Gospodarjenje všišenski občini vprvem polletju 1981
Visoke cene niso pomagale...
Ob analiziranju rezultatov gospodarjenja v šišenski občini v prvih šestih mesecih le-tošnjega leta ni moč tnimo ugotovitve, da so zaostrene gospodarske razmere neugodno vplivale tudi na poslovanje šišenskih delov-nih organizacij. Ze nekatere osnovne števllke o rezultatih gospodarjenja to trditev potr-jujejo.
V prvem polletju letos so šišenske orga-nizacije ustvarile za 26,6 tnilijarde dinarjev celotnega prihodka ali za 50,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Seveda ve-lja takoj dodati, da gre to povečanje pred-vsem na 'račun izredno hitre rasti cen, o če-mer priča tudi podatek, da so se porabljena sredstva v gospodarstvu povečala kar za 54,9 odstotka in so znašala 18,8 milijarde dinarjev. O nič kaj ugodnih rezultatih je moč soditi tudi po dejstvu, da je gospodar-stvo v enakem lanskem obdobju s 100 dinar-ji porabljenih sredstev ustvarilo 140,2 dinar-jev celotnega prihodka, letos pa komaj 136,8 dinarjev.
VISOKA RAST PROIZVODNJE
V prvem polletju letošnjega leta so šišenske delovne organizacije proiz-vedle za 5,7 odstotka več izdelkov kot znaša mesečno povprečje lanskega ' le-ta, s čimer so presegle plan za 6,7 od-stotka. Najbolj se je povečala proiz-vodnja sredstev za delo — za 11,6 od-stotka, blaga za široko potrošnjo so iz-delali za 6 odstotkov več, reprodukcij-skega materiala pa za 3,8 odstotka. Takšen fizični obseg proizvodnje so ši-šenske organizacije dosegle kljub temu, da je bila kar v 48 odstotkih organiza-cij preskrba z reprodukcijskimi tnate-riali in surovinami slaba, v 13 odstot-kih delovnih organizacij pa celo kri-tična.
Zaradi takšnih razmerij je povsem lo-gično, da se je dohodek povečal le za 41,1 od-stotka in je znašal 7,2 mili.iarde dinarjev. Iz razporejenega dohodka so za osebne do-hodke namenili 2,7 milijarde dinarjev, kar pomeni 22,1 odstotni porast, za amortizaci.io nad predpisanimi stopnjami pa 113 milijonov dinarjev ali za 24,1 odstotka več kot v ena-kem lanskem obdobju. Če k temu dodamo ; še dejstvo, da so se sredstva za amortiza-! cijo po predpisanih stoprvjah povečala za 35,7 o.dstotka, je jasno, da tolikšna sredstva še zdaleč ne zadoščajo za kolikor toliko za-dovoljivo količino sredstev za investicije, saj so cene porasle za okrog 50 odstotkov. Poleg tega so osnovna sredstva tudi izredno nerealno ocenjena (njihova kivjigovodska vrednost, od katere se obračunava obvezna amortizacija, je precej nižja od dejanske), kar vse zamegliuje pravi rezultat gospodar-jenja.
Kljub dokaj neugodnim ekonomskim to-kovom pa je bilo v šišenski občini le sedem organizacij, ki so poslovanje v polletju za-ključile z izgubami. Skupna vrednost izgub je 227 rnilijonov dinarjev, kar je za 29,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največjo izgubo so imeli v Petrolu, TOZD Zemeljski plin, in sicer v višini 170' milijo-nov dinarjev, kar predstavlja tri četrtine vseh izgub v šišenski občini. Glavni razlog za izgube v tej temeljni organizaciji so ne-usklajene (prenizke) cene. Izgube so imeli še v Iskri Elektrozveze, TOZD Usmerjene zveze, v Iskri Avtoelektrika, TOZD Žarnice, v Megradovi TOZD Gradbena operativa, v SGP Gorica, TOZD Gradbena operativa, v | Avtotehni TOZD Servisi in v Dekorju. V ne-I   gospodarstvu   je   imel   izgubo   samo   zavod
Tivoli v skupnem znesku 997.000 dinarjev, kar je za 85 odstotkov manj kot v p;rvih šestih mesecih lani, iz česar je moč sklepati, da jezačasni kolegijski poslovodni organ začel urejevati razmere v tej delovni or-ganizaciji.
Podatki o obsegu zaposlovanja so sicer dokaj ugodni, ne pa tudi po strukturi. Ste-vilo zaposlenih v šišenski občini se je nam-reč povečalo za 1,5 odstotka v primerjavi s prvim polletjem lani, toda v gospodarstvu je bil ta porast le 0,3 odstotka, v negospo-darstvu pa kar 12,6 odstotka. Ob tem je treba upoštevati, da zaradi stalnih sprememb v samoupravni organiziranosti posameznih or-ganizacij te številke ne dajejo povsem realne slike  o  zaposlovanju  novih  delavcev.
Zato pa so bolj razveseljive številke o osebnih dbhodkih, saj je povprečni osebni dohodek v prvem poiletju znašal 11.316 di-narjev, v. primerjavi s celoletnim povpreč-jem leta 1980 so se povečali skupaj za 20.1 odstotka, od tega v gospodarstvu za 21 od-stotkov, v negospodarstvu pa za 12,2 odstot-ka.
To je le nekaj najbolj osnovnih ugotovitev o gospodarskih rezultatih v prvem letošnjem polletju. Podrobnejšo analizo lahko priča-kujemo na prihodnji seji občinske skupščine, ko bodo predvsem delegati v zboru združe-nega dela verjetno obrazložili podrobne vzro-ke za takšne gospodarske rezultate, kot so bili doseženi v prvih šestih mesecih letoš-njega  leta.
France Kmetič