Stran 34                 . ANGELČEK___________Leto 26
' I.v. Langerholz:                                                               ¦
Sveti Alojzij.           ^J
(K 350letnici njegovega rojstva,)             '"^^^
^jj^lPrzel in dolgočasen zimski dan je, ko to-le I P5fn|ut!f pišem. Ravno sem seštel mrliče, ki leže po-^¦kg^šP1 kopani na našem pokopališču majhne hri-bovske farc, ki obstoja šele dobrih sto let. Kaj pra-vite, koliko jih je — v teh sto letih mrličev? 1835 jih je. Precejšnje število, kaj?
Tužne misli objamejo mojo dušo,
Toliko mrličcv, in. kdo se jih še spominja? Do-malcga vsi so pozabljeni. Ljudje hodijo mimo njih grobov, v grobovih počivajo njih sorodniki, stari očetje, stare matere, strici, tetc, botri, botrc: a do-malega vse je pozabljeno. Sempatja se jih spomni kaka dobra duša in vošči vsem skupaj: »Bog jim daj večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v miru! Amen.«
In zopet mi splavajo misli nekam drugam.
Gor nad zvezdami, v srečnih nebesih pa živi izvoljeno število tistih, ki so tudi živeli in umrli na svetu, pa se jih človeški rod še vedno spominja. Dve-sto, tristo, tisoč in še več let je žc minulo po njih. smrti, a človek se jih spominja še vcdno z velikim občudovanjem. Pa se jih tudi mora spominjati. Saj so to njegovi najboljši prijatelji, in Bog jih ima prav zelo rad.
Kdo izmed vas, dragi otroci, ne pozna vsaj ne-kaj svetnikov v nebesih? Vsaj svojega krstnega pa-trona mora vsakdo poznati.   Pa še enega mora po-   I znati vsak učenec in vsaka učcnka, in še bolj vsak,   I komur je  »Angelček« ljub tovariš.
Sveti Alojzij je ime temu svetniku.
Letos bo minulo 9. sušca 350 lct, kar je ta blagi angelski mladenič, kakor ga navadno imenujemo, za-gledal luč sveta. Zato vam želim povedati prav ve-liko lepega iz njegovega življenja. Vi pa pridno pre-birajte te liste in v dobrem posnemajtc svetega Alojzija.
Leto 26                    ANGELČEK                   Stran 35
1. Prva leta svetega Alojzija.
V severni Italiji blizu Gardskega jezera leži majhno mestccc in grad, Kastiljone po imenu. Ta grad je rojstni kraj svetega Alojzija. V bližini tega kraja poje danes bojno orožjc svojo smrtno pesem. Naj bi tudi svcti Alojzij prosil ljubega Boga, da bi ta pescm skoro utihnila!
-------------------^jj     Sveti Alojzij.    IJp
Očetu svetega Alojzija je bilo ime Ferdinand. Pisal se je pa Goncaga. Zato večkrat berete pod podobo svetega Alojzija napisano: Sveti Alojzij Gon-caga. Oče svetega Alojzija je bil vladar v majhnem delu seveme Italije in obenem vojskovodja v službi španskega kralja Filipa II.
Stran 36     ^^^ANGELCEf^^^^^Let^6
Materi šveiega Alojzija je bilo ime Marta. Bila je jako pobožna gospa in zelo usmiljenega srca.
Dne 9. marca 1568 je zagledal sveti Alojzij luč sveta. Ob rojstvu je bil tako slaboten, da so se bali, da bo precej umrl. Krščen je bil slovesno v farni cerkvi kastiljonski šele dne 20. aprila. V krstno knjigo mu je zapisal duhovnik, ki ga je krstil, tole voščilo: »Naj bi bil srečen, ljubljen od Boga, trikrat svetega in mogočnega, in naj bi bil pri ljudeh v traj-nem spominu!« Vse se je res zgodilo. Oče Ferdinand je obdaroval ob tisti priliki vse kastiljonske reveže z dcnarjem, otroke pa s sladkarijami.
Pobožna mati Marta je svojega malega Alojzija kaj rada imenovala svojega angelca. To lepo ime mu je nadela tudi njegova druga mati, sveta kato-liška Cerkev.  Imenuje ga »angelskega mladehiča«.
Primero z angelom je zaslužil sveti Alojzij že v svojih dctinskih letih.
Mati njegova sama je skrbela, da sc je zgodaj navadil njen sinček pokrižati se, sama ga je tudi učila izgovarjati presladko ime Jezusovo in. Marijitio. Kakšno veselje je bilo za dobro mater, ko se jc nje-nemu Lojzku prvič razvezal jezik, in so bile prve njegove besede:   »Jezus, Marija!«
Mali Alojzij je silno rad molil. Večkrat je kar izginil domačim izpred oči. Iskali so ga in iskali in slednjič so ga našli y kakem kotu skritega in zatop-ljenega v molitev.
Ravnotako zgodaj je začel kazati mali Alojzij svojo ljubezen do revežev. Ni še znal govoriti, pa če jc zagledal reveža, je toliko časa kazal nanj s prstkom, toliko časa upiral vanj svoje iskrenc oči, da so domači le obdarovali reveža.
(Nadaljevanje.)