton, Fric in Karel, sestri Pavla in Helena ter ostalo sorodstvo. kupim Kupim rabljen kotel za žga-le-kuho. Naslov v oglasnem odd^ u Kupim otroško posteljico. Zalog 10, Golnik 3923 Kupim dobro ohranjen koleselj ln kočijo, ter vozne luči. Franc Zabjek, Ljubljana, Rudnik 13 3826 Pošteno dekle Išče opremljeno sobo v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3924 Na Krvavcu sem spomladi našel smučko. Kokriea 157 3925 V Crngrobu sem našel zapestno uro. Lastnik jo dobi pri: Kalan, Dorfarje 29, Zabnica 3926 Iščem honorarno zaposlitev za vsa dela — knjigovodska. Naslov v oglasnem odde'ku 3927 Enosobno stanovanje zamenjam za dvosobno v Kranju. Nudim denarno posojilo. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Kranj« 3928 Od Šenčurja do Sp. Bele sem Izgubil rezervno kolo od gumi voza. Poštenega najditelja orosim, da ga odda na naslov Florjan Kern, Cadovljc, Golnik 3929 Kupim ail vzamem v najem v Kranju — staro mesto — sobo ali malo stanovanje. Nudim ev. posojilo ali nagrado. Ponudbe oddati v oglasni odd. pod »Soba« 3930 V dvoje je lepše, zato želi uslužbenec s stanovanjem in avtom resnega znanstva s orijaznim dekletom, učiteljico ali kaj drugega, staro 22 do 27 let, 152 do 155 cm visoko. Tajnost zajamčena. Resen odgovor na: Darik, Črnuče, poštno ležeče. 3931 Pijte pristna naravna vina Iz vinogradov »Vinojug« Gevgelija. k fj3 ^"Ittt Prodajalne Binkelj SK° ^ Kranj, Huje 33 pn n° y Osebi, ki mi nudi P^VJ lavnico od 50 do 8» aH okolici, nudim leP°dati visoko najemnino. 1 ^ be v oglasni oddelek Slamo in seno KW . dnevni ceni. Pc^nud^e jrf ^ sko gospodarstvo ^ ska 5 ,oh0 *r ur* Oddam opremlje*0J ^ js- ^ dvema osebama. 0g|e% od°# dalje. Naslov v oglasn p Sprejmem mizar***** 0 ffjjj ka in vajenca, ff« 5 Bratun. Kokriea voi»rf Iščem starejšo po U v gospodin istvu. uslcteklo. voru. Silva Ravnik, 3 Frizersko va Jenko «P Koritnik, Škofja L°Ka ^flj ^ Esperantske društvo ^t tsperanisnu - ,8 j-^ r reja tečaj mednaro^n« ]t, jy 7:„-,. y 0$W #7 Plača dobra. Našlo* nem oddelku tror*,flC • č KUD - Prežihov * pri Komendi, ins^rlr** J ^ ci|a »Veseli trgovci«*' jj tf . tf deljo. 20. 10. 1963 smehu,. ^c^iit^' Gosnodinjsko po"^ fiP njem kuhe iščem. P'-'f> iijvua nune x*-'"^ j Ponudbe poslati P°° Dne 18. 10. zjutraj od žage ^ uf0, £ Mil/"izgubila ročno fl| ga najditelja pros'^. v oglasni oddelek pV<» Našla sem s kolo z nk'evko. nem .oddelku N3S slov JlU rti »Obveščamo vse 'astnike gozdov na obmo 0tti^ Kranj, ki so priglasili sečnjo za leto 1964, da ^,1^' predlogi dani na vpogled na Izplačilnih mestln njih dneh: &Q l*- 0 ponedeljek, 21. in 28. oktobra 1963, od „„id? _ .. . __t.. In v . tif v Preddvoru, na Jezerskem, v Kran_ — torek, 22. in 29. oktobra 1963, od <• hiW' 3, oa - t,io- ranju i" * , (. do 1 • torek, 22. in 29. oktobra 1963, od ^ v Goricah, Naklem, Cerkljah, Zalogu I* ' GOZDNO GOSPODA*5 KRANJ