230
o paši in o obdelavanji pašnikov.
Živinarstvo bode'le takrat popolnem dobro vspe-valo, kedar ima živina tudi dovolj prim-riie paše. Živina pri izkljućljivi hlevski izreji ne bode nikdar tako dobro rastla ter se razvijala kakor na pašnikih, če tudi se vsak dan zunaj hleva pregiba nekoliko na prostem. Na pašnikih dobi živina vedno primerno zmes trave in zelišč, koja jako dobrodejno vpliva na razvoj živalskega telesa; ta zmes je pa tem več vredna, ker jo povžije živina v svežem in lahko prebavljivem stanu. Tudi tla pašnikov vplivajo dobro na razvoj kopit in parkljev ali sploh nožnih kosti.
Zelo napačna je pa misel, če se mani, da pašniki ne potrebujejo obdelavanja ter se zarad tegi popolnem zanemarjajo. Vrednost pašnika je manj ali vei odvisna od obdelavanja, ki mu ga privošimo. V prvi vrsti je potrebno , da se vsled mokrote kisli pašniki odvodijo ravno tako, kakor močvirni travniki ali njive. Na mokrih pašnikih ne more nobena živina dobro uspevati in mlada živina dobi tam največkrat v-se kal neozdravljive bolezni. Dalje pripada k obdelovanji pašnikov njih čistenje. Vsako leto se morajo krtine poravnati, mah iztrebiti, osat opleti ter grmovje poruvati.
Prepotrebno je tudi oblržati pašnike vedno pri dobri moči, zato je priporočati primerno gnojenje. V to svrho polijajo se pašniki v pozni jeseni z gnojnico, potresajo se zgodaj spomladi ali pozno v jeseni z apnom, pepeliko, mešancem ali sploh z dobro zemljo. Kateri način gnojenja se bode volil, to se ve, da je odvisno od razmer in gnoja,  ki je na razpolaganje.
Neobhodno potrebno je skrbeti na paši za vodo in senco, kajti brez teh dveh pogojev najboljši pašnik nima nikake vrednosti. Ako živina žejo trpi ali pa le slabo vodo dobi,  potem nima zavžita krma nobenega
231
teka ter  ravno   nasprotno živina prične hirati    Tudi senca je neobhodno  potrebna, kamor v vročem dnevnem času zamore živina leči ter mirno prebavati.   Po pašnikih  naj   se  zaradi  tega  nasadi visokodebelnato sadno drevje, na pr. moštnice, tepke itd., to je, drevje, ki hitro raste, dosto sence da, ob enem pa še s svojim sadom koristi.  Znane so mi na Pivki vasi, kojih prebivalci trdijo, da jim ni moč čez poletje goveje živine rediti, ker vsa pogine zarad zagovarjanja coprnic.   In vendar je  temu  vzrok edino le to, da dotični kmetje prodajo seno v Trst ali Reko,   saaai so   pa poleti navezani edino le na pašo po vročem kraškem skalovji, kodar živina celi dan ne pride v senco in ne do kapljice pitne vode.
Močvirja in mokrih blatnih jarkov ne smemo trpeti na pašnikih, ker je v njihovi bližini zrak škodljiv ter rastejo strupene rastline in se nahajajo mnogobrojne trume nadležnih in škodljivih mrčesov.