Eoliko račnnskih nariiiov naj se pri začetiiem nanku o račiinanju ali rajtauju razločnje in vadi. (Dalje in konec.) Kakor hitro smo pa tako daleč prišli, da pismeno rajtamo, je potrebno fda si pri izrajtanji nalog o deljenji in zapopadenji skoraj povsod le eno teli poti izvolimo), da naloge o deljenji in zapopadenji le po enem opravilu izrajtamo. Če pa 11* pri pisuieneni razštevanji lc enega teh opravil rabimo, kterega iz nied teh dveh si bomo izbrali ? Brez dvombe bomo rabili deIjenje, posebno če premislimo, da se v vsakdanjein življenji deJjenje večkrat rabi, kot zapopadenje. — Izvzete so le takošne naloge o deljenji in zapopadenji, pri kterih je odgovor enocifem, in pri kterib se po zapopadenji lože izrajta, in je z njimi (ako ravnati, da si pri deljenji z zapopadenjem poniagamo, sicer pa zapopadenje rabimo, kadar se išče število v številu. — Ako pa izrajtujemo naloge o zapopadenji po deljenji, jih popred spremeninio v razštevanske nalogc. Ako se, postavim, praša, kolikrat je 6 v 132, bo učenec govoril ali si mislil: Da zvem, kolikrat je 6 v 132, poiščem 6. del od 132. Ako pa se, p. praša, koliko sežnjev je 132 čevljev, — bouio menda rekli: Ker je 1 seženj 6 čevljev, bo tudi 132 čevljev toliko sežnjev, kolikrat je 6 v 132; kolikrat da je 6 v 132, pa zvem, če iščeni 6. del od 132. Da je pa odgovor resničen , ako se to dvoje opravil, namreč deljenje in zapopadenje, premem, se otroci kmali zavedo, ker so se že davno prepričali, da se ravno tisti odgovor dobi, bodi si pri deljenji ali zapopadenji. — Od tega še nekaj izgledov: Kolikrat je 12 v 96? — Po zapopadenji tu spoznaino^ da je pervo v drugem 8 krat zapopadeno. Ce tedaj prašamo zakaj je 12. del od,96 tudi 8, si bomo odgovorili: Ker je 12 v 96 8 krat zapopadeno, tudi iz 96 lahko naredimo 8 števil, ktero sleherno 12 znese. 12. del od 12 je 1 , in ker je sleherni del od vsakih 12 po 1., je tudi 12. del od 8 krat 12 ali 96 8 krat 1, to je 8. Se bolj pripravna pa je ta le pot: Ker je 12 v 96 8 krat, tudi iz 96 lahko narediino 8 krat 12. Iz množenja pa vemo, da je 8 krat 12 toliko, kakor 12 krat 8. Tedaj tudi iz 96 12 krat 8 lahko naredimo t. j. 96 lahko razdelimo v 12 takošnih delov, kterih sleherni je 8; tedaj je 12. del od 96 (udi 8. Zdaj hočemo pa še nasprotno ravnanje prevdariti: P. koliko je 4. del od 392? — Po razštevanji smo zvedili da 4. del od 392 je 98, tedaj se prašajnio, zakaj je 4 v 392 98 zapopadeno. Ker je 4. del od 392 tudi 98, se more 392 v 4 krat 98 razdeliti; 4 krat 98 je pa ravno toliko, kolikor 98 po 4. Tedaj se more 392 tudi v 98 krat po 4 razložiti; iz tega pa se vidi, da je 4 v 392 tudi 98 krat zapopadeno. Iz vsega tega, kar smo zdaj od različnih računskih opravil govorili, se vidi, kako potrebno je, da v začetnih šolah, precej že pri naj manjših šlevilih, razločujemo šestero računskih opravil. Od kar se je mehanično računanje iz šol odpravilo, in o d kar se zraven pismenega računanja ludi iz glave rajta, vadimo nčence, da si povsod naravnih potov iščejo , kakor si jih vdli prosta pamet; umetniško pa jih učimo še le ta čas, kadar pismeno rajtajo, ako tako pri večjih številih hitreje in lože pridejo do namena. Xanien vsega računanja je gotovo ta, da znamo to rabiti, kar smo se naučili. Za praktično izurjenje raoramo tedaj v ljudskih šolah naj bolj skerbeti. Zato je posebno koristno, da 6 račnnskili opravil razločujemo in teč110 rabimo. Posloeenil —k., učitelj.