Ni  potrebmo  posebej  ugo-
tavljati   dejstva,  <ia  smo  na-
podrodju  širšega  družbenega
standarda  nedvomno   zaosta-
li,   zlasti   pa  to   velja še  za
področje    skupšfiine    občine
Bežigrad.   Konltretni    podat.
ki s tega področja kažejo, da
Je  to zaostajanje v  naši ob-
čini  vedno veCje  in  da  ob-
staja resna  bojazen negativ-
nih   posledic,   če   bi   se  tak
trend   nadaljeval.   Iniciativni
odbor za  ustanovitev  samo-
upravne   interesne   skupnosti
'• za,   razvoj     in     financiranje
družbenega  standarda   v na-
;'ši  občini  je   na   ved   sestan-
¦i" kih   obravnaval   perečo   pro-
\ blematiko  in ugotovil, da je
'; predlaganje   za    ustanovitev
bmenjene   skupnosti,    kakor
tudi  predhodna      obravnava
; na   skupščini,  nujna.
Analiziranje cele vrste po-datkov in stanja na tem po-dročju, tako na področju de-lovnih organizaeij, kakor tu-di v krajevnih skupnostih, 80 inicaativni odbor privedle do prepričanja, da je defici-tarnost velika in da je za-. radi tega ukrepanje nujno. Poleg tega je ugotovil, da zanemarjanje razvoja širše-ga družbenega standarda tu di v naši občini lahko pri-vede še do večjih težav, zla-sti na področju zdravstva, delovndh sposobnosti in s tem v zvezi do upadanja re-kreativne sposobnosti vsake-ga delovnega človeka, za kar pa ni potrebno posebej ugo-tavljati posledic, ki so že vsestransko znane. Ko je ini-ciativnl odbor • obravnaval vsebinsko stran te akcije, zlasti pa področje, je ugo-tovil, da je deficitarnost zla-sti velika na področju širo-kih rekveacijskih objektov, kakor tudi ostalih telesno-kulturnih, širših družbeno-političnih in nekaterih kul-tumih dejavnosti.
Ob   tem   želimo   podati   ne-Jtaj  konkretnih  podatkov:
a) TELESNO KULTURNl (ŠPORTNO-REKREACIJSKI) DEL POTREB nam po že izdelani »štUDIJI TELES-NO-KULTURNIH OBJEK-TOV OBCINE BE2IGRAD KA2E NASLEDNJO SLIKO: Po inventarizaciji oprem. ljenosti s telesnorekreativni-mi objekti ima OBCINA BE2IGRAD 368.650 kv. m. SKUPNIH TELESNOKUL-TURNIH POVRSIN, kar zne-se 8,77 kv. m. na prebival-ca. 2e v prtmerjavi z med-narodnimi normativi (20 do 25 kv. m. skupne površlne za Sport in rekreacijo napre-bivalca) je opremljenost ob-čine več kot skromna.
Tudi  ko   analiziramo   zan/i-'mivejše  KORISTNE    POVR-
ŠINE (netto uporabne povr-šine — normativ je 4—6 kv. m. na prebivalca) dobimo za Bežigradom 5,91 kv. m. Ko analiziramo to številko in odštejemo samo hipodrom (200.000 kv. m.), ki gotovo ni objekt občinskega pome-na, smo takoj globoko pod republiškim povprečjem, ki je 1,45 kv. m. na prebivalca in imamo za Bežigradom le še 1,08 kv. m. na prebivalca. Ko pa smo številke analizi-rali še dalje to odšteli tudi površine Centralnega štadio-na in kopališča Stern (oba sta nesporno mestnega zna-čaja) ter z vzgojno dejavno-stjo zasedene šolske telovad. nice in objekte osnovnih te-lesno-kulturnih organizacij (klubov in društev) nam os-tane za čisto REKREATIV-NO DEJAVNOST OBCANOV LE ŠE 0,0785 kv. m. SKUP-NIH POVRSIN na prebival-ca (kar je manj od norma-tiva za KORISTNE POVB-SINE ZAPRTIH TELESNO KULTURNIH OBJEKTOV, ki je 0,10 kv. m. na prebivalca in celo le 0,025 kv. m. KO RISTNE POVRSINE na pre-bivalca.
Ce vemo, da je program srednjeročnega načrta razvo-ja telesne kulture v SR Slo-veniji predvidel 3 kv. m. ko-ristne površine na prebival-ca ih upoštevamo za Beži-gradom da bomo lahko za potrebe rekreacije vsaj 50 odstotno izkoriščali tudi šol. ske telovadnice in igrišča ter enako 50 odsotno tudi obje-kte klubov in društev, dobi-mo danes še vedno never-jetno nizko številko 0,5 kv. m. koristne površine na pre-bivalca, kar je daleč od mednarodnih norm, daleč od načrta razvoja v Slovenlji, daleč od potreb in nam na-tančno kaže žalostno sliko o možnostih telesne kulture v sicer dokaj razviti občini slovenskega   glavnega   mesta.
Sicer pa je znano, da na področju občine Bežigrad nimamo niti enega pokrite-ga prostora, ki bi bil name-njen telesno-vzgojnim in re-kreacijskim namenom (pri tem izvzamemo šolske telo-vadnice).
Ce navedemo Se program telesno-kulturne skupnosti Bežigrad do leta 2000, ki predvideva 3,6 kv. m. ko-ristnih površin na prebival-ca, lahko iz tega razloga ugo-tovimo, da smo celo tu še dodatno prizadeti, saj pred-videva republiški plan pov-prečno za celo republiko Stovendjo 3 kv. m. na prebi-valca in to do leta 1980 in ne do leta 2000 tako kot predvideva      naS  .   občinski
plan. Ob tem ni potrebno posebej poudarlti, da je koncentracija prebivalstva in mdustrijskih, poslovnih, trgovinskih m drugih dejav-nostih tudi neprimerljiv z večino drugih slovenskih ob-čin, saj je očitno ta kon-centracija na področju Be-žigrada nedvoumno velika. Ce za to področje rekreativ-ne in športne dejavnosti mladine (moramo izvzeti šo-loobvezne otroke, ki imajo po zaključku akcije gradenj šol in vzgojno-varstvenih us-tanov v naši občini zelo do-bro rešeno to problematiko) in drugih, tudi starejših ob-čanov, vržemo pogled tudi na področje planiranih inve-sticij, laliko ugotovlmo, da je na celotnem in mestnem podrofiju   namenjeno   v   le-
jega števila delovnih kolek-tivov, ni mogckSe izvesti za-radi občutnega pomanjkanja teh prostorov.
c) KULTURNA DEJAV-NOST:
Tudi na tem področju je občutiti pomanjkanje, zlasti na področju glasbene kultu-re. Tudi za potrebe delovnih kolektivov za različne kultur. ne prireditve nl ustreznega prostora, razen, če se poslu-žujejo Festivalne dvorane in večjih prostorov Gospodarske. ga razstavižča. Tudi vpraša-nje kinodvorane je prav ta. ko lahko predmet obravna-ve,
Navedeni so le nekateri skrčeni pOdatki, kj pa naj-brž dajejo zaključeno celo-to,   Zlasti   to  lahko   rečemo
Združujmo sredstva za boljši jutri
Obrazložitev predloga za ustanovitev samo-
upravne  interesne  skupnosti za  razvoj in
financiranje razvoja družbenega standarda
v   občini   Ljubljana-Bežigrad
tu 1975 komaj 1,000.000 din (in še to več ali manj za vrhunski Spart, kot npr. 250.000 za oentraini stadion, 250.000 za športni park Ko-deljevo, 250.000 za kopališče v Tivoli, 200.000 za študijslko telovadnico in 50.000 za ogre-valne naprave za kopališče Koleaija), medtem ko je zahtevek za omejene tnvesti-cije na področju mesta 13,5 milijard din.
b) OBJEKTI ŠIRSIH DRU2BENIH     INTERESOV:
Tudi na tem področju lah. ko ugotovlmo, da praktidno ni prostorov za zbiranje večjega števila ljudi, zlasti pa ne za posamezne shode, proslave, politične in druge manifestacije, seje obdinske skupščine in podobno. Tu-di za shajanje delovnih lju-dl v prostem času, kakor tudi klubov mladine, šport-nikov in podobno, ni pro-storav. Razna zborovanja, zlasti pa  tudi  proslave ve<i-
za področje telesne-kulture in rekreacije, fieprav je po-trebnost, vendar manj kon-kretizirana s podatki, lzra-žena tudi za širše družbene objekte in kulturno dejav-nost. Ob odločitvi inioiativ-nega odbora, da se obravna-va ta problematika v širšem pomenu besede še pred da-janjem v razpravo med de-lovne ljudi vseh organizacij združenega dela in krajev-nih skupnosti, temelji na tem, da je pomembnost predlagane ustanovitve samo-upravne skupnosti izražena tuda skozi verifikacijo širo-kih predhodnih razprav. Ob športnih in rekreacijskih ob-jektih je potrebno poudari-ti zlasti to, da naš program ne temelji na potrebah vr. hunskega športa, temveč na potrebi po rekreaciji za de-lovne ljudi in za vse obča-ne v krajevnih skupnostih. Iniciativni odbor je mnenja, da   se  mora vrhunski   šport
financirati iz drugih sred-stev in na drugi naftin. Ker bi lahko bilo postavljeno vprašanje zaikaj te investicij-ske dejavnostl ne opravljajo telesno kulturne skupnosti, je odgovor v sledečem:
Sredstva telesne kulturne skupnosti, pri fiemer govori-mo tudi za našo občino, za-doščajo komaj za funkcio-nalne izdatke, v nobenem primeru pa ne za investi-cijske na tem podroCju. Pri tem navajamo podatek, da je za letošnje leto 1974 pred-videnih izdatkov temeljne telesno-kulturne skupnosti 8,334.000. — ta to samo za dotacije osnovnim organiza-cijam, honorarje trenerjetn in vaditeljem, finančne pot-rebe TTKS-a odborov In ko-misij. za funkcionalne izdat ke, materialne izdatke, teko-če vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje, prispevek Mest-ni telesnokultumi skupno-sti, prispevek republiški skupnosti in za obvezno re-zervo 2 odstotka. Kot vidite investicij ni, fieprav so že doslej izražene velike potre-be delovnih Ijudi tn sindikal. nih organizacij iz TOZD na področju Bežigrada, vedno večje. Pri tem naj poudarim še to, da se vedno bolj raz-vija telesna kultura in re-kreacljska dejavnost v kolek-tivih, ki pa praktično nima-jo možnosti. Ob tem lahko ugotovimo le Se to, da je iniciativni odbor predvidel tudi možnost za tako delo-vanje organov samoupravne interesne skupnosti za raz-voj in financiranje družbe-nega standarda, ki bo vklju-čeval poleg lahko rečemo solidarnostne akcije vseh de-lovnih Ijudi, zaposlenih v organizacijah zdrnženega de-la na področju občine, tudi dodatna sredst.va, ki bi jih namenjevale odnosno izroča-le posamezne delovne orga-tvizacije za te namene. Qme-niti je še to, da že precej kolektivov organizira letne športne igre iz svoje pano-ge, pa jih ne more organi-zirati na področju naSe ob-čine, kjer je njihov sedež. Ker imajo šole na področ-ju naše občine popolnoma zagotovljen prostor za teles-no kulturno dejavnost in tu. di ostale dejavnostj v za to namenjenih prostorih, ni mogoče uporabljati teh Sol-skih telovadnic v te name-ne, ker prihaja možnost za uporabo šolskih telovadnic šele po 19. uri zvečer. Pri telesni kulturi in rekreaciji je potrebno omeniti še to, da je bil sprejet program gradenj         telesno-kulturnih
in  rekreacijskih objektov  za
podroCje naSe obfiine že le-ta 1970. in sicer tako na SkupSčini kot na svetu za kulturo in telesno kulturo, pa ni bil kjjub temu zgra-jen niti en objekt, iz pre-prostega razloga, ker ni bi-lo sredstev.
Kot stno ze navedli je tu-di na področju SirSih druž-benlh in kulturnih objektov prav tako velika potreba, še ziasti v prvi fazi za potrebe shnjanja delovmh ljudi, za potrebe proslav, političniih in drugih sestankov in ma-nifestacij, kulturnih priredl-tev in ne nazadnje tudi za potrebe  sej  skupščine.
S to informacijo smo že-leli dati nekaj podatkov in mnenj iniciativnega odbora. Zlasti pa bl ob zaključku poudarili, da naš predlog temelji na takem financiranju, ki izloča sredstva v odstot-ku iz ostanka dohodka, ne pa lz skupnega dohodka, kar je pomembna opredelitev za predlog. Znano je, da delov-ne organizacije izlofiajo iz ostanka dohodka sredstva tudi za rekreativne namene, kar je v zadnjem času našlo še posebej plodna Ha in podporo vseh delovnih lju-di. Predlog praograma, ki je naveden za obdobje od leta 1974—79 pa temelji na mne-nju iniciativnega odbora, da je prioriteta na področju te-lesne kulture in rekreacije utemeljena in da pri grad-nji kinodvorane iz p»edvide-nili sredstev ne bi šlo za investicljo, temveč zgolj za sofinanciranje. Logično pa je, da Je to zgolj predlog in da bodo morali delegati v pred-lagai\i samoupravni skupno-sti in delovni Ijudje v kolek-tivih refii koirfno besedo ka-ko in kam se bodo sredst-va nanienjala in tudi kako se bodo oplernenitila. Inici-ativni odbor predlagn, da se sprejme pobuda o obllkova-nju interesne skvipnosu za raivoj Vv\ tinanciianje dT\iž-benega standarda v obeini LJubljana-Bežigrad ter pri-porofii delovnim ljudem v organizacijah združenega de-la in krajevnih skupnostth obfiine LjubljanaBežigrad, da se angažirano vključijo v razpravo o predlogu za us-tanovitev in za satn pro-gram gradenj družbenega standarda ter da se odločijo za način financiranja in združevanja sredstev za ta namen ter s tem dajo svoj prispevek k razvoju tako potrebne štaSe družbene de-javriosti.
Iniciatfvni   odbor
za   ustanovltev     samouprav-
ne   interesne   .skupnosti    za
razvoj   in   finantiranje   druž-
beneea   stundarda