ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z G, ODO VINO KRONIKA PRAVICE IN DOLŽNOSTI LJUBLJANSKEGA DEŽELSKEGA SODNIKA Pod nazivom deželsko sodišče (Land- gericht, judicium criminale) razumemo od XV. stoletja do sredine XVIII. stoletja sodišča zem- ljiških gosposk, ki so v točno določenem okrožju dežele imela pravico v imenu deželnega kne- za izvrševati deželsko kazensko sodstvo v tež- jih primerih nad neplemiči. Deželni knez je po- deljeval deželsko sodno oblast določenim večjim gosposkam za njihovo okrožje. Tako okrožje je obsegalo več zemljiških gosposk, zato je bila v naših deželah v predmetnem razdobju cela vrsta takih, posameznim zemljiškim gosposkam podeljenih deželskih sodišč. Deželska sodišča so bila privilegirana, saj so smela sama izvrše- vati tudi krvno sodstvo, t. j. sodstvo nad življe- njem in smrtjo, in pa neprivilegirana, ker so smela izvrševati krvno sodstvo le na ta način, da so potem, ko se je v uvodnem postopku spo- znalo dejanje kot težje (iMalefiz), poklicala krvnega sodnika, ki je vodil razpravo in izre- kel po povpraševanju prisednikov sodbo.' Na Kranjskem je bilo po Zontarju le šest deželskih sodišč v rokah zemljiških gosposk, vsa druga deželska sodišča pa so bila v rokah vladarja samega oziroma njegovih organov.^ V Ljubljani je imel svoj sedež za območje ljubljanskega okrožja razen mesta Ljubljane ljubljanski de- želski sodnik, ki je bil podrejen vicedomu v Ljubljani (Landricliter des Vitzdonibischen Landtgericlit Lavbach). V urbarju vicedomskega urada za Kranj- sko za leto 1656' so vpisane funkcije, ki jih je opravljal vsakokratni deželski sodnik ljub- ljanskega vicedomskega deželskega sodišča. V tem urbarju so vpisane tudi meje tega de- želskega sodišča, ki je obsegalo teritorij s se- verno rriejo Savo, na jugu do Vrhnike, na vzho- du do Škofljice in na zahodu do črte St. Vid— Polhov Gradec. Točen obseg ljubljanskega de- želskega sodišča je opisan na drugem mestu.'' Poglejmo najprej, kake pravice in dolžno- sti je imel ljubljanski deželski sodnik po vpisu v vicedomskem urbarju: 1. Smel je pobirati stojnino in cerkveno pra- vico na cerkvenih proščenjih (Standtgelt vnd Khirchen Recht, so dem Landrichter gebiihrt). Po vpisu v urbarju so se vršila v območju ljubljanskega deželskega sodišča cerkvena pro- ščenja pri sv. Heleni v Ponikvi prvega maja, t. j. na dan Filipa in Jakoba, pri sv. Ani v Pod- peči na dan sv. Ane, pri Sv. Lovrencu na dan sv. Lovrenca, pri cerkvi sv. Janeza Na Loži v nedeljo po sv. Jerneju, pri sv. Duhu v Vna- njih goricah na binkoštni ponedeljek, v Sujici na dan sv. Janeza Krstnika in je smel deželski sodnik tam pobirati pristojbine, v Preserjih pri župni cerkvi na dan sv. Vida, v Brezovici pri cerkvi^ sv. Antona prvo nedeljo po Telovem, na Rožniku pri cerkvi Naše ljube gospe tretjo nedeljo po veliki noči, v Šiški na dan sv. Jer- neja in je bil tu obenem kmečki ples, v Kose- zah pri cerkvi sv. Lovrenca in je na ta dan tudi tam v vasi Dravlje ples in v Glincah pri cerkvi sv. Antona na ta dan. 2. V območju vsega deželskega sodišča je dolžnost deželskega sodnika, da pride s svojim biričem na vsa proščenja in mora tam v imenu deželnega kneza preprečevati vse pretepe, tat- vine in vsa druga nespodobna dejanja ter mora dati pod pretnjo telesne kazni in globe 10 du- katov v zlatu oklicati, naj se vsakdo takih, nespodobnih dejanj vzdrži. Kdor bi ravnal proti temu in ga zalotijo, mora plačati dežel- skemu sodniku zapadlo kazen. Ce kazni ne bi plačal, odvede birič storilca uklenjenega v vi- cedomski urad. Ce pa takih zločincev ne mo- rejo zasačiti pri dejanju samem, je deželski sodnik dolžan zahtevati od njegove zemljiške gosposke njegovo izročitev oziroma primerno postopanje. Ce se zahteva na enem ali drugem proščenju dovoljenje za ples, se morajo prosilci o tem z deželskim sodnikom dogovoriti. Tudi goslači in drugi godci ne smejo igrati brez dovoljenja deželskega sodnika. Vsak točilec vina ali gostilničar, ki toči na dan proščenja vino, je dolžan dati deželskemu sodniku od vsakega vedra vina en bokal (ein Viertel) in od vsakega pol vedra vina en polič (ein halben); razen tega mora deželski sodnik točilcem določiti vinsko mero. Kdor bi bil za- sačen, da toči po nepravilni meri, ali kdor bi prodajal vino predrago, zapade deželskemu sodniku v kazen. Ce se najde v območju deželskega sodišča odtujeno blago, se mora plačati deželskemu sodniku pristojbina v višini 18 krajcarjev, pre- den se to blago dvigne. Tudi vsi kramarji, ki prodajajo na prošče- njih blago, so dolžni plačati deželskemu sod- niku en petak. Peki, ki prodajajo na proščenjih kruh, mora- jo ravno tako plačati od ene košare kruha en petak. Prav tako mora vsak čevljar ali drug kra- mar, ki prodaja, plačati en petak stojnine. 3. V primeru, da je bila v območju dežel- skega sodišča kaka oseba ubita in jo najdejo, se je ne sme nihče na kraju, kjer je bila ubita, dotakniti niti je premakniti prej, dokler se to ne prijavi deželskemu sodniku in se tam plača pristojbina in sicer en dukat v zlatu; nato šele dovoli deželski sodnik, da se mrtva oseba po njegovem biriču premakne in sorodnikom do- voli, da jo pokopljejo. 4 Ce zahteva kak gospod ali deželan ali kdor koli od deželskega sodnika, da se kaka oseba pripre in jim izroči, pristoji deželskemu sodniku od vsake milje potovanja en goldinar njegovemu biriču in vsem ostalim osebam, ki jih vzame s seboj, pa po en goldinar na dan za vsakega. Ravno tako pripada deželskemu sodniku od vsake osebe, ki jo da prepeljati s spremstvom v ljubljanski grad, en državni tolar, in biriču 16 krajcarjev; ista pristojbina se mora plačati, če se ta oseba odvede iz gradu. Ce pa je kdo kako osebo v območju deželskega sodnika ubil in če prejme storilec od sorodstva ubitega ali od njegove zemljiške gosposke zaradi sklenitve poravnave neoviran prost .prihod in odhod, ne sme sorodstvo brez vednosti in privoljenja deželskega sodnika skleniti tako poravnavo, temveč mora deželski sodnik poprej storilca zaradi njegovega zločina strogo zaslišati; sto- rilec sam pa je dolžan pred sorodstvom ubi- tega trikrat pasti na kolena in tako klečeč pro- siti za odpuščanje ter se z njimi pobotati. 5. Pravica izvrševanja gostilničarske obrti (Taffern Recht). Vsak gostilničar, ki na deželi toči vino na drobno, je dolžan dati deželskemu sodniku en i 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bokal vina in 8 krajcarjev; če se pri enem ali drugem zaloti nepravilna, premajhna mera, ga deželski sodnik kaznuje in mu odvzame posodo. 6. Gmajne (Gmain). Če se v območju deželskega sodišča prekop- Ije kaka gmajna in fam napravi njiva ali trav- nik, je deželski sodnik dolžan to takoj javiti knjigovodji vicedomskega urada, da se taka gmajna po dejanski potrebi zopet vzpostavi ali pa vpiše v urbar kot obdavčeno zemljišče; v tem primeru pripada deželskemu sodniku de- setina od take gmajne. Kljub temu si prisvaja deželno glavarstvo v Ljubljani — to se pripomni ad testandum — pravico, gmajno na Ljubljanskem polju po svoji volji izpreminjati in od tega pobirati pristojbine, ne vemo, iz katerega pravnega na- slova, ker je pri vseh gosposkah običaj, da spada to v pristojnost deželnega sodnega go- spoda. To se pripomni ad memoriam. 7. Predpisi o krvnem sodstvu (Mallefitz Recht). V primerili, da kakega hudodelca (Male- fitzDcrson) primejo v območju deželskesra so- dišča ali pa če tako osebo odda v vicedomski urad kaka druga gosposka kakor Smlednik. Go- ričane. Polhov Gradec. Loeatec in Ig. ie treba tako osebo oddati takof ali kadar se hoče mest- nemu sodišču v Ljubljani pod hišnimi vrati vi- cedomskega urada po deželskem sodniku. Ce natančneje analiziramo pod točkami 1 do 7 navedene pravice in dolžnosti ljubljan- skega deželskega sodnika, pridemo do tehle za- ključkov; Iz odstavka pod točko 1 vidimo, da so se vnšila v okrožju ljubljanskega deželskesra so- dišča na 12 krajih v letu cerkvena proščenja, na katerih je imel deželski sodnik pravico po- birati pristojbine. Kaf je treba razumeti pod cerkveno pravico (Khirchenrecht). v urbarju samem ni pojasnjeno, po mojem mišljenju pa je morala tista cerkev, kjer se je vršilo pro- §čenje, odstopiti en del svojih dohodkov de- želskemu sodniku. Za proučevanje naše folklo- re je zanimiva ugotovitev, da so bili kmečki plesi stalno vsako leto v Šiški in v Dravljah, pa tudi na drugih proščenjih so smeli plesati, če so prireditelji za to prosili, kakor je nave- deno v odstavku pod točko 2. Vsekakor so mo- rali za to dovoljenje plačati deželskemu sod- niku pristojbino po dogovoru. Iz prepisov odstavka pod točko 2 vicedom- skega urbarja je razvidno, da je bila dolžnost doželskega sodnika, da je moral s svojim bi- ričem obiskati vsa pod točko 1. navedena cer- kvena proščenja. Pri tem nadzorovanju ie iz- vrševal nad vsemi obiskovalci proščenj nekako gospodarsko in kazensko policijo, ker je smel v imenu deželnega kneza diktirati kazni za manjše prekrške ter je smel pobirati razne pristojbine za točenje vina in za prodajanje blaga. Te pristojbine so bile fiksno določene in so morali n. pr. trgovci plačati za dovoljenje prodajanja en petak in za stojnico še posebej en petak. Točilci vina so morali plačati pri- stojbino v vinu in so se morali posluževati pri točenju pravilnih mer. Zanimiva je v tem od- stavku določba, da se je morala plačati dežel- skemu sodniku za odtujeno blago, ki se je našlo v območju deželskega sodišča, pristojbina 18 krajcarjev. Ta predpis je verjetno v zvezi s preprečevanjem tatvin. V odstavku pod točko 3 je uzakonjen pred- pis, da je moral deželski sodnik v primeru, ko se je izvršil v njegovem okrožju uboj, pred- hodno izvršiti mrliški ogled trupla ubitega, preden se je smel ubiti izročiti sorodnikom. O priliki ogleda je smel deželski sodnik terjati posebno pristojbino, tako imenovani »krvavi denar«, kakor je bilo to predpisano v čl. 45 sodnega reda za kranjska deželska sodišča iz ieta 1553. Medtem ko je po čl. 45 navedenega sodnega reda znašal ta krvavi denar 1 funt in 1 fenig v belem, je znašal leta 1636 že en dukat v zlatu. Natančnejšo razlago o tem imamo v Zontarjevi cit. razpravi.' Po prvem odstavku točke 4 je spadalo v pristojnost deželskega sodnika, da je smel sa- mo on kot izvrševalec kazensko-sodne oblasti pripreti in izročati na svojem področju na prošnjo zločince drugim oblastvom ali prosil- cem. Ce je moral v ta namen potovati izven Ljubi iane, je pripadala njemu, njegovemu bi- riču in ostalemu spremstvu točno predpisana potnina. V drugem odstavku te točke pa je za- beležena najprej pristojbina, ki je pripadala deželskemu sodniku in njegovemu biriču v pri- meru, da je bila prepeljana kaka oseba v ljub- ljanski grad ali iz njega, v nadaljevanju pa so določeni predpisi o spravi v primerih ubo- jev med storilcem in sorodniki ubite osebe in je s tem predpisom potrjena razlaga v ze:oraj omenjeni Zontarjevi razpravi, da v tej dobi ni bila dovoljena zasebna sprava med storilcem in sorodniki ubite osebe, temveč le uradna sprava z intervencijo deželskega sodnika.* Iz predpisa odstavka pod točko 5 smemo sklepati, da je imel deželski sodnik pravico nad- zorstva nad vsemi gostilnami in vsemi toičilci vina v svojem okrožju in je smel za dovoljeno točenje vina pobirati predpisano pristojbino, ki jo je moral plačevati vsak točilec vina po vsej verjetnosti vsako leto na novo. Ravno tako je imel deželski sodnik nadzorstvo nad merami, ki so jih točilci vina uporabljali. Ana- logno temu predpisu in predpisom pod točko 2 smemo sklepati, da je imel deželski sodnik pra- vico nadzorstva nad vsemi obrtmi, ki so se iz- vrševale v njegovem okroižju. Iz odstavka pod točko 6 je razvidno, da je imel deželski sodnik pravico nadzorstva nad vsemi gmajnami svojega okrožja. Zanimiv je vsekakor predpis, da je pripadala deželskemu sodniku desetina od tistih njiv in travnikov, ki so bili na novo postavljeni na gmajnskem zemljišču. Iz pripombe k temu odstavku pa je razvidno, da je pri izvrševanju nadzorstva nad gmajnami na Ljubljanskem polju nastal spor med deželnim glavarstvom in vicedom- skim uradom kot deželni sodni instanci. V predpisu pod točko 7 je potrjena pristoj- nost deželskega sodnika nad vsemi osebami, ki so bile prijete na območju deželskega sodi- šča zaradi izvršitve hudodelstev oziroma, ki so bile oddane od drugih gosposk vicedomskeniu uradu zaradi kazenskega postopanja po krvno- sodnem redu. Zanimiv pa je vsekakor pred- pis, da je moral ljubljanski deželski sodnik izročiti te osebe ljubljanskemu mestnemu so- dišču. Polec prikazuje v cit. razpravi tudi ljub- ljansko deže sko sodišče kot privilegirano so- dišče;' ker pa je imel po privilegiju tudi ljub- ljanski mestni sodnik pravico do izvrševanja krvnega sodstva, bi bilo iz tega sklepati, da ljubljansko deželsko sodišče ni bilo privilegi- rano sodišče. 46 ČASOPIS ŽA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Kakor smo videli, je imel ljubljanski dežel- ski sodnik pri izvajanju javne uprave v svo- jem okrožju obširno delovno področje in temu primerne dohodke. V urbarju vicedomskega urada za Kranjsko iz leta Id^b je vnesena pri seznamu hiš, ki so spadale v mestu Ljubljani pod užitek deželnega vicedoma, tale zabeležba: Hiša, ki je bila pred kratkim sezidana za deželskega sodnika, plača 10 goldinarjev dav- ka, »dagegen muss man dieselbe paulich hal- ten.« Deželski sodnik je torej nekako od leta 1636 stanoval v hiši, ki je bila sezidana zanj, moral pa je odvajati vicedomu letno 10 goldi- narjev davka in je moral hišo popravljati iz lastnili sredstev. i Svoje uradne prostore je imel deželski sod- nik verjetno v hiši vicedomskega urada na koncu Gosposke ulice nekako tam, kjer danes stoji ljubljanska univerza. Dr. Anton Svetina VIRI IN LITERATURA i. Dr. Janko Polec, Razpored sodnih instanc t sloven- skih deželah od 16. do 18. stoletja. Zbornik znanstvenih raz- prav, VI. letnik 1927-28, str. 12«. — 2. Josip Zontar, Kranjski sodnij red za dežebka sodišča iz 1. 1555, Zgodovinski časo- pis, iKosov zbornik, letnik VI-VII leto 1952-1953, str. 569. — 3. Državni arhiv LRS, Laibacher Kreils, Rcctificierte Dojni- nical-Acte, lascikcl 4, fol. 1, 4 in 3>y-?55. — 4. L. Ha.upl- man, Erlanlorimgen zum historischen Atlas der osterreichi- schen Aipenlander 1/4 'VVien 1929, str. 463. — 5. Josip Zontar, ibidem, ttr. 571 ss in 581 ss. — 6. Josip Žontar, ibiidem str. , 571. — 7. Dr. Janko Polec, ibidem, str. 121. — j 47