^'Morski dnevnik 2aCel izhajati v Trstu Dr-..maìa 1945, njegov wWKXiojk PARTIZANSKI ^EVMk pa 26. novem-® 1943 v vasi Zakriž n» .~er*cnim, razmnožen a ciklostil. Od 5. do 17. TNembra 1944 se je ti-v tiskarni «Doberdob» 5j 0Vcu Pri Gorenji Trebu-1 q 18. septembra isk? d° '■ ma* 1945 v «arn, «Slovenija» pod ph Idriji, do 8. r,«. )aJ945 pa v osvoboje-^ Trstu, kjer je izšla za-Številka. Bil je edini sjam partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. —i V-2 0- 7i ■' OO C o ^ ^ 2 C SSS n S-š rn I ~ 1 1 I c. r~; KS Z 5 "•c I o Cena 600 lir - Leto XLI. št. 95 (12.127) Pravo preverjanje o odprtih vprašanjih šele po 12. maju Le navidezno soglasje večine za nedeljske upravne volitve ItlM — Sestanek na vrhu med tajniki petstrankar-e koalicije (z ustreznim kosilom) je bil. Toda nje-.v izid je bil protisloven: povsem zadovoljni so Cra-v' Forjani, Longo, Martelli in Zanone, zelo nezado-*ini pa demokrščanski tajnik De Mita in repu b lì kan-. 1 voditelj Spadobni, ki sta naglasila, da so vsa vpraša še odprta in da bodo o njih resno govorili šele y upravnih volitvah. včeraj so sicer govorili o vsem: o mednarodnih Basanjih in o notranji politiki, o bonskem vrhu indu-kdjskih držav in o referendumu, o volitvah 12. maja , 0 vodenju krajevnih uprav. Vse je pa trajalo manj sen ^ve uvi- Začetni smoter je bil utrditev in okrepitev ^danjega zavezništva, ki ga razdvaja volilna tekma: ohres-« Pa Je bil pravi predmet včerajšnjega vrha jju^uitev predsedstva vlade za Craxija v zameno za J^tegnitev petstrankarske formule v vsej italijanski »uiferiji. jv. ^ bistvu pa včerajšnjega sestanka ni jemati zelo zalisi ^ Mita je namreč ironično govoril o njem že na kovni konferenci, še preden je odšel v palačo Chigi. .Ir>°či sem bil v Forliju, ko so me obvestili, da bom ,k0s kosil v vladni palači. Tako sem davi javil ženi,’ nie ne bo.« Spadolini pa je bil slabe volje in je po- Usnii, da »gre bolj za konvivialno srečanje kot za vrh«. Pr a £esnici je jedilni list zadeval način, kako se , udstaviti na volitvah, kot če bi ne bilo spopadov in r,j e^anj prejšnjih mesecev. Dovolj je pa prisluhniti loče da i iziavam tajnikov 5 strank, da se zavemo, da mor: u le ni šlo vse gladko. Craxi: »Bilo je koristno, prija-Jsko in odkrito srečanje.« Tajnik PSI namreč že sto-j. na pozornico kot šef vlade in kot pravcati nosilec te petstrankarske koalicije: zaželel si je namreč da »bodo volivci hoteli pomenljivo prispevati k podpori in utrditvi sil, ki podpirajo sedanjo vladno večino«. Nedvoumen poziv volivcem, naj glasujejo za PSI ali za katerega koli od 4 zaveznikov. Podpredsednik vlade Forlani (KD) je bil mnenja, da »se je ustvarilo večje soglasje med koalicijskimi strankami«, kar zadeva krajevne uprave »so se pa stališča približala«. Craxijev namestnik Martelli je pa resnici na ljubo dejal, da so o krajevnih upravah izrazili le »nekaj pripomb«, De Mita pa je celo izjavil, da o krajevnih upravah sploh niso govorili. Razpravljali so po izjavah vseh, o zunanji politiki: glede tega, kot je spet povedal demokratični tajnik De Mita, je med vladnimi strankami več soglasja. Sodeč po teh zelo različnih in celo protislovnih izjavah je torej sestanek na vrhu med tajniki vladnih strank oceniti kot neuspeh. Spadolini je to potrdil brez slepomišenja: morebiti je bolje biti v opoziciji kot pa še dalje ohraniti na nogah »gnilo petstrankarsko koalicijo«. To naj bi pomenilo, da vseh odprtih vprašanj ne le niso rešili, ampak se jih sploh niso lotili. Šele po bližnjih upravnih volitvah bo na vrsti »strogo politično in programsko preverjanje«. Kar pa zadeva De Mitove pozicije, ni mogoče trditi, da bi zares sklenili predvolilni pakt: ostaja le pri okvirni usmeritvi, da bodo dali prednost v deželah in na občinah petstrankarskim upravam pred levičarskimi, ob tem pa KD ne misli vnaprej podpisati menic, kar zadeva predsedstvo vlade. Ob koncu vrha je bil vsekakor le eden velik optimist: Pietro Longo, tajnik PSDI, ki je označil včerajšnji sestanek za »zgodovinski dogodek« in je napovedal velik uspeh 5 vladnih strank na volitvah 12. maja. R.G. Trst, četrtek, 9. maja 198! iij _ — ' - g C: V govoru v evropskem pa Reagan predlagal SZ nove oblike nadzorstva STRASBOURG — Ameriški predsednik Reagan je včeraj spregovoril skupščini evropskega parlamenta. To je bil njegov prvi poseg po nastopu Gorbačova, ki je bil skoraj izključno posvečen odnosom ZDA-SZ in do katerega je prišlo teden po dunajskem sestanku med Shultzom in Gromikom. šefa diplomacije sta zelo verjetno postavila temelje pripravam na vrhunsko ameriško-sovjetsko srečanje, ki bi utegnilo biti jeseni v New Yorku ob priliki zasedanja glavne skupščine OZN. Reagan je v Strasbourgu iznesel štiri predloge, ki niso sicer posebna novost, imajo pa svojo težo. Predlagal je: namestitev vojaškega »rdečega telefona« med Washingtonom in Moskvo: izmenjavo opazovalcev na vojaških manevrih; vzpostavitev rednih in visokoravenskih stikov med vojaškimi vrhovi; razpravo o predlogu pogodbe glede odpovedi uporabe sile »v sklopu sporazuma o stvarnem u-krepanju na področju vzajemnega zaupanja«. Šef Bele hiše je sicer priznal, da ti predlogi sami po sebi ne morejo rešiti obstoječih problemov. Reagan je nato zabrenkal na struno čustvenosti in Evropi zagotovil, da nikakor ne misli na dosego jedrske premoči ZDA nad SZ, v isti sapi pa je poudaril nujo po modernizaciji ameriškega in sploh zavezniškega je- drskega potenciala. Tudi francoskega in britanskega, je izrecno dodal. O vesoljskem strateško - obrambnem načrtu je dejal, da edini lahko prepreči nadaljnje jedrsko oboroževanje, da pa ga bodo ZDA razvile ob strogem spoštovanju obstoječih sporazumov in načela o kar najtesnejšem posvetovanju z evropskimi zavezniki. Vprašanje »zvezdne vojne«, je pripomnil, bomo s Sovjetsko zvezo obravnavali in se o njem pogajali, ko bo prišel čas, da se odločimo, če vesoljski ščit res nameravamo uresničiti. Govoreč o Evropi je Reagan zavrnil vsako tezo o evropesimizmu ali evroparalizi in zagotovil, da ZDA podpirajo zamisel o združeni Evropi »ne kot nasprotnici, temveč kot močnejši partnerici«. Nazadnje je izrazil prepričanje, da bodo v 21. stoletju »vsi Evropejci lahko po Evropi potovali brez potnega lista od Moskve pa do Lizbone«. Odziv evropskih parlamentarcev na Reaganov prihod in govor je bil povsem razdvojen: že ob njegovem vstopu v dvorano So mu ploskali samo člani desničarskih in sredinskih skupin, kmalu po začetku njegovega govora pa so socialisti, komunisti in »zeleni« demonstrativno zapustili skupščino, potem ko so dvignili transparente z gesli proti politiki ZDA do Nikaragve in proti »vojni zvezd«. Djuranovićev govor oh Dnevu zmage Jugoslavija ostaja zvesta idealom svobode in miru Na seji sveta za mednarodne odnose in komisije SZDLS Poglobljena razprava o enotnem kulturnem prostoru in zamejcih gr KOG RAD — Sinoči je bila v Beo-tev U s*ovesna akademija v počasti-u 4Metnice zmage nad fašizmom, je h° Se udeležile tudi številne tu-bji delegacije. Slavnostni govornik je Sej. t^edsednik predsedstva SFRJ Ve-SDo*1 Kjuranovič, ki se je v uvodu tTlriil »sinov in hčera vseh narodov ja !1.ar°dnosti Jugoslavije, ki so svode Zlv*ìenja vgradili v temelje svobo-tie t nt>ve> socialistične samouprav-kr . ugoslavije ter za vse čase s stv J°, utrdih enakopravnost, brattici* enotnost njenih narodov in Rodnosti«. pjuranovič je orisal zgodovinski in -pomen boja jugoslovanskih ku t v Proti premočnemu sovražnici K?-r ujogovim sodelavcem. Bil je 2^.1’ ki so ga jugoslovanski parti-d()t * 111 ljudstvo bojevali mimo vseh kih (tkC1 pravil in klasičnih vojaš-2-, teorij. To je bila ves čas borba Jko^yot’pditev izpod okupatorjevega l^j .nJa. in hkrati sociahstična revo-smÌ?’ ie poudaril predsednik pred-ča; ,a SFRJ. Po razsežnostih in zna-Sefan Kd narodnoosvobodilni boj po-tia.- °?t v zasužnjeni Evropi. Svoje ptQf60!6, vojaške in politične zmage jo* fašizmu in za osvoboditev so z j st°yanski narodi izbojevali sami, lo bjHimi'silami. To dejstvo je ime-tur); Skočen pomen za usodo države P° osvoboditvi. zmage nad fa-obdòr Praznujemo po najdaljšem kašili U SV0K°de in miru v zgodovini dohj narodov in narodnosti — ob-Sttio ’ fa ìe Plodnejše od razvoja, ki je v Pred tem merili s stoletji,« v * w ' ši^fafaesetletnico Nadaljevanju govora poudaril je oU^uik predsedstva in podrobne-it) a*1'! dosežke povojne izgradnje »|afv°Ja države. had f - pa štirideset let po zmagi skrbn'a'S*Zrn°m ne moremo biti brez-t)6„i*1’ saj živimo v razmerah stal-UjL O§rožanja miru,« je nadaljeval ValstvOViĆ K1 omenil blokovsko ri-tekjj1V° in brezglavo oboroževalno he fa bi se jima morale napred-hajjjbe odločneje upirati. Mir je iti ge.0 temeljna potreba človeštva nkljiv a pot do tega ideala je ures-ljubn a °b spoštovanju načel miro-Sa sodelovanja, sporazumeva- nja in zaupanja. Jugoslavija se bo za mir še naprej borila v okviru načel neuvrščenosti. Torej s politiko, kj ima globoke korenine v narodnoosvobodilni borbi. »Nikoh nismo in ne bomo posegli po tujem ozemlju«, je ob koncu govora na akademiji dejal Veselin Dju-ranovič. »Nismo se in se tudi ne bomo mešali v notranje zadeve katerekoli države, niti ne bomo s katerokoli državo kovah naklepov proti kakšni tretji državi — tem načelom bomo ostah vedno zvesti. Prav tako pa bomo odločno branih sleherno ped našega ozemlja, če bi kdor-koli stegnil prste po njem. Odločno se bomo postavili po robu slehernemu vmešavanju v naše notranje zadeve in branili našo neodvisnost in svobodo, saj hočemo biti gospodarji na svojem. To je naša najdragocenejša pridobitev in pri tem ostajamo zvesti Titovemu geslu: Tujega nočemo, svojega ne damo«, (dd) LJUBLJANA -r- že dobri dve leti potekajo na raz-hčnih ravneh poglobljene in na trenutke tudi kritično obarvane razprave o pohtiki enotnega slovenskega kulturnega prostora. Nekateri so resda številnim razpravam na to temo že pritaknih nadih nekakšnega pogrevanja starih stvari in že izpetih parol, vendarle pa se vedno znova potrjuje dejstvo, da še zdaleč ni tako. Slovenci tostran in onstran meja SRS želijo in potrebujejo konkretno vsebino ideje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, s katero bi se še konkretneje začrtale usmeritve delovanja na tem pomembnem, a izredno občutljivem področju za matični narod in za njegove narodnostne skupnosti v zamejstvu. Prav o tem in še o drugih vprašanjih, ki so jih porodile prav predložene ocene in stahšča o aktualnih vprašanjih mednarodnih vidikov pohtike enotnega kulturnega prostora so včeraj podrobneje spregovorih tudi člani sveta za mednarodne odnose in komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri predsedstvu republiške konference SZDL. Kar precej besed in polemičnih tonov je bilo namenjenih izrazu »enotni kulturni prostor«, ki v marsičem menda ne ustreza dejanskemu stanju in predvsem stike med matičnim narodom in njegovimi narodnostnimi skupnostmi preveč poenostavlja le na kulturo v zelo ozkem pomenu besede. Dr. Peter Klinar je denimo menil, da bi bolj ustrezal naziv »slovenski družbeni prostor«, je pa opozoril še na nekaj: da pogosto mešamo pojma manjšina in narodnostna skupnost. Ko gre za naše zamejce, bi po njegovem bolj ustrezalo pisanje manjšina, kajti vsi vemo, da so Slovenci onstran meja še vedno v podrejenem položaju, ne pa, kot narodnostna skupnost, v enakopravnem položaju z večinskim narodom. Spregovorih so tudi o nujnosti še nadaljnje podpore matičnega naroda dejavnostim naših zamejcev ter predvsem pospeševanju številnih oblik maloobmejnega gospodarskega sodelovanja, kar nedvomno koristi tako našim ljudem ob meji, kot širši družbi. In še na velik absurd so med drugim opozorih. Medtem ko na eni strani, deklarativno seveda, veliko govorimo o koristih in nujnosti pretoka kulture in širjenja misli in besede, kar vse naj bi v idealnih razmerah seveda omogočal prav enoten slovenski kulturni prostor, pa se dogaja v praksi povsem nasprotno. Knjiga, ki jo založita slovenska in zamejska založba onstran meje, je podvržena vsem zaporam in omejitvam, kot vsako drugo uvoženo blago, pa čeprav gre za slovenskega avtorja. V konkretnem primeru je šlo za knjigo Josipa Vidmarja, ki je za uvozno birokracijo nenadoma bila »tuje blago«. NADA MAVRIČ 40 let Primorskega dnevnika bomo proslavili v petek, 17. maja, v Kulturnem domu v Trstu, naslednji dan, v soboto, 18. maja, pa v Kulturnem domu v Gorici. V nedeljo, 19. maja, bo izšla posebna, bogatejša številka Primorskega dnevnika. PROGRAM; nagovor; pozdravi gostov iz Trsta, Gorice, Rima, Beograda in Ljubljane; podelitev priznanj raznašalcem; glasbeni program. Ob koncu programa se bomo zbrali na zakuski. Vabljeni vsi bralci Primorskega dnevnika. Ta napoved je obenem vabilo za vse, osebnih vabil ne bomo pošiljali. Sindikalna skupščina novinarjev Primorskega dnevnika TRST — Novinarji Primorskega dnevnika in agencije Alpe - Adria so se včeraj zbrali na sindikalni skupščini, v teku katere so poglobljeno razpravljali o osnutku sporazuma za obnovitev nove delovne pogodbe. U-vodno poročilo je imel deželni tajnik sindikata novinarjev Vojmir Tavčar, ki je orisal osnutek sporazuma ter povedal, kako so potekala pogajanja. Ker se je ob njegovem poročilu razvila obširna debata, se je skupščina zavlekla. Bralcem se novinarji opravičujejo, če so današnje vesti morda nekoliko pomanjkljive. Te dni potekajo sindikalne skupščine tudi v drugih časopisih. Kaže, da osnutek sporazuma večine italijanskih redakcij ni zadovoljil, zato zahtevajo, da se pogajanja obnovijo in da se postavijo zahteve novinarjev še bolj odločno kot doslej. Medtem ho je Nikaragva vložila tožbo na mednarodnem razsodišču v Haagu Neuvrščeni pozvali Ameriko, naj odpravi sankcije in naj začne neposreden dialog z vlado v Managui NEW YORK — Koordinacijski biro neuvrščenih držav je na nujnem zasedanju od Združenih držav Amerike zahteval, naj takoj odpravijo vse sankcije proti Nikaragvi, se odpovedo nadaljnjim grožnjam in začno z vlado v Managui neposredno dialog za mirno rešitev zapleta. Medtem je Nikaragva na mednarodnem razsodišču v Haagu vložila tožbo proti ameriški vladi in jo obtožila, da krši osnovna načela mednarodnega prava. Na sedežu Združenih narodov pa se nadaljujejo posvetovanja o izredni seji varnostnega sveta, katere sklic je zahtevala Nikaragva. Koordinacijski biro neuvrščenih držav je najostreje zavrnil embargo in druge gospodarske ukrepe proti Nikaragvi, ki so začeli veljati v ponedeljek opolnoči. Biro sodi, da je »nova dejanja politične in gospodarske prisile, skupaj z vojaškimi akcijami, mogoče ocenjevati le v sklopu širšega načrta za destabilizacijo in strmoglavljenje vlade Nikaragve in da pomenijo nadaljnjo grožnjo za mir in varnost tega področja«. Biro je tudi prepričan, da so ti ukrepi v nasprotju s prizadevanji skupine držav Kontadora, ki si prizadeva za posredova- nje med Združenimi državami Amerike in Nikaragvo. Jugoslovanski veleposlanik v svetovni organizaciji Nace Golob, pa je poudaril, da Jugoslavija popolnoma podpira zakonite pravice Nikaragve za neodvisnost, ozemeljsko celovitost, suverenost in pravico do lastnega razvoja. Jugoslavija, ki je bila v moderni zgodovini večkrat predmet pritiska z različnih strani, popolnoma razume Nikaragvo in jo podpira pri obrambi njene neodvisnosti in suverenosti je poudaril veleposlanik SFRJ v svetovni organizaciji. Koordinacijski biro neuvrščenih držav je pozval države skupine Kontadora, naj pospešijo napore za politično rešitev zapleta, Združene države Amerike pa je pozval, naj takoj odpravijo vse sankcije in z vlado Nikaragve začno neposredne pogovore. Medtem je Nikaragva proti ameriški vladi sprožila tožbo pri mednarodnem razsodišču v Haagu. V več kot 250 strani dolgi tožbi vlada Nikaragve pravi, da uporaba vojaške sile in groženj proti suvereni državi z namenom spremembe oblike oblasti, pomeni kršenje ustanovne listine Združenih narodov, Organizacije a-meriških držav in običajev v mednarodnem pravu. Podlaga za tožbo je izjava ameriškega predsednika iz 21. februarja letos, v kateri je dejal, »da je njegov cilj odstranitev nikaragovske vlade v njeni sedanji obliki.« Vlada Nikaragve terja od mednarodnega sodišča, da razglasi sedanje ukrepe ameriške vlade za nezakonite, zato jih je potrebno čimprej odpraviti. Pravtako pa od Združenih držav Amerike zahteva tudi povrnitev odškodnine, Predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva so izjavili, da ne priznavajo sodišču pristojnosti, da sodi v tem sporu. To je že drugič v zadnjem letu dni, da Združene države Amerike odrekajo pristojnost te najvišje mednarodne pravne ustanove. Kljub temu pa je mednarodno sodišče novembra lanskega leta obsodilo akcijo miniranja pristanišč Nikaragve, ki je potekala pod pokroviteljstvom centralne obveščevalne službe CIA. O sedanjih ukrepih Reaganove administracije razpravljajo tudi v različnih odborih ameriškega Kongresa. Predsednik predstavniškega doma demokrat 0’Neill je znova poudaril, da so po njegovem ti ukrepi »preuranjeni« in da vodstvo demokratske stranke pripravlja predlog za »stalno prepoved vojaške pomoči antisa11' dinističnim silam v Nikaragvi«. Zadnja P^' poved Kongresa velja namreč le do k<»ca tega proračunskega leta, ki se konča 30. seP' tembra. Pričakujejo namreč, da bo pr6®' sednik Reagan že čez nekaj tednov od K0®' gresa znova zahteval naj sprosti 14 milijon6^ dolarjev za vojaško pomoč protirevolucion® nim silam v Nikaragvi. Po splošnem preph' Čanju bo Kongres, predvsem zaradi zadnje^3 nepričakovanega potovanja predsednika Nik3' ragve Daniela Ortege v Moskvo, ki so ga ' kongresu označili kot »izzivanje njegove dobre volje :< odobrili določeno obliko »nevojaške P®i moči« nikaragovskim upornikom. Predstavni»1 obeh voddnih ameriških strank že usklajuj6? predlog takšne resolucije. Glavni namen vod" stva demokratske stranke je po besedah pr6®' sednika odbora za obveščevalno dejavnost v predstavniškem domu, demokrata Hamilton3’ doseči »stalno prepoved vojaške pomoči and' sandinističnim silam«, saj je prepričano, da ? dolgoročni cilj ameriške administracije, strm®' glavljenje sandinistične vlade. UROŠ LIPUŠČEK Ortega v Varšavi Predsednik Nikaragve Daniel Ortega se je včeraj v Varšavi sestal s poljskim voditeljem generalom Jaruzelskim (Telefoto AP) Medtem ko maroniti iščejo podporo v zahodnem svetu Kljub premirju spopadi v Bejrutu Težave v političnem dogovarjanju BEJRUT — Kljub sporazumu o prekinitvi ognja se spopadi v Bejrutu nadaljujejo, a z zmanjšano ostrino. V glavnem so aktivni ostrostrelci, ki so včeraj preprečili, da bi odprli vsaj en prehod skozi »zeleno črto«. Občasno pa so se tudi včeraj oglašali topovi, a brez večje škode. Premier Karame se je včeraj sestal s predsednikom Džemajelom, sestanek pa ni obrodil konkretnih rezultatov, premier se je le obvezal, da bo skušal sklicati sejo vlade. Položaj v Bejrutu se ni torej premaknil niti za las. Voditelja šiitov Beri in druzov Džumblat vedno bolj odločno zahtevata Džemajelov odstop. Ta pa je kot kaže povsem nepričakovano doživel podporo Damaska. Sirci so baje spoznali, da so maroniti še vedno močni in da jih je nemogoče vojaško streti, ne da bi to sprožilo proteste v vsem zahodnem svetu. Sedanji položaj je navsezadnje za dolgoročno sirsko politiko do Libanona še kar zadovoljiv. Libanonci se namreč izčrpujejo v bratomorni državljanski vojni, da bodo prej ali slej prešibki in iz obupa pristali na ure- sničitev velike Sirije, v kateri seveda ni mesta z® svobodni in neodvisni Bejrut. Taki načrti pa prav pridejo tudi Izraelcem, ki 56 zadovoljujejo s tamponskim pasom v južnem Libanon®' obenem pa bratomorna vojna v Libanonu odvrača Pal®" stince od glavnega bližnjevzhodnega vprašanja: ustanovitev lastne države. Kot tak je torej Libanon ponovno strelovod vseh bližnjevzhodnih vprašanj, kjer se spr®' šča vsa nakopičena napetost. S takimi načrti pa se seveda ne strinjajo maroniti-ki so sprožili široko akcijo prepričevanja zahodne javno; sti. Predsednik svetovne zveze maronitov Avad je včeraj v Vatikanu zaprosil za papeževo posredovanje. Maro-niti so tudi poslali pismo predsedniku Craxiju, v raznii1 zahodnih mestih pa se nadaljujejo mirne zasedbe libanonskih veleposlaništev in konzulatov. Italijansko vlado pa trenutno še najbolj skrbijo grožnje, ki jih je prejelo italijansko veleposlaništvo v Bejrutu, saj se ni tokrat oglasil »džihad eslami« temve® neka skrajnolevičarska krščanska organizacija. Vzrok in dinamika hude prometne nesreče v Vranju SKOPJE — Enajst ljudi je umrlo, 43 pa je bilo huje in lažje ranjenih. Med ranjenci so trije v smrtni nevarnosti: vse to je tragični seštevek hude prometne nesreče, o kateri smo včeraj na kratko poročali. Bojan Antonov, 48-letni voznik avtobusa skopskega »Proleterja« je v ponedeljek zvečer vozil iz Skopja proti Beogradu. Pri vasi Dekutnice v občini Vladičin han je voznik avtobusa ob 23.30 iz še neznanega vzroka tik pred mostom čez reko Dekutinačko zapeljal levo. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak, ki ga je upravljal lastnik in zasebni avtoprevoznik Boro Ignjatovič (64 let iz Drenovca). Po silovitem trčenju je avtobus podrl ograjo mostu in se prevrnil v reko... Moč trčenja je bila takšna, da je večino sedežev v zadnjem delu avtobusa odtrgalo in vrglo na potnike v sprednjem delu vozila. V trčenju le dva potnika nista bila ranjena. Zakaj se je nesreča zgodila, za sedaj ni znano, voznik avtobusa je hudo ranjen, vendar izven smrtne nevarnosti. Potniki pripovedujejo, da je vozil morda nekoliko prehitro, (dd) Evropa proslavlja konec druge svetovne vojne LONDON - PARIZ - BONN - MOSKVA — Včeraj so v številnih evropskih državah proslavili 40-letnico konca druge svetovne vojne, do katerega je v Evropi prišlo s kapitulacijo nacistične Nemčije 8. maja 1945. Tako se je britanska kraljica Elizabeta ob prisotnosti predstavnikov vlade, strank in celotnega akreditiranega diplomatskega zbora udeležila verske slovesnosti, ki je bila v Westminsterski katedrali. Slovesnost je potekala v znamenju miru in sprave. V podobnih tonih je izzvenela tudi osrednja francoska proslava v Parizu, ki jo je vodil predsednik Mittprrand, Obletnice so se spomnili tudi v Bonnu. Na-skupnem zasedanju parlamenta je govoril predsednik ZRN von Weizsàcker. V imenu miru, ki da je neobhoden pogoj za združitev Nemčij, je poudaril potrebo, da Nemci dokončno opustijo misel na povratek izgubljenih nemških ozemelj na Vzhodu. S posebno vnemo pa proslavljajo zmago nad nacifašizmom v Moskvi, kjer bo danes vojaška parada. Včeraj je med drugim partijski voditelj Gorbačov govoril veteranom pod isto zastavo, ki so jo pred 40 leti sovjetski vojaki razobesili na kupoli Reich-staga v Berlinu. Poudaril jè ogromen delež SZ v vojni ter se polemično obregnil ob nemški revanšizem ter a-meriški imperializem. Nemiri na Novi Kaledoniji V spopadih med zagovorniki neodvisnosti Nove Kaledonije in francoskimi nacionalisti je bil 19-Ietni Melanezijec ubit, več oseb pa ranjenih (AP) Edini večji problem predstavlja visoka brezposelnost Nizozemska, država trdnega O Nizozemski ponavadi govorimo le v zvezi s tulipani ali mlini na veter, večkrat pa pozabimo, da je ta mala ravninska država ena najbolj trdnih gospodarskih trdnjav na svetu. V prejšnjih letih je seveda tudi to, trdnjavo nekoliko razmajala svetovna gospodarska kriza, letos pa so prvič vidni znaki nove gospodarske rasti. Kazalec nizozemskega gospodarstva je pravzaprav rotterdamsko pristanišče, ki je najvgčje na svetu. Leta 1979 so tu dosegli rekorden promet 320 milijonov ton, nato je promet pričel nekoliko padati, vzporedno z rastočo, čeprav ne tako občutno kot drugod, gospodarsko krizo. Letos pa je prvič zabeležiti ponoven, rahel vzpon prometa. Vzporedno rastejo tudi investicije in izvoz (okrog 5%) ter gospodarska rast (okrog 2%), medtem ko pada inflacija (od 3,5% lani na predviden 1,5% letos: to je absolutno med najnižjimi inflacijskimi stopnjami na svetu) in tudi državni primanjkljaj (lani 8,8% bruto notranjega dohodka, predlanskim 10,8%). Edini, velik problem liberalno-demokrščan-ske vlade Rudolpha Lubbersa, je brezposelnost, ki je dosegla že 16% delovne sile in je sploh najvišja med vsemi državami EGS. Če izvzamemo zadnjo negativno točko je torej Nizozemska v zavidljivem položaju. Kakšna pa je gospodarska politika, ki jo vodi ta mala ekonomska veselila? Nizozemska strategija na gospodarskem področju je osnovana na nekaterih osnovnih točkah: zmanjševanje državnega primanjkljaja in vzporedno s tem manjšanje davčnega pritiska na podjetja; »deregulation« (odprava raznih zakonov, ki preprečujejo tržišču, da se svobodno razvija); politika zmernega višanja plač in mezd tako v zasebnih podjetjih kot v državnem aparatu; krčenje delovnega umika; predčasne upokojitve; programi za sprejetje v državno službo kot ukrep proti brezposelnosti. Nizozemska si lahko privošči krčenje državnih gospodarstva izdatkov, saj ima ta država enega najbolj naprednih socialnih sistemov na svetu. Če je namreč davčni pritisk zelo visok (okrog 55% bruto notranjega proizvoda), je pa zdravniška oskrba (vključno zobozdravnik) povsem brezplačna, mladenič, ki je po končani šoli brezposeln pa prejme mesečno podporo okrog 1500 florintov (približno 800.000 lir). Druga važna poteza, ki jo bo nizozemska vlada verjetno odigrala, bo znižanje delovnega urnika od 38 na 35 ur. Leta 1982 je bil namreč delovni urnik po pogajanjih med sindikati in industrijci znižan od 40 na 38 ur, v zameno za rahlo zmanjšanje mezd. Brezposelnost se je zaradi tega rahlo znižala (17,9% leta 1983, 16,1% leta 1984), problem pa je še vedno pereč. Vladna večina upa, da bo sporazum o znižanju urnika dosegla v kratkem in da bi ta dosegel določen učinek. Osemsto tisoč brezposelnih je namreč za tako majhno državo le preveliko število. MARKO OBLAK Kazen za roparja v Mariboru MARIBOR — Za roparski napad na mariborsko pošto in avstrijsko bančno poslovalnico je kazenski senat mariborskega temeljnega sodišča 29-letnemu zasebnemu obrtniku Dušanu Lesjaku iz Maribora prisodil 4 leta in 8 mesecev zapora. Sodišče je ocenilo, da je kriv, ker je s svojim svakom, 29-let-nim disedžokejem brez zaposlitve Dragutinom Srpkom iz Murske Sobote napadel in oropal mariborsko pošto na Pobrežju in 20. 2. poslovalnico Reifeisenkas-se V avstrijskem Strassu. Pri tem sta v Mariboru odnesla 48.190 dinarjev, v Strassu pa 55 tisoč 380 šilingov, 98.880 dinarjev in 5.010 mark. (dd) Na ponedeljkovi seji v Čedadu 10 SKGZ razpravljal o političnem položaju in o volilni kampanji ske ČEDAD — izvršni odbor Slovenske kulturno gospodar- o'e zveze je v ponedeljek v Čedadu obširno razpravljal j Mitičnem položaju in poteku volibie kampanje iz vidi-č • Podpore slovenskim občinskim upravam v treh po-, ®Pnah in slovenskim kandidatom na različnih kandi-..^nih listah. Tako je bil za tržaško in goriško pokra-s govor o važnosti preferenc na kandidatnih listah .Proporcionalnim sistemom in še zlasti o pomenu sloven-' P uprav v okoliških občinah. Izvršni odbor se je še sebej poglobljeno zadržal pri obravnavi položaja v vi-'.aisbi pokrajini, kjer je v vsaki občini stanje sicer spe-‘ttio, za veliko večino občin pa je osnovna značilnost, ‘so se ustvarile enotne krajevne občinske liste, ki od-li Za.l° interese domačinov in tudi njih zahtevo po uveljav-■lu slovenskega jezika. jj, Izvršni odbor je pozitivno ocenil številne proslave šti-j'^sete obletnice osvoboditve, ki so bile na Tržaškem 1 Goriškem in priprave za take proslave, ki bodo takoj sa volitvah v videmski pokrajini. Različne oblike in .lontane pobude za proslave so dober znak, ki dokazu-v zavzetost in zanimanje ljudi. Osrednja tržaška prosla-a i® bila zaradi objektivnih razmer v Kulturnem domu in je imela zelo širok demokratični značaj, saj se je okrog nje osredotočil zelo širok spekter političnih in drugih organizacij slovenske in italijanske narodnosti. Razprava o globalnem zaščitnem zakonu je med volilno kampanjo nekoliko utišala, ponovno pa se bo razživela takoj po volitvah, ko bo v Rimu prva senatna komisija sprejela že prihodnji teden predstavnike Slovencem naklonjenih italijanskih organizacij in ustanov, ki so avdicije zahtevale. Odbor je tudi razpravljal o nekoliko zapleteni oceni zakonskega predloga Neodvisne levice o globalni zakonski zaščiti za Slovence, vloženega v senat. Nekatera ključna določila tega predloga so bistveno spremenila zakonski predlog, ki ga je vložila DP v poslanski zbornici in ki je služil prvemu za podlago. Končno je bil še govor o proslavi osvoboditve v Gorici in neofašističnih mazaških akcijah. Odbor je pozdravil pobudo mladih, da s pomočjo posebnega letaka bolje obveste italijansko javnost o resničnih zahtevah slovenske manjšine. Pozdravil je tudi pobudo SLORI in drugih organizacij, da se priredi širok posvet o slovenskih otroških vrtcih. Pred sobotnim občinskim praznikom Predsednik koprske občinske skupščine Kosraina o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu KOPER — V spomin na hraber odpor istrskih delavcev in kmetov, ki ? se 15. maja 1921. leta v Marezigah uprli nasilju fašistov, imajo prebival-1 koprske občine praznik. Letos bo praznovanje še posebej slovesno, saj bodo povezali tudi s 40. obletnico osvoboditve mesta, prireditve ob praznu pa se bodo začele že danes, sklenili pa jih bodo v nedeljo, 26. maja, z '•'critvijo spominskega doma v Gabrovici. Osrednja slovesnost bo v soboto, ? bo zasedala občinska skupščina, sledilo pa ji bo zborovanje ob 40. oblet-,-ci osvoboditve Kopra in zmage nad fašizmom. Zborovanje bo ob 11. uri ^Poldan na Titovem trgu, slavnostni govornik pa bo Marjan Rožič, predsed-'k Zvezne konference SZDL Jugoslavije. S Predsednikom koprske občinske kltpščine Jankom Kosmino smo se J^govarjali o rezultatih gospodarje-fà y minulem letu in o spremembah delovanju občinske skupščine. »Leto 1984 je bilo uspešnejše kot Pio pričakovali. Ozdi v občini so Povećali dohodek v povprečju za 80 ,-stotkov in kar četrtina rasti do-°dka je šla na račun boljše eko-omičnosti poslovanja. Pozitivno je to, da se povečujejo sredstva č® akumulacijo, vendar moram pri ip dodati, da se 60 odstotkov aku-Placije koncentrira v Luki in Inter-Piopi, okrog 80 odstotkov pa v o-5r*jenih dveh ozdih Lami, Istraben-Z *P Iplasu. Vendar je tudi akumula-na>st lahko varljiva zadeva, ker vaPjo vpliva tudi nerealno obračuna-ahje sicer zakonito opredeljene a-^ PPtizacije, neustrezno pa so vred-v°tene tudi zaloge. Za gospodarjenje občini je slabo, da se izguba po-jMije in je bila 1984. kta v primer-1 'o. z letom poprej 154 odstotkov več-i, in skoncentrirana v osmih Ozdih, 1983 pa so jo imeli v 17 ozdih.« ž y občini ste dosegli vzpodbudne re-. 'ate na področju izvoza. Kje je to najbolj opaziti? »Na kratko: v celotnem prihodku je delež prihodkov iz izvoza z 11 Pplotkov v strukturi povečal na 13,5 Pjtotka. Pomemben delež je k temu : 'speval Tomos, ki je lani uspešno Važal in dobro posloval.« V občini je le v Luki moč zaznati dinamično investicijsko dejavnost. Kaj pa drugod? »Luka je izjema, drugod pa so naložbe realno večje le za 2 odstotka, pri čemer ozdi naložbe pokrijejo z 80 odstotki lastnih sredstev, kar kaže na to, da gre večinoma za manjše naložbe, pri katerih ni potrebno združevanje, niso potrebna bančna sredstva. Delno je to objektivno pogojeno, vendar pa v ozdih tudi nimajo* kakšnih ambicioznih programov, ki bi jih lahko pričeli nemudoma u-resničevati, če bi se pogoji investiranja — to seveda govorim pogojno — nenadoma spremenili na bolje.« Janko Kosmina Premiki so bili doseženi tudi na področju kmetijstva, vendar so to le prvi koraki. Kaj še čaka kmetijce? »Moram reči, da smo imeli pred desetimi leti enake cilje kot letos, toda premaknilo se je bore malo. Le lani smo prvič uspeli doseči napredek na področju živinoreje, pa tudi pri melioraciji zemljišč. Pomembno je, da smo meliorirali 1000 ha površin, vendar nas zdaj čaka še proizvodnja na teh površinah. Veliko je ocen, da se učinki melioracij prepočasi zaznajo. Tu je treba aktivnosti pospešiti.« Kako ste iispeli poživiti delovanje občinske skupščine, zlasti zbora združenega dela in KS? »Boljše delovanje skupščinskega sistema ni odvisno le od dobre volje delegatov in skupščinskih služb. Tudi v delovanju sistema skupščin so potrebne nove oblike, vendar pa smo v okviru trenutnih možnosti pri nas uvedli novo prakso, načine de-Ia, ki naj bi spodbudili delegate k aktivnejšemu delu, vključevanju v procese odločanja. Tako smo v zboru KS dali večji pomen delegatskim vprašanjem, ki so jedro delovanja tega zbora. Delegatom smo začeli pripravljati temeljitejše, vsebinske odgovore — to priznajo in pohvalijo tudi delegati sami — sklicali pa smo tudi posebno sejo zbora KS z eno samo točko dnevnega reda: odgovori na delegatska vprašanja. Seja je trajala kar pet ur. V zboru združenega dela smo posebej obravnavali ozde, ki poslujejo z izgubo, oziroma so na robu izgube, posebej smo imeli sejo o gospodarjenju v občini v minulem letu, zbor združenega dela se je sestal na ■posebni seji, na kateri so obravnavali problematiko kmetijstva in dosegli smo tudi — vsaj na zadnjih dveh sejah — da so bili dnevni redi krajši.« DUŠAN GRČA Na Dunaju odprli Slovenski center DUNAJ — V avstrijskem glavnem mestu so v torek slovesno odprli Slovenski center, ki je velika pridobitev za uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti v tej državi pa tudi pravic ostalih manjšin Avstrije. Otvoritve se je udeležil tudi avstrijski predsednik Rudolf Kirchschlager, ki je v svojem govoru poudaril, naj center služi za stičišče med večino in raznimi narodnostnimi skupnostmi v Avstriji ter naj v glavnem mestu tolmači težnje koroških Slovencev. Predsednik se je zavzel tudi za enakopravnost narodnostnih skupnosti, ki da jih je treba dodatno podpirati in s tem krepiti njihov obstoj. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc pa je opozoril na . nevarnost teženj nemško-nacionalnih krogov, ki bi radi na dvojezičnem področju ločili šolarje, kar pomeni hudo nevarnost tudi za nadaljnji razvoj Koroške. Pa ne samo to: ti krogi z uradno Koroško v teh dneh potvarjajo zgodovino dežele in odrekajo vsakršen doprinos koroških Slovencev za osvoboditev Avstrije izpod nacističnega jarma. Dopoldne je bila v centru še tiskovna konferenca predstavnikov češke, madžarske in slovenske manjšine ter gradiščanskih Hrvatov, na kateri so le ti predstavili stanje svojega razvoja v zadnjih štiridesetih letih. Ta razvoj ni bil nič kaj spodbuden: tako so samo koroški Slovenci v teh povojnih letih zgubili (po uradnih štetjih) skoraj dve tretjini svojega narodnega telesa, gradiščanski Hrvati več kot polovico, še več pa Madžari. Prav šola je tista, ki povzroča, da jeziki manjšin niso enakopravni nemščini, kar je opaziti celo že v predšolski vzgoji. Glede tega so v torek predstavili še »Listino narodnostnih skupnosti v Avstriji«, ki jo je koordinacijski odbor izdelal že pred leti. Predsednik tega odbora Franci Zwitter je dejal, da gre za izredno pomemben dokument in podlago pri krepitvi identitete posameznih narodnostnih skupnosti, ker temelji na avstrijskih zakonih in mednarodnih dogovorih ter pogodbah, v katerih so pravice manjšin zajamčene in veljajo tudi za Avstrijo. SKUPŠČINA OBČINE IZOLA družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti cesti la jo vsem občanom ob dnevu zmage in kolektivu Primorskega dnevnika ob 40-lelnici izhajanja Skupščina občine PiRA^ PIRAN in DRUŽBENOPOLITIČNE !|f|l ORGANIZACIJE čestitajo vsem občanom ob dnevu in kolektivu Primorskega dnevnika ob 40-lelnici izhajanja zmage FRAN MILČINSKI Butalci 19. , . Prideta h koči — holaj, vrata na stežaj odprta — Vinjskega mesa nikjer, pač pa vse črno muh! Zacvili baba: »O požrešnost požrešna, glej jih, nbhe, vse meso so nama požrle s kostmi vred!« Dedca je popadla jeza: »Kar ubil jih bom!« Zgra-^ je tolkač in je z njim mlatil po muhah. Pa ko je ePka muha sedla babi na nos, je zakričal: »Muha, vampu se ti pozna, ti si največ požrla!« in je lop-! Po muhi na nosu, muha je ušla, baba je zavpila: bijalec, takšne ima namene?« in je planila po ledecu. Tedaj je vstopil policaj: »Jiop!« je dejal in porinil svojo sulico. »Semkaj pelje prelita kri! Eden je 1 že zaklan, kdo zdaj kolje še drugega?« Ker se mu ni nobeden branil, ne dedec ne baba, , bklenil oba in ju je hrabro gnal k mrliču sredi zavitem v rjuho — vpričo mrliča naj pride res-1Ca na dan! j. Pa sta se uklenjeni dedec in baba silno razvese-a mrliča in so Butale kar odmevale od vsesploš-,e glorije policaju, ki je bil babi in dedcu rešil za-aho svinjo. SKUŠNJAVA V KORUZI Butalcem se je obetala dobra letina. Na njivi je stala turščica, mogočna je' bila kakor hrastova gošča, na steblih pa so se rumenili storži, vsak storž je bil za dva. Zadovoljno so kimali Butalci: »Znamo pa znamo!« in so modro dostavili: »Da nam le toča ne bi prišla nad koruzo ali medved! Ali pa skušnjava! Tudi skušnjava je grdo škodi j i", stvar!« Pa je bil vroč dan in je zapazil čuvaj: koruza se čudno giblje — zdaj v teh vrheh, zdaj v onih — nekaj se motovili v koruzi! Stopil je in sklical može. Možje so bistro gledali, majali so košate glave in je dejal župan: »Toča to ni, medved tudi ne, točo in medveda čutiš in vidiš drugače. Nekaj pa je vendarle in nam lahko prinese neizmerno škodo. Možje, kaj vam pravim — to je skušnjava! Ne vidiš je, ne čutiš je, potem pa je prepozno. Čuvaj, nič ne odlašaj, odpri bukve, ki se jim pravi .Kolomon’, in prični litanije!« Čuvaj je pričel, vsi so mu odgovarjali in je šlo pobožno mrmranje po možeh. Mimo je prišel popotni človek iz drugega kraja. Videl je in je postal, postal je, poslušal in gledal. In ko je razumel, je z dlanjo udaril ob dlan in zakričal: »Hej, hej!« pa je iz koruze švignil zajec in jo ubrisal proti gozdu. Možje so zijali, potem so se zahvalili popotnemu človeku in so dejali: »Pošast! Kdo bi si mislil, da je za tako reč ,hej, hej’ boljši kakor našega čuvaja .Kolomon’ in litanije.« BUTALSKI KOVAČ V Butalah imajo bistre rokodelce . Je boter srečal botra z gorjačo v roki in težko torbo na rami in ga vprašal: »Kam pa kam, boter Dideldač?« . Mu odgovori boter Dideldač: »Ej — sem pa tja — malo po svetu grem — čevljarit!« Se sačudi oni: »Kaj, ali znaš? Nisem še te videl, da bi kdaj vlekel dreto.« Se mu odreže boter Dideldač: »Če ne znam — sem pa tja — bom pa druge učil.« Pa ni doživel boter Dideldač posebnih časti po svetu s svojo mojstrijo — sem pa tja, nego se je kmalu vrnil z gorjačo v roki in prazno torbo na rami. Ta mojster je imel sina, tudi sin bi bil skoraj postal nezaslišan mojster, ni mu dosti manjkalo, in je bila historija ta. Ime je bilo sinu Naca in so mu rekli »štremlja-sti« in se mu je od vseh rokodelcev zdel najbolj postaven kovač: Tepanjčani se ponašajo s kovačem, ob cesti dela vpričo sto oči in iskre švigajo okoli njega ' in daleč naokoli se mu sliši oblastno kladivo. Pa je dejal Nace štremljasti očetu Dideldaču, da bi šel in se učil za kovača, če bi se kod znašel mojster, da ne bo prehud. Oče mu je rad poslušal to besedo in je dejal: »Pameten si, moj sinko — sem in tja, k bratu svoje matere boš šel, ujec se mu pravi, ni daleč odtod — tri ure hoda. Ta je kovač, kar se pravi dober kovač, in te mu bom priporočil — sem in tja. Pa mu lahko tudi dam kak tolar, da te ne bo učil zastonj.« V' Se tri dni nas ločuje od volitev za obnovitev okoliških občinskih svetov V Dolini so se občinski upravitelji izkazali Za potrditev naprednih uprav Danes objavljamo izjave nosilcev kandidatnih list KPI, PSI in SSk v dolinski občini. Izjave so nam posredovali dosedanji župan Edvin Švab (KPI), dosedanji podžupan Marino Pečenik (PSI) in dosedanji načelnik skupine SSk Sergij Mahnič. EDVIN ŠVAB (KPI) Prejeti zaupanje občanov in upravljat; katerokoli okoliško občino na Tržaškem pomeni za upravitelja in stranko obvezujočo odgovornost in aktivnost brez oddiha, po dru gi stranj pa tudi zadoščenje, ker je v teh občinah življenje bolj svobodno in enakopravno kot na primer v tržaški občini. V primeru moje občine Dolina imaš občutek, da upravljaš zlat rudnik, kajti v naših ljudeh, v naši preteklosti in v naši sedanjosti je nakopičeno bogastvo, ki se obnavlja in prenavlja. Zavedaš se in spoznavaš, da je to bogastvo zapuščina mnogih prejšnjih rodov, zapuščina, ki so jo skozi stoletja ohranjali in prenavljali, zapuščina, za katero so naši ljudje trdo delali in jo branili tudi za ceno svojega življenja. Danes smo vsi pod vsakovrstnimi vplivi, ki nam hočejo to bogastvo in orožje, s katerim ga branimo, iztrgati iz naših rok. Tega ne delajo več nasilno, ne delajo zgrda, ampak s pomočjo instrumentov, ki jih dopušča naša demokracija. Zato moramo to zapuščino, ki jo predstavljajo naš jezik, naša kultura, naše gospodarstvo, naša zemlja, ljubosumno, ustvarjalno in dostojanstveno čuvati. Pred kolonizacijo sodobnega časa in tistih, ki imajo do nas nestrpen in sovražen odnos, se moramo upreti enotno ter z veliko vere najprej v nas same. S tako vero najprej v nas same smo z varianto Splošnega regulacijskega načrta zaenkrat omejili pritisk mesta na našo občino, s tako vero smo tudi izdelali in sprejeli predlog zaščite določenih predelov našega Krasa, ra katerem morajo ostati gospodarji lastnega razvoja naši občani. To pomeni, da smo zvonili pred točo, ki lahko pride in kj jo že nekaj let napovedujejo s kraškimi rezervati. Kdor dvomi v učinkovitost naše skupne moči, hote ali nehote usmerja vodo na mlin tistih, ki so nas pripravljeni prodati po najnižji ceni. Našemu izrednemu bogastvu ljudi in ozemlja smo dosedanji upravitelji posvetih veliko skrb, vse naše znanje, naša čustva in naše moči. Utrjevali smo vse, kar ohranja in krepi podobo naše odprte, delovne in svobodoljubne skupnosti. Naša maloštevilnost, posebno nas Slovencev, nam ni nikoh povzročala občutkov manjvrednosti, zato odolčno uveljavljamo trajne vrednote kot so mir, delo', enakopravnost, sožitje, svoboda. Za zaključek želim bralcem in vo-lilcem zapisati še to: ko si župan, si župan vseh občanov, tistih, ki so te volili in vseh ostalih. Zato naj gre moj poziv vsem, naj volijo napredno in demokratično, brez napak, tako da bo čim manj belih in neveljavnih glasovnic. Fašisti so na svojem shodu prejšnjo soboto že opljuvali naše županstvo od zunaj, opraviti moramo strnjeno našo izbiro, da ga ne bodo po volitvah tudi od znotraj. Kot ponovni nosilec liste KPI se v tretjič obvezujem, da se bomo borili z orožjem demokracije za uveljavitev interesov vseh naših občanov. Zato vabim, da se v to bitko vključijo vsi naši občani in zagotovijo občinski u-pravi trdno, napredno večino, ki je edino jamstvo za nadaljevanje naše poti. MARINO PEČENIK (PSI) Tudi v naši občini so izvoljeni predstavniki PSI v vseh teh povojnih letih s svojim programom in še bolj s svojim vsakodnevnim delo-lom pokazali in dokazali, da . hočejo i vedno upoštevati in I braniti potrebe kra-! jevnega prebivalstva. To je tudi mandat, ki ga je od volitev do volitev sprejela socialistična stranka s strani volivcev dolinske občine in temu mandatu se ni nikoli izneverila. Zato se PSI tudi na letošnjih ob činskih vohtvah predstavlja pred vsemi volivci z zavestjo, da je do sedaj pošteno opravila svojo nalogo, ki jo je sprejela v okviru tukajšnje občinske uprave in zato pričakuje od svo jih tradicionalnih volivcev, da jo bodo še dalje s prepričanjem podprli. Poleg tega pa PSI pričakuje, da jo bodo podprli še novi, predvsem mladi volivci, zato da se bo lahko- z večjo mero borila za rešitev vseh potreb krajevnega prebivalstva. Prav s tem namenom dohnska sekcija PSI predstavlja volilcem takšno kandidat- no listo, s kandidati, kj predstavljajo po svoji zavzetosti, sposobnosti, korektnosti, poštenosti in učinkovitosti ter demokratični pripadnosti gotovo jamstvo za učinkovito izvajanje pro grama. Na tak način bo lahko tudi v prihodnje zajamčila mimo in omikano sožitje vseh občanov, slovenske in italijanske narodnosti, ob spoštovanju enakih pravic in enakih državljanskih dolžnosti. Največja nevarnost za naravne lepote naše občine je predvsem problem onesnaženja, bodisi s strani posameznikov kot s strani industrijskih obratov. Občina bo morala biti bolj pozorna na vse obstoječe in bodoče industrijske infrastrukture. Zlasti pa bo morala ostro nastopiti proti vsem načrtom, da se v bližini dolinske občine zgradi bodisi upepeljevalntk, bodisi električna centrala na -premog, kar bi pomenilo veliko nevarnost za onesnaženje celotne občine. SERGIJ MAHNIČ (SSk) Prepričan sem, j da je dolinska SSk ; v pretekli mandatni I dobi opravila svojo j politično in zgodo-) vinsko dolžnost in da mora to nenadomestljivo vlogo m pravljati še naprej, ne glede na boljše | ali slabše volilne u-I spehe, na sodelovanje v upravni večini ali opravljanje vloge kritične opozicije. Tu želim ponovno spomniti vse naše občane in rojake, da je prva naloga SSk kot narodnoobrambne manjšinske stranke ohranjati in utrjevati ter razvijati prisotnost manjšine na vseh področjih njenega delovanja in na vseh. možnih ravneh. Izražam zaskrbljenost, ker se je na volitvah prvič predstavila tudi LpT, kar prinaša v delo našega občinskega sveta kopico neznank. V prvi vrsti mislim na dejstvo, da se utegnejo, prvič v povojnih letih, spremeniti razmerja med strankami, tako da KPI ne bo imela več absolutne večine. Kot SSk gledamo z optimizmom na volitve, kajti smo vedno delali v duhu enotnosti in sožitja, za dobrobit celotne skupnosti. Jasno je, da mi lahko predvidevamo le naše odločitve, ne pa odločitve drugih političnih sil. Ne bi želeli pa, da bi se tudi v dolinski občini ustvarili taki pogoji, ki danes pestijo miljsko občino. Zalo na podlagi našega dela pričakujemo, da bodo nedeljske volitve ojačile prisotnost SSk v občinskem svetu. Bodoča občinska uprava bo morala v enaki meri in brez vsakega privile-giranja podpirati vse tiste pooude in oblike kulturnega, družbenega in gospodarskega značaja, ki pomagajo k ohranjevanju domačega prebivalstva na njegovem tradicionalnem ozemlju in k njegovi splošni rasti in napredku. SSk si bo prizadevala za revizijo načrtov za ustanovitev zaščitenih področjih na območju Peska, Drage in Gročane v skladu s koristmi in s težnjami domačega prebivalstva, z utemeljenimi razlogi pa bomo odločno nasprotovali poskusom za izgradnjo novega upepeljevalnika na območju dolinske občine. Današnji volilni shodi strank ZGONIK NAPREDNA LISTA: ob 19.30 v Repniču, ob 20. uri pri Briščkih in ob 20.30 pri naselju Girandole. DOLINA PSI: ob 19.30 v Frankovcu, ob 20. uri v Žavljah, ob 20.30 v Prebenegu in ob 21. uri v Mačkoljah. KPI: ob 20. uri v Dolini, Klabjan, Švab in Silvana Mondo ter ob 21. uri v Boljuncu Švab in Mondova. DEVIN - NABREŽINA SSk: ob 17.30 v Prečniku, ob 18 30 v Trnovci, ob 19. uri v Praprotu in ob 20. uri v Šempolaju (sedež konzultel. KPI: ob 17. u:d v papirnici Peric in Depangher, ob 18. uri v Praprotu in ob 19.20 v Križu, Širca in Iskra ter ob 20. uri v Naselju sv. Mavra, Monfalcon in Depangher. Ob 20.30 v občinski knjižnici v Nabrežini srečanje z neodvisnimi kandidati. Govorili bedo Marino Vocci. Gian Paolo Sardagna in Boris Devetak, sodeloval bo tudi »redstamsk Tržaškega gibanja Paolo Parovel. PSI: ob 17. uri v Naselju sv. Mavra, ob 18. uri v Sesljanu in ob 19. uri v Vižovljah. Govori! bo t"di slovenski nosilec liste Tuta. REPENTABOR SSk: ob 19.30 pri Fernetičih, ob 20. uri na Colu in ob 20.30 v Repnu, Jevni-kar, Guštin in Krapež. t Volitve za obnovitev občinskih s®., tov v Miljah, Devinu-Nabrežini, D°( ni, Zgoniku in na Repentabru bodo nedeijo in v ponedeljek. Volišča h0*, odprta v nedeljo od 8. do 22. ure. ponedeljek pa od 7. do 14. ure-volišče je treba priti z veljavni® sebnim dokumentom in z voli®® potrdilom, ki so nam ga dostavili11 dom. Kdor ni prejel tega potrdila. ® se takoj zglasi na svojem občinsk^ volilnem uradu, ki bo posebno za ^ priložnost odprt tudi v nedeljo daa) in v ponedeljek (do 14. ure)- V nabrežinski, dolinski, re penta®, ski in zgoniški občini bodo volivci P1® vstopom v volilno kabino prejeli ^ mo eno glasovnico sive barve, v J® ijah pa poleg glasovnice za občin*® volitve tudi glasovnico roza barve t* izvolitev krajevnih sosvetov. . V zgoniški in v repentabrski ob«® bodo volitve po večinskem siste®j Tu bomo Slovenci potrdili n apr«1® upravi, sad koalicije KPI-PSI in bk1? t ti omogočili SSk prisotnost v obeh 0 činskih svetih. Našim bralcem pril® ročamo, da glasujejo samo za str*® karski simbol in da torej ne odd® preferenc (možnih je največ 12). Tudi v Dolini, Miljah in v Devin*. Nabrežina bomo Slovenci prispe*® naš delež za potrditev naprednih J prav. V vseh treh občinah lahko damo največ do štiri preference ak obliki imena in priimka kandidata a* pa še boljše in enostavneje san® številko posameznega kandidata. V miljski občini imamo Slovenci interes, da podpremo Listo Fraus® (prvo zgoraj levo na glasovnici) 15 da oddamo preference štirim Slov«11 cem zaupanje si zaslužita zlasti Kili® Ferluga (štev. 8) in Jurij -Vodopi*® (štev. 28). V devinsko - nabrežinski občini ®® ramo Slovenci odločno potrditi koa® cijo KPI-SSk-PSI, ki predstavlja e® no jamstvo, da bo tamkajšnja upra«* še dalje občutljiva in pozorna do o® šib problemov. Dosedanja koali«®® nima verodostojnih političnih alteroa' tiv, razen nacionalističnega desndS® centra. Pri tem igra bistven po®«11 dejstvo, da bo eden izmed dveh iz*® ijenih predstavnikov PSI nujno Slo*® nec Igor Tuta, Devinsko - nabrež®' ske volivce PSI zato pozivamo, da od' dajo zato samo preferenco Tuti ozir® ma, da na glasovnici prekrižajo str®1' kin simbol in napišejo štev. 2. • Univerzitetni inštitut za modern* filologijo prireja danes ob 17. uri avli Ferrerò, UL Università 1, P*® davanje prof. Romana Luperinija O® temo »Montale in množična družba4- /. Tavčar v Slovenskem klubu 0 sodobni italijanski književnosti med Karnijo in Kvarnerskim zalivom umetnosti, ki so izrazito ljudski in ki se jim kasneje pridruži še eiitna ali akademska umetnost.. V naših krajih se je prva istovetila s slovensko umetnostjo, prvi ustvarjalec, kj je skušal vzpostaviti vezi med njima pa je b 1 v naših krajih Scipio Slataper, za njim pa Italo Svevo. Utrla sta pot novi smeri zbliževanja med ljudsko in meščansko umetnostjo in to dosti prej kot drugod v Italiji. Med sodobnimi italijanskimi ustvarjalci se je Tavčar ustavil pri Francescu Burdi-nu, Carolusu Cergolyju, Steliu Mattio-niju, Alcidu Paoliniju, P. P. Pasoii-niju, Renzu Rossu, Carlu Sgorlonu m pri Fulviu Tomizzi, ki ga je označil kot Slovana, ki piše v italijanščini. Opozoril je nato na veliko razliko med njimi in med italijanskimi ustvarjalci v Istri, ki jih močno omejuje njihov status pripadnikov narodnostne manjšine, ki pa hkrati opravljajo dragoceno vlogo posrednikov med sosednima kulturama. Opisal je delo naslednjih pesnikov in pisateljev iz Istre; Osvalda Ramousa, Ligia Zaninija, Giusta Curia, Alessandra DamLanija, Adelie Biasiol, Lucifera Martinija, Giacoma Scottija, Maurizia Tremula, Anite Forlani in Maria Schiavata. Ko od naših italijanskih someščanov pričakujemo večje pozornosti in zanimanja za našo kulturo in umetniško ustvarjanje, se moramo hkrati samokritično vprašati, koliko sami poznamo sodobno italijansko umetnost na naših tleh. Odgovor prav gotovo ni sam po sebi pritrdilen, če izvzamemo poznavalce, zato je Slovenski klub prav na to temo pretekli torek v svojo sredo povabil profesorja Josipa Tavčarja, dobrega poznavalca in soavtorja dveh jmtoloških del o sodobni italijanski književnosti v Furla-niji-Julijski krajini in v Istri. Izčrpno in pregledno predavanje je naletelo na izredno ugoden odziv, govornikovo izvajanje pa je z branjem nekaterih proznih odlomkov in pesmi popestrila Savina Remec. V uvodu je prof. Tavčar zarisal zgodovinski ozir na naš prostor kot stičišče slovanskega, latinskega in germanskega sveta ter njegovega odnosa do jezika kot političnega še prej kot etničnega dejavnika. Opozoril je na različno pojmovanje umetnosti z vidika teh treh svetov in ugotovil, da še danes ni povsem jasno, v kakšnem sorazmerju vplivajo na kulturno podobo naše zemlje. Ustavil se je nato pri virih te V nedeljo v Ariston predvajanje Sijanovega filma »Ko to tamo peva« V okviru prikaza slovenskega in jugoslovanskega filma, ki ga prireja Kinoatelje v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Cappello Underground, bedo v nedeljo, 12. maja, ob 11.30 predvajali v kinodvorani Ariston film Slobodana Šijana >Ko to tamo peva« (Kdo neki tam pojej. Film Slobodana Šijana je izredno prijetna in uspela fiirnska komedija, ki je zagotovila avtorju kopico mednarodnih uspehov. Med nagradami, ki jih je film prejel, so nagrada žirije na mednarodnem festivalu filmske ko medije v Veveyu 81, posebna nagrada žirije v Montrealu 81, Gran Prix Rotterdam 81, nagrada »Georges Sadoul« za najboljši film tuje proizvodnje v Franciji 84. Letošnji program slovenskega in jugoslovanskega filma se bo zaključil s predvajanjem Klopčičevega filma »Dediščina«, v četrtek, 30. maja. V kinodvorani Ariston bo istega dne zvečer tudi srečanje z režiserjem in igralci. Film bodo predvajali tudi v programu »Un certain regard« canskega festivala. Spominski koncert GM Letos poteka devet let od trag®1^ avtomobilske nesreče, ki je iztrga* iz naše sredine dva delovna tovari** in draga prijatelja, prof. ErminiJ* Ambrozeta in Jožico Lasič-čefa*®’ Za njuno požrtvovalno delo in ljub? zen do naše ustanove se jih s top* no spominjamo in počastili bomo nj®1 spomin z nastopom mladih pianisto*: ki bo jutri, 10. maja, v Galluso*^ dvorani na šoli Glasbene matice ® Ul. Ruggero Manna 29. Nastopali do: Tjaša Bogateč, Elizabeta Ciac®11' Janja Šuligoj, Aljoša Starc, Beatt®: Zonta, Vesna Cupin in Damjana Kr*11' Dolinski običaj, ki ohranja nekdanji čar in življenjskost Tudi letos se je maj zrušil po vseh pravilih V Dolini se iz leta v leto ponavlja Majenca,, slar slovenski praznik, ki uspe s svojo sugestivnostjo, s svojo pristnostjo, s svojo vc-c nno povezati prebivalstvo, ga združiti ter mu vliti toliko moči in zagona, da ga pripravi z istim navdušenjem vsako leto, pa čeprav mu velikokrat vreme ni naklonjeno. Takšno je bilo praznovanje Majence tudi letos v Dolini. Vreme je bilo prej slabo, kot dobro (če izvzamemo mdeV.o, ko je vreme še nekako držalo), a ljudi na prireditvi ni manjkalo, kot ni manjkalo tistega navdušenja in zanosa, ki povezuje pri izpeljavi praznika vse vaščane, od mladih do. starih. V torek je bilo seveda v Dolini že tradicionalno podiranje maja. Vreme je bilo slabo, vse je kazalo, da se bo ulil močan dež, toda trg pred majem je bil poln domačinov in drugih, ki so čakali, da vidijo, kako bo mlaj padel, da bodo navzoči ob tem slovesnem trenutku. In bil je resnično slovesen trenutek. Kot vedno so najprej prikorakali na trg parterji in parterce, vodila sta jih župan in županja fantovske Franka Žerjal in Robi Slavec, za njimi so stopali možje, ki so sredi poti do trga zapeli pesem »Na Gorici na placu«, na trgu samem pa še »Eno drevce mi je zraslo«. Včasih je bilo tako, da so lahko peli le moški in fantje. Tokrat je bilo med pevci že nekaj žensk. »Počasi skušamo to tradicijo spremeniti,« nam je povedala Franka. »Želimo, da oi pri petju sodelovale tudi ženske. Nekaj se jih je že opogumilo, ostale so stale zaenkrat še ob strani. Počasi se bo tudi to spremenilo.« Ko je . pesem utihnila, so se za- čele priprave za podiranje maja, ki predstavlja, tak0’ kot začetek praznika, najbolj sugestivni del tega staTe' ga običaja. Podiranje mlaja ni enostavna zadeva, niti zn. tisW' ki imajo pri tem večletno prakso. Tu je potrebna i®1*’ ka pazljivost in pa sposobnost tistih, ki podiranje v0" dijo in izvedejo. Tudi tokrat se je maj pxxlrl po vseh pravilih, v liko zadovoljstvo vseh gledalcev, predvsem pa tistii1' ki so bili za potek tega dela praznovanja odgovor0. Zgrmel je na tla, ob ploskanju udeležencev in ob kem veselju parterjev ih partere, med stiski rok. Vzljubi in objemi in zakaj ne, tudi ob solzah mnogih, ^ so pričale, kako doživet je bil dogodek. Igranje pihalnega orkestra Breg je ta del praznov0 nja spremljalo in ga dopolnilo, dopolnilo pa ga je ? veselo razpoloženje otrok, ki so hiteli pobirat pomaranč, in limone, ki so tudi tokrat krasile lep in mogočen ndab »Za nas je to najlepši trenutek in prav gotovo tud* najlepši praznik« sta nam dejala župan in županja /r® tovske, ki nista mogla skriti ganjenosti in veselja, je, kljub vsemu, praznik tako drobro uspel. In tudi risma se čutili veseli in zadovoljni. Veseli, ker se laksi* prazniki med našimi ljudmi ohranjajo, veseli, ker V° vezujejo vse domačine vseh generacij, ker izpričuje]0, da smo Slovenci tu, s svojimi navadami, običaji in P00?' niki in da jih hočemo take tudi ohraniti za bodoč rodove. N. L. Po obisku v Ljubljani delegacija včeraj v naši deželi ; Voditelji Konfederacije kmetov podprli politiko in prizadevanja Italije v celoti Kmečke zveze dvodnevnem obisku v Ljubljani, le -K včeraj mudila v naši deželi de-Sacija Konfederacije kmetov Italiji? (Confederazione italiana coltivato-. ' ki jo je vodil predsednik, posla--ec Giuseppe Avolio, sestavljali pa ® Podpredsednik Massimo Belletti in govorni za okolje, teritorij in agro-«nzem Alceo Bizzarri. Na obisku so .^ogacijo spremljali tudi predstavni-1 Kmečke zveze, ki je kot strokovna ^ Sanizacija slovenskih kmetov v Ita-■k včlanjena v Confcoltivatori, in si-er Predsednik Alfonz Guštin, sodela-t,6? dr. Mario Gregorič in tajnik Edi oukavec. r Zjutraj je imela delegacija pogovo-jp, na sedežu dežele, kjer sta jo spre-2 a Podpredsednik deželnega odbora T^fagndni in odbornik za kmetijstvo lunini. Njeni člani so predstavnike j,?2elne uprave seznanili s svojimi sta-rfi in zahtevami, ki se nanašajo na v ^oj kmetijstva v tržaški pokrajini tem še posebno težavnem trenutku a gospodarsko dejavnost, ki je v zad-Jte desetih letih zabeležila za okoli rtedstotno skrčenje obdelovalnih po-S'n.-Govorili so nato o načrtu za po-ge v prid kmetijstva, o izgradi ji Potrebnih infrastruktur, o primerni wabi teritorija, o pospeševanju a- ^oturizma in o razvoju vinogradniš-0,a- Podpredsednik deželne uprave je 0 zaključku v zvezi z ohranitvijo na- v, v Zv v z, vri n criiiovujvz utr u vne dediščine tržaškega Krasa po-aard, da je treba uresničevati »ak- tivno zaščito« teritorija v nasprotju z ustvarjanjem tako imenovanih rezervatov, pri čemer bo nujno sodelovanje kmečkih združenj in organizacij. Kmečka zveza je opoldne priredila dobro obiskano tiskovno konferenco o problemih tržaškega in deželnega kmetijstva v odnosu do državnega kmetijskega načrta in do potrebe po reformi kmetijske politike Evropske gospodarske skupnosti, ki pa se je žal ni mogel udeležiti predsednik Avolio, ki je moral nujno odpotovati v Rim. Zelo izčrpno pa je bilo izvajanje podpredsednika Massima Bellottija, ki je poudaril, da organizacija našemu območju pripisuje vsedržavni pomen, saj se tu lahko preizkušajo prijemi (na primer za kmetijsko dejavnost v težavnih pogojih), ki jih bo potem mogoče prenesti tudi na druga območja. Poseben dejavnik pa predstavlja slovenska narodnostna skupnost, ki mora tudi s pomočjo kakovostnega kmetijskega gospodarstva najti svoj polni etnični izraz. V tej zvezi je jasno podčrtal odločenost organizacije, da v celoti podpre Kmečko zvezo v njenih prizadevanjih za ovrednotenje in razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini. Ballotti je nato razčlenjeno ocenil rezultate dvodnevnega obiska v Ljubljani in pogovorov s predstavniki oblasti ter Zadružnih zvez Slovenije in Jugoslavije. V sklepni skupni izjavi so sogovorniki ugotovili veliko vlogo kmetijstva v gospodarskem' razvoju o- beh držav in podčrtali, da poglabljanje medsebojnega sodelovanja lahko bistveno prispeva k povečanju proizvodnje ter h krepitvi pohtičnega in gospodarskega položaja slovenskih kmetov v Italiji in narodnostne skupnosti v celoti. Delegacije so se zato dogovorile za trajnejše in poglobljeno sodelovanje med Konfederacijo kmetov Italije in Zadružno zvezo Jugoslavije in še posebej med Kmečko zvezo in Zadružno zvezo Slovenije. V imenu prireditelja tiskovne konference je Edi Bukavec uvodoma o-pisal razmere v kmetijstvu tržaške pokrajine in zlasti vehko škodo, ki jo ta dejavnost in z njo vsa slovenska narodnostna skupnost trpi zaradi številnih razlaščanj rodovitne zemlje in tradicionalno premajhnega posluha s strani odgovornih krajevnih uprav in zlasti dežele. Tako govorniki kot razpravljala pa so se strinjah, da gospodarskemu sodelovanju na kmetijskem področju ponujajo še neizkoriščene možnosti osimski sporazumi pa tudi obmejna blagovna izmenjava, še zlasti ob istočasnih prizadevanjih za čim višjo kakovost kmetijske proizvodnje. Od leve Edi Bukavec, Alceo Bizzarri, Massimo Bellotti, Alfonz Guštin in Dante Savorgnan Podjetje FBM Hudson želi odpreti obrat v Miljah V okviru predstavitve novih industrijskih pobud v Miljah je bil predstavljen tudi predlog podjetja FBM jludson Italiana, da bi miljska občina zagotovila prostor na področju bivše ladjedelnice Alto Adriatico za začetek nove industrijske dejavnosti. FBM Hudson je milansko podjetje s 1097 zaposlenimi in letnim prometom 90 milijard lir. Proizvaja in prodaja mehanske in kovinske konstrukcije, industrijske naprave in še posebej termične naprave. Do namestitve podjetja v Miljah lahko pride v roku enega meseca, če bo Pristaniška ustanova zagotovila FBM Hudson za prvo leto 15.000 m? površine ob morju. Z namestitvijo tega podjetja bi Milje, in s tem celotna pokrajina, dobila novo priložnost za nadaljnji industrijski razvoj. Manifestacija KPI za »DA« na referendumu Komunistična sekcija »D. Cuffaro« prireja v soboto, 11. maja ob 17. uri na svojem sedežu pri Sv. Vidu javno zborovanje o referendumu za draginj-sko doklado, na katerem bo KPI podprla glas za »DA«. Uvodno poročilo bo imel posl. Antonino Cuffaro, ki je član partijskega CK. • V Časnikarskem krožku bo jutri, 10. t.m., ob 11.30 tiskovna konferenca tržaške komunistične federacije na temo »Predlogi KPI po 12. maju: za razvoj Trsta in pokrajine«. Prihodnjo nedeljo, 19. maja: mednarodni pohod prijateljstva iz Bazovice v Lipico Ze dolga leta je na sporedu pohod PDjateljstva med Gorico in Novo Go-|.co- Lahko smo pred nedavnim bra-• da se je ta pobuda izredno raz-tepla in da je iz leta v leto več deležencev. V Trstu so že večkrat j^Kušali konkretno organizirati po-<*en mednarodni pohod, a vsi po-,kusi so ^ ^ danes izjalovili. Skrat- jih 80 0SLde le ideje in nihče u : ,ou ^ £ ldeje P m skušal konkretizirati. r r^tes je pa vzel pobudo v svoje se Olimpie iz Trsta, ki sta Šg ?u °d samega začetka pridružila ^ ^druženje slovenskih športnih dru- v Italiji in Telesnokultuma skup-°bčine Sežana. Pregovori in do-l5jjVori so trajah precej časa, saj je in °~ ^teebno premostiti birokratske te'Sanizacijske težave; kasneje je dai Problem določitve primernega 2 orna pohoda, ki se ni smel križati Ij. prugimi podobnimi pobudami. ,ncno je sedaj vse nared in pohod P ^ sP°redu Lb maja. 2^ 0n°d je netekmovalnega značaja. C ®!rn<> mesto je določeno v Bazovici ob ob 9. uri, start pa bo do t Udeleženci se bodo podali Pili t”ce (hotel Maestoso) in se vr-](j do Bazovice. Dolžina proge je (jvJ^TP' maksimalni dovoljeni čas je ko6 Ur’ P°l> kar pomeni, da lah-t]6 Vsakdo prehodi progo v predvi- Prihodnje leto pa naj bi bil start v Lipici in glavni organizator naj bi bila seveda Telesnokultuma skupnost Sežana. Za letošnji pohod je bilo. skovano tudi zanimivo geslo: »Narava je naša telovadnica, prijateljstvo je naš namen, mir je naš cilj«. S takim geslom se prav vsi strinjamo in masovna udeležba bi to še potrdila. Te dni bo ZSŠDI razposlalo vsem društvom in združenjem staršev po šolah uradni razpis. Ker je prehod meje vezan na določene formalnosti, prosimo zainteresirane, da čim prej sestavijo osnovne sezname udeležencev in da jih posredujejo združenju. Glavno je, da bo imel vsak udeleženec veljavno listino (potni list ah prepustnico) in da sporoči številko te listnice skupaj z ostalimi podatki organizatorjem. Na tak način bomo hitreje prestopili državno mejo. . Organizatorji so pripravili tudi bogate nagrade. Naj navedemo le, nekatere: priznanja bodo prejeli prva dva jugoslovanska in italijanska državljana, ravno tako bosta nagrajeni prvi italijanski in jugoslovanski tekmovalki; nagrade so predvidene tudi za •najštevilnejše ekipe. Kakor vidimo, so se organizatorji dejansko potrudili in upamo le, da jim bo vreme naklonjeno, saj je to pred- Danes predvidoma razsodba proti razpečevalcem mamil in^®SaProces proti dvajsetim Turkom T»4 „tehjanom (med njimi sta tudi br' ■ Gianfranco Misculin in Fa-so r!' temzo), ki so bili obtoženi, da prePrteih°tapi]i v Italijo skozi mejne stot Cde ,na Tržaškem okrog poldrugi nad !h°rLja in heroina, se je včeraj dan ,Jeva( z dopoldansko in popol-hafi ° razPravo. Branilci so na vse heea t 8*jušah podreti obtožnico jav-(7 ... tezilca Staffe, ki za obtožence Pa 'V Ù v zaPoru, 5 na svobodi 8 zao™-6 hj1 skriva) zahteval 306 let ka2n-a te 1520 milijonov denarne > Za Misculina je predlagal 13 petl^te°ra in 60 milijonov kazni, za r ra te 100 milijonov lir) j -«a ZapoLlir- Najstrožjo kazen in IDA ___:i: •__ i- \ Pa H let zapora in 50 mili-(23 let zahw /“ muijonov nrj pa je in t<;V . za Turka Savasa Mustafa Staffteaila Ulserina. Za preostale je ZaPora zateeval od osem do 20 let Proste so nastopili v prvi vrsti deia ?a.čteu vodenja preiskovalnega tožetl Ce® ^ J6 P°jav »skesanih« ob-do nevaren in da lahko vodi rti resnice. V tem okvi- »erizn Ì985. Omenjene prošnje ne obvezujejo ob' činske uprave. ŽUPAN Edvin ŠVAB darovi in prispevki V spomin na Celestino Kante daruj6 Štefanija čemjava 15.000 lir za Skup" nost družina Opčine. V spomin na pok. Ludvika Starca in na pok. Marijo čuk vd. Štoka darujejo Dolenčevi 50.000 lir za ŠD KoU' tovel. Namesto cvetja na grob pok. Oskar-at por. Pa vani darujejo družine Černič, Frandolič in Ban 75.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto dvetja na grob Anice Puntar por. Pavani darujejo družine čelnic - Frandolič in Ban 75.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Anico Puntar por. Pa' vani darujeta Iva in Karl Pirjevec ; 30.000 lir za Kulturni dom Prosek ' i Kontovel. ; Namesto cvetja na grob Maksa Ote je darovala Dorka Bandi (Dolina ll® 10.000 lir za Zvezo borcev Doline in n® za Boljunec. UMRLI SO: 86-letna Leopolda Bavn-car vd. Zonta, 73-letna Elsa Bianchi vd. Cerri, 89-letna Vittoria Duchiè, 37-letni Pierantonio Romano, 59-letni Girolamo Manione, 62-letni Erminio Altin, 79-letni Antonio Laurino, 70-letna Iolanda Maddaleni vd. Okorn, 77-letna Amalia Furlanich por. Sergas, 76-letna Giovanna Scarpa, 72-letna Maria Pucih vd. Battiston, 76-letna Norma Franco por. Migliorini, 78-letni Giovani Pregnolato, 63-letni Brunetto Cripriani. menjalnica 8. 5. 1985 Ameriški dolar................. 2.005.— Kanadski dolar................. 1.440,— Švicarski frank ................. 751.— Danska krona.................. 173.— Norveška krona................... 219.— Švedska krona.................... 219,— Holandski florint............. 560.— Francoski frank.................. 205.— Belgijski frank................... 29,— Funt šterling.................. 2.425,— Irski šterling................. 1.960.— Nemška marka.................. 631 — Avstrijski šiling................. 89,— Portugalski eskudo................ 10.— Japonski jen....................... 7,— Španska pezeta.................... 10,— Avstralski dolar................1.150.— Grška drahma...................... 14.— Debeli dinar...................... 6.50 Drobni dinar....................... 7,— SčaB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F.-FILZI IG - (S? B1-đđS mali oglasi CVETLIČARSKO - VRTNARSKA zadruga s Proseka sprejema takoj v službo za določen čas mlado delovno sl' lo. Informacije na Kmečki zvezi ab po tel. 040/62948 (Ul. Cicerone 8/B)- PRODAM stanovanje v Boljuncu, 87 kv. m s kletjo in parkirnim prostorom. Tel. 040/228390. , IŠČEM hišo/stanovanje v najem. Te»-040/418238 v večernih urah. STARE italijanske abecednike, zlasti j2 konca prejšnjega stoletja zbiram 111 kupim. Tel. 040/568744 od 19. uh* dalje. OSMICO je odprl Emil Purič, Repe0-Toči belo in črno vino. PRODAM renault 5 TL, letnik ’78. Tel-v večernih urah na št. 040/941-065. PRODAM fiat 500 L. Tel. 040/200-718. PRODAM fiat 127 special, troje vrat 'j odličnem stanju, in fiat 131 mirafioru letnik 1968. Tel. 0481/882-179. PRODAM motorno kolo peugeot 103 dobrem stanju, tomos avtomatic, 3-fazno žago za drva, vhodna hrastova - macesnova vrata, kosilnico, veliko za travo, lombardini. Tel. na št-040/226-113 ali 228-547. NUJNO IŠČEM eno ali večsobno stanovanje, po možnosti v Križu ali v njegovi bližini. Tel. 040/220-494. PRODAM dnevno sobo, 1 mizo, 6 stolic ter omaro s steklom. Tel. 040/741-670- POHIŠTVO, spalnice, dnevne sobe« knjižne police, male sobice, sedežne garniture in raznovrstno pohištvo P0 znižani ceni do 50 odst. prodam. Teina št. 040/54390. SPOSOBNA OSEBA za prodajo pohištva ali pa za računovodsko vodenj® iščemo. Pisati na: Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. MonteccW 6 - 34137 Trst, pod šifro »Pohištvo4- VELIKA PRODAJA KOPALNIH FROTIRNIH HALJ ZA BAZEN - SAVNO - SPORT - DOM HALJE ZA VSAKOGAR IN ZA VSE PRILOŽNOSTI ITALPLAST - Trg Ospedale 7 - TRST - Tel.: 795919 PREPROGE ZA KOPALNICE PREPROGE ZA KOPALNICE PREPROGE ZA KOPALNICE PREPROGE ZA KOPALNICE * Ženska in njena stvarnost radiotelevizija Prizadevanja v Sloveniji ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Za demokratizacijo družine »žena bodi po svojem življenju letnica, v družini pa kraljica.« iča-sopis »Slovenec« 19.11.1931). »Družbe-Po je treba zaščititi materinstvo, žen-SKarn je treba priznati vse politične Pravice, podružbiti je treba naloge, 80 povezane- z rojevanjem otrok v delavskih in kmečkih družinah, od-Praviti je treba dvojno moralo, izena-cp Položaj zakonskih in nezakonskih otrok, za enako delo morajo ženske dobiti enako plačilo kot moški.« (Iz sklepov V. državne konference KPJ v Zagrebu 1941). »Očitno dejstvo je, “a je ženska prav po naravi ustvarje-Pa in določena za ženo, mater in gospodinjo. To je njena najbolj naravna ',p najobičajnejša socialna funkcija...« sa ^se®a katoliškega misleca A. Go- , Med zgoraj podanimi citati ni veli-K|P časovnih razlik, žeto občuten pa miselni razkorak med prvim in tret-Pm mnenjem na eni strani ter drugim 'matom. Nanašajo se, kot je že na PPvi pregled razvidno, na vlogo ženske v družbi s posebnim ozirom na 'mkcijo ženske v okviru družine, kar PjPogi še danes izenačijo z »naravno togo ženske«. Kljub temu da so bila p stališča zapisana pred približno ttotdesetimi oziroma štiridesetimi le-l’ so za razmere v Sloveniji še ved-p° kar precej aktualna. Tako v dol-=em prispevku, ki so ga objavili v Prilski številki revije »Otrok in dru-toa«, ugotavlja dr. Maca Jogan. Že Paslo v članka: »Demokratizacija dru-toe in osvobajanje (žensk) človeka« Pazorno razkriva tezo avtorice, ki je Ptopričana, da je moč razrešiti »na-avno funkcijo žensk« z odpravo porejenega položaja žensk v družbi in Patriarhalne oblike družine ter z ob-ikovanjem bolj humanih odnosov med spoloma in med starši in otroki. 'k tem iskanju, ugotavlja Maca Jo-®an. pa tudi v Sloveniji ni mogoče Naslediti le premočrtnosti, temveč tu-m vijuge. Na eni strani so še občut-Pfi posledice vzgoje, ki je bila urav-Pana po našem prvem in tretjem ci-toto, po drugi pa so načela, in to P® vedno na najbolj logičen način, T’tola ob konkretne, največkrat gospo-Parske težave. Zanimivo pa je, podčr-uJe avtorica, da je bilo na primer, v gospodarsko težjih letih boljše poskrb-Jeno za otroško varstvo in da se je tonje v Sloveniji na tem področju P°pravilo v zadnjih letih s samoprispevki. Kot razveseljivo pa Joganova na-„PJa ugotovitev, da je zadnje čase v gVeniji večina ljudi, zlasti mladih, Pakopravnostno usmerjena m da ce-Pstno zavrača patriarhalnost kot te-toPlj vsakdanjemu življenju. O takšni ^stherjenosti javnega mnenja pričajo a^Pčne raziskave, ki so jih izvedli v Panjih nekaj letih. Tako so na pri-ner v raziskavi Slovensko javno mne-2le 1982 zastavili tudi vprašanje o aPoslovanju žensk. Na vprašanje: »V toveniji je že več kot 44% žensk za-jtoslenih. Kakšno je vaše mnenje o Pposloypnju žensk?« se jih je skoraj v * odtočilo za odgovor: »Vsak člo-^ i ■ ne glede na spol, naj s svojim slom skrbi za svoj obstoj«. Pet od-°tkov anketirancev je menilo, naj ,e ženska zaposli, le če ni poročena P nima otrok; približno enako število ktosov, okoli 16%, pa sta prejeli sta-sci, češ naj se poročena ženska zarili. le če mož premalo zasluži ali ™ če se tako dogovori z možem. Za-airnivo je, da ni bilo veliko razlik v odgovorih glede na spol, temveč predvsem glede na starost. Tako je bilo skoraj 80% starih do 24 let za prvi odgovor ter slabih 70%, če so starostno mejo pomaknili do 30 let. Razumljivo je, da so bile vseeno ženske veliko bolj naklonjene lastni ekonomski neodvisnosti; odločno zagovarjanje ženskega zaposlovanja pa med ženskami (in tudi med moškimi, čeprav nekoliko manj očitno) raste z dviganjem stopnje izobrazbe. Iz te ankete kot še bolj iz drugih, ki so jih izvedli, med maturanti v Ljubljani in Murski Soboti leta 1984, je razvidno, da je množično sprejeta vrednota izobraževanja žensk za delo in ne le izobraževanje kot sredstvo ugleda, oziroma statusnega simbola. Vedno bolj postaja množična last med slovenskimi mladinci tudi spoznanje, da otroci (družina) niso le skrb žensk, temveč roditeljev, ne glede na njuno formalno zvezo. Manj obširno zasnovane raziskave, ki so poleg načelnih vprašanj vsebovale tudj vprašanja o vsakodnevnem življenju v družini, pa so pokazale, da še vedno odpade večje delovno breme na žensko. Tako menijo maturanti leta 1984 na vprašanje: »Kateri od zakoncev je po tvojem mišljenju v današnjih družinah na boljšem (več pravic in manj dolžnosti v okviru družine)?« Dobrih 43% jih je.menilo, da ni nihče na boljšem, skoraj 42% jih je bito mnenja, da so na boljšem možje; 1,3% so bili prepričani, da so privilegirane žene, ostali pa o vprašanju niso razmišljali. Poleg splošno zastavljenega vprašanja pa so maturante spraševali tudi o odnosih v njihovi družini. Nad 35% jih je odgovorilo, da sta oče in mati ne samo formalno, temveč tudi dejansko, enakopravna v družini; slab odstotek manj pa jih je povedal, da so sicer družinski odnosi povsem v redu, vendar da je oče vseeno v boljšem položaju; nad 7% jih je nadalje izjavilo, da je oče v izrazito boljšem položaju, 2,6%. pa jih je zapisalo, da je mati v boljšem položaju. O neenakomerni obremenitvi z gospodinjskim delom govore tudi podatki, ki so bili zbrani v neki slovenski pretežno »ženski« delovni organizaciji (konfekcijska dejavnost), kjer so leta 1983 anketirali 100 zaposlenih žensk. Na vprašanje, kdo opravlja večino del v družinskem gospodinjstvu, so dobil; naslednje odgovore: 31% porečenih žensk je odgovorilo, da jim mož le malo pomaga; 10% je odgovorilo, da jim mož nič ne pomaga; 21% jih je izjavilo, da si z možem enakomerno porazdelita opravila; 29% žena pa-je reklo, da so opravila porazdeljena med vse družinske člane (poleg moža in žene še med otroke m stare starše). Zelo zanimivi so tudi pogiedi na odgovorno starševstvo, ki izhajajo iz raznih anket (za otroke naj skrbita mati in oče, ne glede na njuno trenutno razmerje. S tem v zvezi so še posebej interesantna mnenja o podaljšanem porodniškem dopustu in o njegovi delitvi med oba partnerja. Iz vsega pa veje nuja, ugotavlja dr. Maca Jogan, da je treba na položaj žensk v družbi in na odnose med spotoma gledati celostno. Za slovensko družbo pa velja, da je enakopravnost temeljna sestavina kvalitete socialističnih odnosov, večja humanost med spotoma pa postaja neločljiv del vsakdanjega življenja, (bip) Za prijetno razvedrilo Zamenjana nevesta >r?01’othy Eden, Zamenjana nevesta, k T 1984. jz angleščine prevedla Breda Konte. j Clemency Jervis odpotuje usodnega igi5 z Lusitanio čez Lužo v An-yl]o, da bi se poročila z mladeničem ?, uQledne, vendar ne bogate plemi-družine. Nemška podmornica tor-Pedira parnik. V nesreči se poleg ^ekaj drugih potnikov reši Hetty, pre-gnetljivo podobna svoji bogati polse-Tx Clemency, tako da se bo izdajala .a bogato nevesto... Zgodba se plete j1 razpleta skozi vseh 288 strani pri-J tnega branja; vse skupaj je zači-tono s ščepcem »suspencea«, kar še ^lsPeva, da se je Zamenjana neve-, a. povzpela med najbolj prodane nPQe zadnjih časov. Roman ni prepojen z velikimi, uscd-■ lrni eksistenčnimi vprašanji, temveč a avtoričin namen dokaj enostaven: ° nezahtevnem pisanju zabavati, raz-Jdriti bralca in ga popeljati v tuj Vet, da bi se sprostil in za trenutek pozabil na svoj vsakdan. Ob vsem tem pa nekaj pripomb k lepo opremljeni knjigi. Morda bi kazalo natisniti na ščitnem ovitku r.e kaj podatkov o avtorici: dvomimo, da je Dorothy Eden njeno pravo ime; ne vemo, koliko ji je let, ali je to njen prvi roman; pa tudi ne bi bilo napak dodati nekaj besed o • ebini. Vse to bi morala imeti na ovitku sleherna knjiga. Kajti obiskovalcu v knjigarni je v veliko pomoč prav takale drobna, sintetična informacija, ki je velikokrat odločilna pri nakupu. —sc h— BERITE Novi Matajur Prvi kanal 10.00 Televideo 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.05 Pronto.. Raffaella? zadnji poziv 14.15 Civiltà - Vtisi Kennetha Clarka 15.00 Italijanske kronike - Kronike motorjev 15.30 Šola in vzgoja: Nova medicinska tehnologija 16.00 Topo Gigio in njegovi prijatelji 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Popoldanski spored 18.10 Tuttilibri - knjižne novosti 18.40 D fiuto di Sherlock Holmes -risanka 18.50 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Volilna tribuna 21.35 Loretta Goggi in Quiz -glasbena oddaja 23.05 Dnevnik 23.15 L’ora di Agatha Christie -TV film 00.10 Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo 11.55 Che fai, mangi? -Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Okolje 13.30 Volilna tribuna 13.40 Capital - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem: aktualnosti in igre 15.00 Indovina chi sono io?-nagradna igra 16.00 II cucciolo - risanka 16.25 Šola in vzgoja: Znanost za vsakogar 16.55 Brata Karamazov - 2. nadalj. 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Vediamoci sul due 18.30 Dnevnik 2 - Šport T8.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 II paradiso può attendere - film Igrajo: Warren Beatty, Julie Christie, James Mason 22.15 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.25 Dnevnik 2 - Šport 23.15 Quelli della notte - vodita Renzo Arbore in Ugo Porcelli 00.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 14.15 Arco: Kolesarstvo 15.00 Sto mest Italije: Oristano 15.15 Tsukuba Expo 85 - Znanost in tehnologija 16.15 Šola in vzgoja; Glasbeni inštrumenti 16.45 Šola in vzgoja: Spoznavajmo glasbo 17.10 Galleria di Dadaumpa 18.15 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Volilna tribuna 20.05 Šola in vzgoja: Umetniki pred zrcalom 20.30 Prva svetovna vojna 21.55 Anastasia mio fratello - film z Albertom Sordi jem .IUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.45 Poročila 9.50 Srečanje v Dražgošah 10.55 Beograd: Vojaška parada 12.15 Pesem o Titu 12.45 Poročila 16.10 Poročila 16.15 Šolska TV: Sutj'eska, 17.35 Pravljica o sestri koviljki 17.50 Partizanski obrazi Božidarja Jakca 18.00 Partizansko lutkovno gledališče 18.15 Ringaraja, glasbena oddaja 19.30 Dnevnik 20.05 Vojaška parada v počastitev dneva zmage 21.25 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.35 L. Maroti: Franz Lizst 22.25 Reportaža s kolesarske dirke Alpe - Jadran 22.35 Retrospektiva domače drame iz vsebine iz NOB J. Messner: Vrnitev Koper 10.55 Iz Beograda, vojaška parada ob dnevu zmage 14.15 TV Novice 14.20 Za uho in oko - glasbena oddaja 15.00 Portret zastrte žene - nadalj. 16.10 Trener Wulff - TV film 16.35 Ljuba Iskra 17.15 TV film 17.55 TV Novice 18.00 Športna oddaja 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: BENEČIJA — Pred upravnimi volitvami ŠTIVAN (TS) — Protest delavcev šti-vanske papirnice zaradi zastrupitev TRST — Tiskovna konferenca Kmečke zveze — Intervju z Edijem Bu-kavcem GORICA — Volilna kampanja PSI TRST — Občni zbor Društva zamejskih likovnikov DOLINA (TS) — Majenca se je zaključila TRST — Protest uslužbencev gledališča Verdi GORICA — Občni zbor društva slovenskih upokojencev 19.30 TVD Stičišče 19.50 Iz Beograda - vojaška parada 20.25 Parižanka - drama 22.00 TVD Vse danes 22.10 Videomix - glasbena oddaja ZASEBNE CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria -TV film 9.30 Vita da cani - film 11.30 Tuttinfamiglia - kviz 12.10 Bis - kviz 12.45 II pranzo è servito - kviz 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.30 Divji svet živali 17.00 Due onesti fuorilegge - TV film 18 00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Help - glasbena igra 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Superflash - kviz 23.15 Volilna tribuna 00.15 Šport - nogomet 1.15 Strike Force - TV film RETEQUATTRO 8.30 Vicini troppo vicini - TV film 8.50 Brillante - TV novela 9.40 All’ombra del grande cedro -TV film 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Piume c- paillettes - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - TV novela 15.10 Superman - risanka 15.30 L’uomo ragno - risanka 16.10 I giorni di Brian - TV film 17.00 All’ombra del grande cedro -TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 Piume e paillettes - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - igra 20.30 Matt Houston - TV film 21.30 Mike Hammer - TV film 22.30 Lov na 13 - športna rubrika 23.00 Faccia a faccia 23.20 I giovani leoni - film Igrajo: Marion Brando, Montgomery Clift, Dean Martin POSTAJE ITALIA 1 8.30 L’uomo da sei milioni di dollari - TV film 9.30 Cigalon - film 11.15 Sanford and Son - TV film 12.00 Agenzia Roekford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Sanford and Son - TV film 16.00 Bim Bum Barn 18.00 L’uomo da sei milioni di dollari - TV film 19.00 Charlie’s Angels - TV film 20.00 L’incantevole Creamy - risanka 20.30 Un povero ricco - film 22.20 Première - tednik o kinu 23.05 La fabbrica delle mogli - film 1.10 Mod Squad i ragazzi di Greer -TV film TELEPADOVA 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Adolescenza inquieta - TV film 15.00 Luisana mia - TV film 15.30 Lacrime di gioia - TV film 16.00 Ultralion - TV film 16.30 Risanke 19.30 Adolescenza inquieta - TV film 20.00 Marcia nuziale - TV film 20.30 Illusione d’amore - TV film 21.30 La saga del Padrino - TV film 22.30 Volilna tribuna 23.00 Šport: avstralski football 24.00 Star Trek - TV film TELEFRIULI 14.30 Andrea Celeste - TV film 15.20 I figli non si toccano - film 16.50 Risanke 16.50 Risanke 17.15 King Kong - risanke 17.40 La piccola Lulù - risanke 18.00 Da ali ne 19.00 Večerne vesti 19.30 Andrea Celeste - TV film 20.30 Goal 21.55 Večerne vesti 22.15 II discorriere 22.45 Razstava preprog RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00, 14.00 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Od Milj do Devina; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole; 11.20 Glasbeni potpuni; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri; 12.30 Glasbeni potpuri; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Diskorama; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: »Naša pesem 1984«, tekmovanje pevskih zborov Slovenije; 18.00 Četrtkova srečanja: »Šivala je deklica zvezdo, oj, zvezdo rdeče ko kri. . .« RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz Glasbena matineja; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? - vodi Ivana; ob 21.00 Oliver - nočni val. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45. Cestne infromacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.40 Utrinki iz zamejstva: ansambel Lojzeta Slaka; 14.40 Zanimivosti; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Radijska porota; 17.35 Primorska poje ’85: revija v Košani; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnev-nik; 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 L’Aquilone; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 15.45 Počitnice v Jugoslaviji; 18.32 J. S. Bach: Suite štev. 4; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 21.00 Poročila; 8.30 Volilna tribuna; 9.00 Radio anch’io ’85; 10.30 Popevke; 11.10 Tolstoj, 4. nadaljevanje; 11.30 Spomini Carla Terrona; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične mf ormaci je; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Megabit; 16.00 D Pagino-ne - zvočna rubrika; 17.30 Radio 1 jazz 85; 18.10 Skladbe Antonia Vivaldija; 18.30 Večerna glasba: Koncedt glasbe in poezije; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Desertum; 20.00 Spettacolo ’85; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj. . .; 8.05 Napoved programa; 8.45 Matilde, 87. nadalj.; 9.10 Discogame; 10.00 Posebna oddaja Dnevnika 2; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 A. Manzoni: Zaročenca; 15.42 Omnibus; 18.32 in 20.10 Glasbena oddaja; 19.50 Gledališče in šola v Italiji; 21.00 Radio 2 -jazz; 21.30 Radio 2 - 3131 — nočni spored; 23.28 Zaključek. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prqmetne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Otroška posebna oddaja; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Praznična matineja; 10.05 Rezervirano za. .. ; 10.45 Prenos parade in glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Koncert za besedo — Maj; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Informativna oddaja; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Govori Radio svobodna Ljubljana; 18.00 Zdravo, tovariš — Samospevi partizanskih skladateljev; 18.30 Poema — (posebna literarna oddaja); 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarm večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerne podoknice; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočr ni program. V skoro popolnem zatišju Zbornik goriške občine ŠE DANES IN JUTRI ČAS ZA VODENJE VOLILNE BORBE Utrip in dosežki Gorice v mandatnem obdobju 1980-85 Velikih kalibrov za volitve v Gorico ne bo. Kdor je k nam prišel v prejšnjih tednih se je omejil govoriti v zaprtem prostoru somišljenikom svoje stranke. Tako je napravil celo Almirante, ki je petdeseterici fašistov govoril v mali dvorani Palače hotela. Ni zbral več oceanskih množic. Edini, ki skrbe za poživitev volilne kampanje so zeleni, ki ves dan z glasnimi zvočniki na avtomobilu krožijo po mestu. Potem ko so izčrpali svojo polemiko z domnevno goriško korupcijo so se v zadnjih dneh lotili polemik s samim seboj, z zelenimi iz Gradeža in Tržiča, ki so jim očitali da v Gorici niso »ta pravi«. • Volilna kampanja poteka na tiho v znamenju osebne propagande kandidatov. Vsakdo med njimi, oziroma tisti, ki bi bili radi izvoljeni, delijo propagandni material s katerim vabijo volivce na preferenčni glas. Prav v zvezi s tón moramo še enkrat opozoriti slovenske volivce da je preferenčni glas zelo važen, odloči- len. Ni namreč dovolj prečrtati znaka ene ali druge stranke. S tem si glasoval za stranko. Nisi pa dal glasu kandidatu, ki ga hočeš izbrati. Zato morajo slovenski volivci, tudi zato da ojačijo slovensko zastopstvo v občinskem svetu, nujno napisati poleg prečrtanega znaka stranke tudi pravilno napisani priimek oziroma odgovarjajočo številko priljubljenega kandidata. Volilni shodi Slovenska skupnost bo imela danes volilne shode v Rupi pred vodnjakom (ob 20. uri), na Peči pred spomenikom (ob 20.30), v Sovodnjah pred spomenikom (ob 21. uri) in na Vrhu pred gostilno Devetak (ob 21.30). Lista Občinske enotnosti v Doberdobu bo imela danes naslednja zborovanja: ob 20. uri na Poljanah (na trgu), ob 20.30 na Palkišču (pri spomeniku), ob 21. uri v Jamljah (pri spomeniku). Pomembnejši dogodki v upravnem in pohtičnem življenju goriške občine, dograditev mednarodno pomembnih prometnih in drugih struktur, o-biski znanih osebnosti, podatki o prebivalstvu in šolstvu, o sestavi in delu občinskega sveta, odbora in komisij. Vse to je v dokaj sintetični, vendar zato nič manj nazorni obliki prikazano v nekakšnem zborniku, ki ga je ob zaključku mandata 1980 - 85 pripravila goriška občina. Zbornik je predstavil goriški župan Scarano na včerajšnjem srečanju z novinarji. Na sestanku so bili prisotni tudi nekateri člani ožjega odbora. Ob predstavitvi je župan naglasil, da publikacija, ki zajema kakih 60 strani velikega formata in je precej bogato opremljena s fotografijami, v bistvu nadaljuje tradicijo, ki se je začela v petdesetih in nato nadaljevala v šestdesetih letih, kS pa je v kasnejšem obdobju nekoliko zamrla. Prav tiskanje zbornika je bila tudi spodbuda in priložnost, da . se bo po dolgem času po vsej verjetnosti obnovilo izdajanje statističnega biltena (Bollettino statistico) goriške občine. Publikacijo so pripravili v tiskovnem uradu goriške občine v sodelovanju z različnimi službami, še zlasti z uradom za načrtovanje. Osnovni namen pa je bil približati družbenopolitično stvarnost občanom; z drugo besedo vzpodbuditi pri njih čut večje in aktivnejše soudeležbe pri reševanju vprašanj goriške stvarnosti. Na tiskovni konferenci je bilo slišati tudi predlog, naj bi poblikacijo, ki so jo zdaj natisnili v omenjenem številu izvodov, po volitvah dostavili vsem družinam v občini. © Goriška Krščanska demokracija se bo danes z verskim obredom v cerkvi sv. Karla v Semeniški ulici spomnila sedme obletnice smrti Alda Mora. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84-443 Potrdila za spremstvo Pogovor s kandidatom PSI Markom Waltritschem na volišča Goriška Krajevna zdravstvena enota obvešča, da bodo tudi tokrat, ob nedeljskih upravnih volitvah, v pooblaščenih ambulantah izdajali zdravniška potrdila za tiste volivce, ki sami ne morejo v glasovalno kabino in ki zato nujno potrebujejo pomoč spremljevalca. Dežurna služba bo delovala v nedeljo, 12., in v ponedeljek, 13. trn., interesenti pa lahko že prej zaprosijo za ustrezna potrdila. V Gorici b,odo potrdila izdajali v prostorih v UL Mazzini 7, in sicer v nédeljo, od 9. do 13. ure ter od 16. do 20. ure, v ponedeljek pa od 9. do 12. ure. V Kr-minu se volivci lahko obrnejo do dr. Lucia Furlana v Ul. Fleming 3, v Ron-kah pa izdaja potrdila dr. Giacconi v ambulanti v UL Mazzini 57. Dela na mostu dobro napredujejo Kljub sila neugodnim vremenskim razmeram v zadnjih tednih, dela za dograditev novega mostu na Vipavi, na državni cesti št. 55 pri Rupi dobro napredujejo. Do sedaj so vgradili 6 železobetonskih nosilcev na desnem bregu in trenutno rušijo preostali del starega mosta na levem bregu, kjer bodo prav tako vgradili 6 železobetonskih stebrov, na katerih bo slonela konstrukcija. Temelji stebrov segajo v globino 20 metrov. Most naj bi po dosedanjih zagotovilih dokončali do konca avgusta. SLOVENSKO 5 STALNO „ „ GLEDALIŠČE V TRSTU A. T. LINHART TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (5 slikah) JUTRI, 10. maja, ob 10.30 v KULTURNEM DOMU v Gorici Tudi v bodočem občinskem svetu podpirati enotnost slovenskih komponent Med nosilci liste socialistične stranke za goriški občinski svet je tudi Marko Waltritsch, ki tokrat v ta svet kandidira že v tretje, saj je bil z največjim številom preferenčnih glasov izvoljen dvakrat, leta 1975 in 1980. Še prej pa je kot podpredsednik in odbornik zavzemal vidno mesto v goriški pokrajinski upravi, od leta 1965 do 1975. Tja je bil izvoljen kot prvi Slovenec potem ko so iz njega naše rojake izgnali ob uvedbi fašistične diktature. »Kako si bil sprejet v obeh izvoljenih telesih kot Slovenec? smo ga vprašali. Dejal nam je: »Res je, da so me sprva gledali kot tistega, ki prihaja rovariti v njihov zelnik. Kmalu pa so se sprijaznili, tudi zato, ker sem s podporo in sodelovanjem slovenskih in italijanskih tovarišev znal uspešno izpeljati marsikatero stvar in si tako pridobil spoštovanje tako funkcionarjev kot politikov in širše publike. Bila so leta levega centra, ko so se pri nas odpirala vrata bolj demokratičnemu u. stroju družbe. To je veljalo tudi za nas Slovence. V občinskem svetu pa sem se vedno zavzemal za to, da bi se ugodno rešila tako tista vprašanja, ki zanimajo predvsem slovensko prebivalstvo, kot tudi tista, ki zanimajo vse občane, tako Slovence kot Italijane. Mislim, da je tako tudi prav. saj Slovenci konec koncev ne živimo v rezervatu, ampak se na vsakem koraku in vsak dan srečujemo z italijanskimi someščani, s katerimi imamo skupne probleme.« »Seveda pa je treba reči,« je še nadaljeval Waltritsch, »da so naši problemi zelo specifični. Tudi zato, ker jih niso reševali desetletja in smo za- te na marsikaterem področju v zaostanku. Pred leti je občinska uprava zgradila šolo in vrtec na Livadi. Za občino je bilo to nekaj normalnega, za nas pa izrednega. To sta bili namreč prvi stavbi namenjeni od občine izrecno slovenskim šolskim potrebam. Že leta si prizadevamo dobiti še druge šolske stavbe. Hočemo več podpor za naše kulturne potrebe, ki so specifične. Hočemo, da se upošteva mnenje slovenske konzulte. Dolgo prizadevanj je bilo potrebnih, da so vendarle pričeli delovati rajonski sveti. Tako slovensko konzulto kot rajonske svete smo kot prvi zahtevali socialisti. Seveda mora veljati primarna skrb uveljavitvi naših pravic, uporabi slovenskega jezika. Enakopravno moramo biti upoštevani tudi v Gorici, ne samo na podeželju. V tem se razhajam z marsikaterim političnim prvakom večinskih strank. Zaradi tega sem lani. skupno z drugimi svetovalci slovenske narodnosti, oponiral sklepu občinskega odbora da negativno oceni na šo manifestacijo na Travniku. V tem primeru nisem prav nič soglašal z mnenjem odbora. Zato se bom za te probleme tudi v bodoče zavzemal če spet pridem v občinski svet. Odločnosti mi ne manjka.« »Kakšni pa so drugi problemi ki zanimajo Goričane?« Na to vprašanje nam je odgovoril takole: »Slovenci seveda postavljamo v ospredje našo problematiko. Zavedati pa se moramo, da tudi našo mladino, tudi naše ljudi. pesti gospodarska kriza. Dotacije 220 milijard za Trst in Gorico bo treba uporabiti tako, da bo v sodobnih tovarnah dobila zaposlitev naša mladina. Stik čez mejo mora dati delo našim ljudem. Kmetijstvo se je že posodobilo, tam kjer je to bilo možno. Slovenci imamo danes nove plasti o-brtnikov in trgovcev. Ti so zamenjali nekdanje revne kmete. Našo pozornost moramo usmeriti v te kategorije. V Gorici je bilo veliko danega urejanju športnih igrišč. Smo na prvem mestu v Italiji. Pomisliti pa moramo tudi na starejše občane, saj je teh sorazmerno vedno več. Nuditi jim moramo tako oskrbo, ki bo predvsem človeška, ne pa suhoparno birokratska. Še bi lahko našteval potrebe naših ljudi, ki so potrebe vsega prebivalstva.« »Nekateri slovenskim socialistom in komunistom očitajo, da ni prav da sodelujejo v teh dveh strankah. Kaj praviš k temu?« — »Taka polemika je neumestna, zastarela in brezpredmetna«, je odgovoril Waltritsch in nadaljeval: »Svojo slovensko zavednost smo dokazali in dokazujemo vsak dan. Biti Slovenec ne pomeni samo biti v stranki, ki pravi, da edina samostojno nastopa. Politično smo bili v Gorici Slovenci enotni do leta 1899. Takrat so klerikalci z odločilno pomočjo nadškofa kardinala Missie razbili enotni slovenski politični tabor. Od takrat je veljala in še velja ločitev duhov. Na eni strani vseh 86 let katoličani, na drugi laiki. Ti najprej liberalci, potem tigrovci, med narodnoosvobodilno vojno pristaši Osvobodilne fronte, po vojni pristaši DFS, potem pa ločitev med socialisti in komunisti. Vsakdo od nas pač misli po svoje, saj smo v pluralistični demokratični družbi. Pri Slovenski skupnosti pa pravijo, da so za pluralizem. Tega bi morali spoštovati. Sicer pa, dosedanja praksa to dokazuje, ko je šlo za skupne slovenske stvari, smo svetovalci socialistične stranke, komunistične partije in Slovenske skupnosti enotno nastopali. Še preden je prišlo do enotne slovenske delegacije. Tako bo tudi vnaprej. Seveda, to hočem poudariti, ob sodelovanju in razumevanju do nas poštenih in demokratičnih Italijanov, naših someščanov. Z njimi hočemo živeti v miru, enakopravno, uživajoč naše pravice.« Skupščina v podjetju Ansaldo o reorganizaciji proizvodnje Spet temni oblaki nad usodo tržiške valjarne Altoadriatico Reorganizacija proizvodnje v podjetjih skupine Ansaldo ne sme privesti do prevzema tržiške tovarne s strani zasebnih podjetnikov. Treba je ohraniti javni značaj tovarne, ki predstavlja enega najpomembnejših industrijskih objektov na Tržiškem in v goriški pokrajini nasploh. Tako stališče so sprejeli na torkovi sindikalni skupščini v tovarni, kjer so razpravljali o načrtu preureditve podjetja v državnem merilu ter o zahtevah, ki jih postavljajo sindikati. Dokument je predstavil član vsedržavnega koordinacijskega odbora sindikata kovinarjev Luigi Portioli, ki je posebej naglasil, da se podjetje nahaja v fazi intenzivne reorganizacije proizvodnje, z zelo poudarjenim vključevanjem zasebnih industrijcev. Tak je recimo primer tovarne v Ar-zignanu, ki jo je prevzela družba Magneti Marelh. Reorganizacija ne pomeni nujno razprodaje podjetja, vendar sindikat zahteva predhodno seznanitev z načrti. Posebej velja to za tovarno v Tržiču, ki preživlja v zadnjem ob- dobju precejšnjo krizo, ki se odraža predvsem v stalnem krčenju števila zaposlenih in v množičnem posegu po dopolnilni blagajni. Od približno 800 delavcev v organiku, je v dopolnilni blagajni četrtina. Ob tem pa ne gre spregledati podatka, da je bilo v podjetju še pred kakšnim letom zaposlenih več kakor tisoč delavcev. Dokument, ki ga je obrazložil Portioli so na torkovi skupščini odobrili z veliko večino glasov in vnesli vanj dopolnilo, o katerem je govor na začetku članka. Iz bolnišnice V goriški bolnišnici je na zdravljenju 51-letna Angela Pucelj iz Gorice, Ul. del Fanto. Ženska se je hudo ranila, ko je padla iz višine kakih 8 metrov. Dogodek se zdi skoraj neverjeten, vendar, kot kaže, se je ženska nameravala spustiti iz tretjega nadstropja po rjuhi, ki jo je bila privezala za okensko polico. Očitno je poskus spodletel. Potem ko je bilo pred kratkim vendarle urejeno vprašanje glede lastništva valjarne Altoadriatico v Tržiču — podjetje je kupila italijansko - španska družba — so se prav te dni pojavili novi znaki, ki vzbujajo upravičeno zaskrbljenost glede nadaljnje usode podjetja. Sprejeta je bila namreč odločitev, da se odpravi redna varnostna služba in nadzorstvo nad napravami. V bjstvu, ugotavljajo sindikati in delavci, ostaja objekt nezavarovan. Pomeni to, da je bil vstop novega lastnika samo nekakšen manever, dejansko pa bo tovarna ostala zaprta in kasneje demontirana? Na to bodo skušali odgovoriti na skupščini, ki je napovedana za jutri, ob 8.45 v tovarni in na katero so sindikati povabili tudi predstavnike dežele, upravitelje in predstavnike političnih strank. Biasutti danes v Gorici Predsednik deželne vlade Biasutti pride danes v Gorico. Ob 9.30 bo prisoten na svečam otvoritvi stavbe stro- kovnega zavoda za trgovino v Ulici Grabizio v Gorici. V stavbi se sicer že več let vrši pouk. Dogradili pa so še nekaj prostorov. Razstave slikarja Maria Palli]a Slikar iz Gradišča Mario Palli, zelo znan tudi v Gorici, kjer je večkrat razstavljal tako na osebnih kot skupinskih razstavah, ima v teh dneh o-sebno razstavo v kulturnem krožku za stike z Italijo v poljskem mestu Torun. Tiskali so mu katalog z besedilom v poljskem in italijanskem jeziku ter s številnimi reprodukcijami njegovih slik. V prejšnjem mesecu je Palli razstavljal tudi v Budimpešti. Tudi tam je v krožku umetnikov imel samostojno razstavo. Povabljen je bil tudi, da se udeleži grafičnega biennala, ki bo v Ljubljani v juniju. V Belgiji sodeluje na razstavi male risbe, v Lodzu na Poljskem pa na mednarodni razstavi male grafike. Zadnji koncert glasbenih srečanj Danes bodo z nastopom dua Gulh' , Cavallo sklenili niz glasbenih srečanj’ I ki jih je v avditoriju pripravilo drv.- j štvo »Gioventù Musicale« ob sodelova- I nju občinske uprave. Franco Gulli (violina) in Enrica Cfl; vallo (klavir)', ki sta med priznanin11 glasbenimi dvojicami, se v Gorico vračata po štirih letih. Njuna glasbena dejavnost je v zadnjih letih izredno bogata, saj koncertirata širom P0 svetu in največ v ZDA, kjer poučujeta tudi na univerzi. Repertoar, ki ga bosta ponudila g°' riškemu občinstvu, bo obsegal Mf' j zartove skladbe, kakor tudi skladb6 ^ sodobnih skladateljev. Predprodaje vstopnic je že v teku v blagajni avditorija. V avditoriju razstava argentinskih fotografov V razstavnih prostorih avditorija i6 te dni odprta skupinska razstava ^ argentinskih fotografov. Pobudo je o-mogočil goriški fotografski krožek v želji, da bi goričkemu občinstvu midu prerez fotografske dejavnosti v svetu- Sicer se goriški fotografi pripravljajo na nove pobude. Tako bodo v kratkem predvajali delo Luigija Cargnela o naši deželi, obenem se pripravljajo na razstavo koroških fotografov. Cl FI bo svojo sezono sklenil s 13. fotografskim natečajem, na katerem bodo sodelovali fotografi iz Sloveniji’ Koroške in Furlanije Julijske krajine. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Elisa Brugnolo, Marite' na Bernobich, Valentina Dissegna, Michela Spangher, Linda Fantin, Ri' ta Ferrara, Michela Morsan, Enrico Natella. SMRTI: 64-letna upokojenka Em®a Mala volti por. Da villa, 88-letna upokojenka Maria Valentinuz, 64-letni u-pokojenec Bruno Benotto, 57Jetni u-pokojenec Aldo Piccolo, 59-letni upokojenec Mario Moretti, 74-letni trgovec Corrado Larise, 55-letna gospodinja Laura Močnik por. Zavadlav, 98-letna upokojenka Regina Da Ponte vd Simonetti, 71-letna gospodinja Angela Susic vd. Verdura, 73-letni upokojenec Rodolfo Blasi, 72-letni upokojenec Giuseppe Castellano, 70-letna u-pokojenka Rudolfa Čubej por. Jander, 79-letni upokojenec Antonio Riabiz, 82 le ni upokojenec Ermenegildo P.ani' OKLICI: bolničar Mario Samari te prodajalka Angela Di Giovanna, programer Marco Mandarino in profesorica Patrizia Tirel, trgovec Manlio An tonini in uslužbenka Susanna Furlan, bančni funkcionar Cesare Luigi Trazi in profesorica Elisabetta Deambrosi, Vincenzo Antonio Tronco in gospodinja Maria Principe, orožnik Nicola Speranza in prodajalka Luigia Bregant, šofer Aldo Rossi in gospodinja^ Maddalena Gei. POROKE: mehanik Daniel Valentinčič in uslužbenka Irena Prinčič, bančni uslužbenec Antonio Riccio te uslužbenka Loredana Macera, obrtnik Alessandro Soffientini in uslužbenka Daniela Dell’Angelo. koncerti Z nocojšnjim koncertom violinista Franca Gullija in pianistke Erarice Cavallo v deželnem Avditoriju, se zaključuje glasbena sezona v priredbi gon-ške občine. Koncert, ki se bo pričel ob 29.30 obsega skladbe Prokofjeva, Stravinskega in Van Beethovna. kino Gorica VERDI 18.09—22.00 »La zona morta«- VITTORIA 17.30—22.00 »II genio dej; 1’amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »R ritomo dei morti viventi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 »Insaziabili e morbose«. Prepovedan mladini p°d 18. letom. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 »Hokus pokus«. 20.15 »Srečen Božič, gospod Lawrence«. SVOBODA 20.00 »Seks v visoki družbi«. DESKLE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72-340. POGREBI Danes v Gorici: ob 9.30 Evelino Seni iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. Govorijo Aleš Figelj, Neda Dornik in Silvan Bensa Sele z rajonskim svetom dosežen uspeh na občini za potrebe Pevme, Oslavja in Stmavra . Zemljepisno vzeto je krajevna skup-scina za Pevmo, Štmaver in Oslavje J'ajveèja od desetih v goriški občini, ludi zaradi tega je vprašanj, ki pe-S lJ0 tamkajšnje slovensko prebival-stvo kar precej in to tudi zaradi dej-stva. da je občina do pred kratkim vasc saj so mladi Miljčani v do- datnem srečanju odpravili CUS, ki je imelo isto število točk. Barcolana je v letošnjem prvenstvu igrala najbolj konstantno in povsem zasluženo osvojila prvo mesto in napredovanje v višjo ligo. Tržačani bodo ob Ginnastici in Don Boscu imeli v D-ligi še vsaj enega predstavnika (Barcolano). Med četrtohgaše pa se bo bržkone vrnil tudi Inter 1904. Nasplošno bi letošnjo promocijsko ligo lahko ocenih za nezanimivo tekmovanje slabe kakovosti. Nezanimiva zato, ker je bilo že deset kol pred kon- j pSTRELCI NAŠIH EKIP 2. ger®lii (Bor Radenska) 4 3. p', ne'PP (Bor Radenska) 3 4. star0 (Bor Radenska) 3 štoka7ir(Kontovel El. Shop) 300, (Konin, , ^tovel E1 Shop) 286, 6. Či let) E1 Shop) 276, 7. Sancin (F Shop\ S- L- Emili (Kontovel I 229 in 9- Ban (Kontovel El. Sho Rfeič Vn°,sić (Bor Radenska) 197, 1 let) isr0,1®1) I". 12. R. Taučer (F Ušai /L13' Malalan (Polet) 138, 1 ^vetak rE-t0Vel E1- Sh°P) 132' ] Cok n, (Kontovel El. Shop) 130, 1 (R°ntowu Badenska) 122, 17. Lisj (poleti in,®1’ Sh?P) 1°6. 18- Ferini 1 101, 19. š. Semen in Kerpi (oba Polet) 86, 21. Volk (Bor Radenska) 79, 22. Furlan (Bor Radenska) 78, 23. Pisani in Klobas (oba Bor Radenska) 76, 25. Canciani (Bor Radenska) 73, 26. A. Semen (Polet) 41, 27. L. Tavčer (Polet) 39, 28. Hrovatin (Polet) 33, 29. Persi (Polet) 24 , 30. Fabčič (Polet) 23, 31. Daneu (Polet) 22, 32. Ražem (Bor Radenska) in Pu-pis (Kontovel EL Shop) 18, 34. Sedmak (Kontovel El. Shop) in Jogan (Bor Radenska) 13, 36. Smotlak (Bor Radenska) 12, 37. Gantar (Polet) 8, 38. Kovačič in Corbatti (oba Bor Radenska) 4, 40. Busan, Pertot (oba Polet), Gruden, A. Emili, R. Kneipp in Pertot (vsi Kontovel El. Shop) 2. «m v glavnem znano, katero moštvo bo napredovalo in katere ekipe bodo izpadle. Nizko kvahtetno raven hge pa gre nedvomno pripisati dejstvu, da so glavni akterji v tem prvenstvu že vrsto let isti igralci, če izvzamemo redke primere novih posameznikov, ki so letos prišli v ospredje. Razen tržaškega Libertasa, ki nastopa z resnično mlado postavo, so ostala moštva vlila svoje županje v razmeroma stare in bolj izkušene košarkarje. Slednji naj bi jamčili vsaj konstanten nivo v igri, medtem ko je pri mlaj-ših igralcih nevarnost, da pride do večjih nihanj v formi nedvomno večja (taka je na žalost miselnost večine trenerjev v promocijskem prvenstvu). Z druge strani pa je treba tudi pojasniti, da so mlajši igralci zaposleni pretežno v mladinskih prvenstvih in v tekmovanjih nižjega ranga (na primer v prvenstvu 1. divizije) tako da je malo takih, ki standardno igrajo v članskih moštvih. Ob, Starcu in Gidinu (Libertas), ki sta že nekaj let neobhodna v vrstah njunih članskih postav, sta se letos dejansko izkazala samo dva mlada igralca, to sta Laudano (krilni center tržaškega Libertasa) in David Pregare, (brez definirane vloge — Bor Radenska). KONČNA LESTVICA 1. Barcolana 22 20 2 1665:1464 40 2. Alabarda 22 18 4 1911:1711 36 3.. Scoglietto 22 16 6 1840:1631 32 4. Libertas 22 15 7 1786:1645 30 5. BOR RADENSKA 22 15 7 1896:1757 30 6. Ferroviario 22 12 10 1800:1691 24 7. Fruttetna 22 10 12 1732:1696 20 8. Santos 22 8 14 1787:1821 16 9. KONTOVEL EL. SHOP 22 8 14 1773:1830 16 10. Intermuggia 22 4 18 1600:1753 8 11. CUS 22 4 18 1611:1795 8 12. POLET 22 2 20 1329:1936 4 Oba imata pred sabo še eno sezono mladinskega staža, že letos pa sta nedvomno bila protagonista v promocijski hgi. Pregare je za svoje moštvo po potrebi igral v vseh vlogah, pretežno na krilu in na centru, včasih pa tudi na beku. Odlikuje se z zelo temperamentno igro, predvsem pod košem, kjer izkorišča svoje fizične sposobnosti, ki mu omogočajo, da se uspešno kosa z mnogo višjimi in težjimi nasprotnild. Njegovi glavni vrlini sta osnovna hitrost in zelo dober odriv. Zaenkrat bi to bilo vse, kar lahko označimo za pozitivno. V ostalem je promocijsko prvenstvo ostalo takšno, kakršno je bilo v lanski in predlan- ski sezoni. Glavna pomanjkljivost je po našem mnenju tekmovalni sistem, ki je popolnoma zastarel in ne zadovoljuje niti igralcev in trenerjev, niti ljubiteljev in opazovalcev. Tak tekmovalni sistem ne predstavlja prave motivacije za večino tekmovalcev, obenem pa odvrača zanimanje gledalcev, ki svoje interese usmerjajo tja, kjer so večje možnosti emocionalne napetosti. Potrebno bi bilo reformirati tudi to tekmovanje. Vnesti play-off in nadaljne tekmovalne serije za moštva od 4. mesta navzdol. To bi mogoče vneslo nekaj svežine in vzbudilo zanimanje tudi pri gledalcih, ki enostavno ne marajo fosiliziranih tekmovalnih sistemov. (Cancia) Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike.mesečno 250.00. letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubiiana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu Oglas« iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST i. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI 9. maja 1985 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tbc 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst član Halijansk* zveze časopis založnikov Ocena sestanka na vrhu atlantske in varšavske zveze Peking: bloka povečujeta nevarnost vojne PEKING — Zadnji srečanji na vrhu v Bonnu in Varšavi sta pokazali, da so odnosi med zahodnim in vzhodnim blokom napeti in da se že sedaj zaskrbljujoč mednarodni položaj lahko še poslabša, ugotavlja kitajska uradna agencija Nova Kitajska. Agencija dodaja, da je z obnovitvijo Varšavskega pakta Sovjetska zveza, država, ki teži po vojaški nad- PROVO — V tem ameriškem mestu so porotniki po manj kot dveurnem posvetu izrekli smrtno razsodbo proti možu, ki se je imel za prosvetljenega preroka in je zato bil uverjen, da sme po božji zapovedi tudi ubijati. Gre za Ronalda Laffertyja, ki je liladno-krvno umoril svakinjo in nečakinjo. Po razsodbi je okrožni sodnik Robert Bullock moža pozval, naj sam izbere način usmrtitve: eksekucijski vod ali pa smrtonosno injekcijo. Lafferty se ni mogel odločiti, pa mu je sodnik rekel, da ni časa; če sam ne izbere, moči in nadoblasti na svetu, s svojim obnašanjem pokazala svoje »totalno soočanje« z ZDA, ki bo trajalo še dolgo časa. Z druge strani pa je z udeležbo Velike Britanije, Japonske, Zahodne Nemčije in Italije pri razvoju načrta »zvezdnih vojn«. Zapad okrepil položaj Združenih držav Amerike na po- bo sodišče odredilo injekcijo. Lafferty je odvrnil; »Spoštovani gospod sodnik, mislim, da bi mi bil ljubši eksekucijski vod.« □ LÒNDON — Med odmorom koncerta vzhodnoberlinskega simfoničnega orkestra, ki je bil predsinočnjim v Cardiffu v Walesu, je zginil Ž2-Ietni trobentač Wilfred Helm. V trenutku, ko to pišemo, je njegova usoda še zavita v skrivnost. Krajevna policija je izjavila, da ga išče kot »izginulo osebo«. gajanjih v Ženevi in s tem omogočil Washingtonu, da bo nastopal s tršega pogajalskega stališča. Po sodbi Nove Kitajske sta sestanka vrhov dveh vojaških in gospodarskih blokov potrdila boj dveh velesil za premoč in nadvlado v svetu. To pa predstavlja prilivanje olja k ognju oboroževalne tekme, kar v končni fazi povečuje nevarnost vojnega spopada. Proces proti »baltski pošasti« VARŠAVA — V Gdansku se je včeraj pričel proces proti »baltski pošasti«, 39-letnemu električarju Pavvelu Tuchlinu, ki je v letih 1975-1983 na izredno surov način ubil devet žensk in ranil številne druge. Tuchlin, ki je v drugo poročen in oče dveh otrok, je svoje žrtve najprej omrtvičil z u-darci kladiva po glavi, jih nato posilil in še drugače trpinčil. Sodna o-bravnava se pričenja po dveh letih preiskav. Na njej bodo kot priče nastopile tudi nekatere preživele žrtve. Obsodili na smrt morilskega »preroka« 40-letnica zmage v Moskvi S spominsko svečanostjo pred spomenikom neznanemu vojaku, ki se ie je sredi topovskih salv poleg najvišjih sovjetskih predstavnikov z GorbačovoO* na čelu udeležil ves diplomatski zbor, so se včeraj v Moskvi začele proslav6 ob 40-letnici zmage nad nacifašizmom. V 1418 dneh je SZ zgubila 20 milijonov sinov. Odkrili so tudi spomenik slovitemu tajnemu agentu Richardu Sorgeju> ki je Stalina zaman pravočasno seznanil z datumom nemškega napada na Rusijo. Na sliki: reklama za film »Pobjeda« (Zmaga) o ruskih zmagovitih bojih’ Lepo je živeti v španskih jamah 150-letnica prve železnice BRUSELJ — V Belgiji letos proslavljajo 150-letnico odprtja prve železniške proge v Evropi, ki je povezovala belgijsko glavno mesto s kakih 30 kilometrov oddaljenim mestecem Mahneš. Belgija je odigrala pionirsko vlogo pri razvoju železnic in še danes prednjači na tem področju. Obletnico bodo proslavili s številnimi pobudami. Izdali bodo posebne znamke, priredili potovanja s starimi vlaki in kakih 10 razstav. Ena izmed teh bo posvečena spalnim vagonom oziroma družbi »Wagons-Lits«, ki jo je leta 1876 ustanovil Belgijec Nagelmackers. SEVILLA (Španija) — Približno 80 tisoč Špancev živi v jamah. Pojav je posebno razširjen v južni Andaluziji. Nemalokrat mu botruje revščina, dogaja pa se tudi, da so številni stanovalci v jamah z njimi zadovoljni in da bi si s finančne plati lahko privoščili tudi drugačno stanovanje. Ta nekoliko presenetljiva ugotovitev izhaja iz raziskave o »jamarjih«, ki jo je dala izvesti deželna vlada Andaluzije z namenom, da bi jim pomagala izboljšati stanovanjske pogoje. Veliko teh votlin je ob atlantski obali, ki je skalnata in zelo razgibana. Ra- ziskovalci so med drugim ugotovili, da obstaja zlasti v teh krajih kar cvetoča trgovina z jamami, za najemanje kot za prodajo. V kraju Pulpi blizu Almerie si je mogoče kupiti takšno stanovanje za približno 4 milijone peset, se pravi za kakih 45 milijonov lir. Boljše jame imajo notranji in zunanji omet in se s tega vidika ne razlikujejo veliko od navadnih anda luzijskih hiš. Zanimivo je, da se dajo z lahkoto povečati. Nove gobe si je mogoče brez večjih težav pridobiti s kopanjem v skalo. V nekaterih pri- merih imajo ta nenavadna stanovanja tudi nadstropja. Kaže, da je življenje v njih kar prijetno, predvsem zato, ker je temperatura stalno mila: podnevi ni nikoli prevroča, ponoči pa ne premrzla. »Svoje jame ne bi zamenjal z nobeno hišo. Zgradil sem si jo s svojimi rokami in sem ponosen nanjo.« Tako je povedal časnikarjem 79-letni slikar Antonio Fernandez Soler. Res je kot vsi umetniki malce čudaški. Zdi pa se, da se zlasti v južni Andaluziji z njim strinja veliko ljudi. Več prostora jajčaricam BRUSELJ — V mejah Evropske 9°' spodarske skupnosti živi približno nako število kokoši jajčaric kot ljudu se pravi 240 milijonov, izredno majhen pa je življenjski prostor, s katerim razpolagajo te živali: vsako ima povprečno 406 kvadratnih centimetrov prostora. Tako je ugotovila posebna komisija EGS, ki je dala o tem izvesti raziskavo. Komisija je mnenja, da bi bilo treba življenjski prostor jajčaric povečati vsaj za 12,5 od sto, se pravi za 50 kvadratnih centimetrov-To pa bi zahtevalo investicije za 380 milijard lir, kar bi podražilo jajca- »Skupine pritiska« so že sestavni del mednarodnih organizmov BRUSELJ — Bruselj je središče Evropske gospodarske skupnosti, s tem pa tudi središče lobizma. Polemike okrog hudih in po navadi uspešnih pritiskov, ki jih interesne skupine izvajajo na vodstvo EGS in na posamezne vlade njenih čle nic, trajajo že dolgo, le da se občasno poležejo in se potem še močneje razbohotijo. No, zdaj je spet vzplamtelo, tokrat zaradi boja, ki se je vnel med osmimi milijoni proizvajalcev živinske krme s hormoni na eni ter evropskim združenjem potrošnikov na drugi strani. Potrošniki so odločno nastopili proti hormonski krmi že leta 1980 in izvršna komisija EGS je obljubila, da bo uporabo hormonov prepovedala. Toda tega ni storila zaradi izsiljevalnih pritiskov proizvajalcev, in to, kakor zatrjuje združenje potrošnikov, tudi ameriških — v ZDA je hormonska krma v vsakdanji rabi in na njeno prepoved tudi nihče ne misli. Ko bi EGS hormone prepovedala, to ne bi bilo po godu ameriškim tovarnarjem, ki nočejo, da bi ivashingtonska vlada sledila bruseljskemu zgledu. Komisija EGS je torej potrošnikom dala prav, obenem pa poudarila, da je »zeleni lobizem« od vseh lobiz-mov najvplimejši, pripomnila, da se v »zeleno blagajno« letno steče 16 milijard dolarjev, in s tem dala razumeti, da gre za lepo vsotico, da bi blagajno bilo škoda okrniti in tako naprej. Oblasti EGS tudi poudarjajo, da je v Bruslju nad 200 organizacij, katerih izključni smoter naj bi bilo tipanje družbenoekonomskega pulza EGS; pod to uradno formulacijo se skri- va prizadevanje za preprečevanje sprejemanja takšnih odlokov, ki bi škodovali gospodarskim grupacijam, torej interesnim skupinam. Pravijo, da seže njihova roka celo v jedro evropskega parlamenta v Strassbourgu, da ne govorimo o ministrskem svetu EGS in vladah njenih članic. Največ je »branilcev interesov industrije« — 105; sledijo trgovski svet (29), svobodni poklici (20) itd. Hormonska vojna ni torej nič posebnega. Podoben spopad se je vnel med evropsko konfederacijo sindikatov in združenjem evropskih industrijcev okrog »vredelinškega navodila«. Slednje obvezuje na območju EGS delujoča podjetja transnacionalnih družb, da delovno silo seznanjajo z vsemi važnejšimi odločitvami matičnega vodstva multinacionalk. V samem Bruslju se nahaja kar blizu 1.500 takšnih podjetij, evropskih, ameriških in japonskih. Spopad s sindikati traja štiri leta. Za sindikaliste pomeni upoštevanje »vredelinškega navodila« višjo stopnjo zaščite delavstva. Industrijci so v tem sporu najeli najznamenitejši odvetniški urad v ZDA, z druge strani pa izbojevali od Japoncev, da so zagrozili z umikom lastnih kapitalov iz Evrope v primeru, ko bi »vredelinško navodilo« zares zaceli izvajati. Ta čas se okrog izvršne komisije EGS vrtijo cele trume glasnikov industrijskih podjetij še iz drugih razlogov. Na primer zato, ker je komisija namenila več milijard dolarjev sub- vencij spodbujanju industrijsko - tehnoloških raziskav, a vsakdo bi seveda rad odgriznil čimvečji košček mastnega kolača. Na drugi strani se je svet filmske industrije spopadel s proizvajalci gramofonskih plošč, videokaset in televizijskih programov. Filmarji pritiskajo na oblasti EGS, naj privijejo davčni vijak njihovim konkurentom, ker da televizija, plošče in videokasete praznijo kinodvorane. In še bi lahko naštevali. Pravo moč in razsežnost lobizma je težko stvarno opredelit1’ dejstvo pa je, da so interesne skupine postale sestavni del under gr ounda znotraj Evropske gospodarske skupnosti, a tudi A-tlantske zveze in številnih mednarodnih organizmov. Bruseljski panorama je v tem pogledu pisana in široka: tu je 117 diplomatskih predstavništev, 12.000 »evropskih tehnokratov«, nad tisoč multinacionalk in nič manj kako 380 tujih dopisnikov, kal je rekord v svetovnem merilu. Paradoks pri vsem tem je, da Bruseljčani vseh teh ljudi nc marajo. Nekdaj tako mirno mesto se je spremenilo v nekakšno igralnico, pravijo in tožijo, da so cene zaradi »globokih žepov prišlekov« izrecno poskočile in da so se izjemno podražila tudi stanovanja. Pisana karavana tujcev z druge strani tarna, da krajani niso nič kaj gostoljubni in da so jih v pogledu do-_ movanja spravili v »geto«. Nezadovoljstvu domačinov gre tudi privisati, da EGS že dve leti zaman čaka na dovoljenje za razširitev lastnega sedeža, ki bi sicer dolgoročno lahko zaposlil11 več tisoč belgijskih delavcev. » Mosticarji « NIČ HUDEGA, fco BOS G,OVO£ll 2 LJUDMI, KI SO B0L3 neumni od tebe IN IMAT30 SE V/EÒE KOMPLEKSE, Tl BO LAŽ^E. Tekst in slika : JERNEJ ROVŠEK