- «> "7 £ ( i i «> ~ Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Offic e of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND §OUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega defMtfa. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV. — LETO IV. " CLEVELAND, ()., PONDELJEK (MONDAY) JANUARY 3rd ^921.________ST. 1. (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the PosToffke at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.____________________________ Posamezna številka 3c SMRTNO KRIŽIŠČE V EUCLID, 0. ZOPET ZAHTEVALO ŠEST ŽRTEV. ŠEST HRVATSKIH TAMBURAŠEV JE NAŠLO SMRT NA USODEPOLNEM KRIŽIŠČU NA NOVEGA LETA DAN ZGODAJ ZJUTRAJ. — LOKOMOTIVA "TWENTIETH CENTURY LIMITED" VLAKA JE VLEKLA AVTOMOBIL Z ŽRTVAMI VRED ŠE POLJ MILJE. — DVA IZMED DRUŽBE STA PO ČUDNEM NAKLJUČJU OSTALA PRI ŽIVLJENJU. PAŠIO JE PREDSEDNIK HOVEOA JUG. KABINETA. Belgrad, 2. dec. — Regent A-leksander je danes podpisal na-redbo, glasom, katerega nastopi službu novi kabinet, kateremu1 predseduje M. Pašič, ki je obenem tudi zunanji minister. Kot je razvidno, je novi kabinet radikolno-demokratski. Drugi člani kabinetu so: Trif-^coviČ, justični minister; Draško-vič, minister za notranje zadeve in javne naprave; Kosta Stojano-vič, finančni minister, J oca Jova-nič, prometni minister; Pribičevič, minister za prosveto; J. Jankovič, poljedelski minister; Križman, tki-nister rudnikov in šum; general Jovanovič, vojni minister; Slavko Miljetič, poštni in brzojavni minister; Kukoveč, minister.za javno blagostanje in začasni živilski minister; Nikolaj Cuzunovič, minister agrarnih reform in Milkovoj Jovanovič, trgovski minister. / Zarota v oblačilni industriji razkrita. Boston, Mass.—Pred par dnevi se je v Bostonu vršil velik shod bostonskih članov unije oblačilnih delavcev, na katerem se -vAncvrA predsednik organizacije "Amalgamated Clothing Workers of America" Sidney Hillman izjavil, da so se mu pred štirimi meseci približali zastopniki new~yorških oblačilnih tovarnarjev, ki so-ga vprašali, če bi jim hotel pomagati s proglasitvijo "prijateljskega štrajka," namen katerega bi bil znižati produkcijo in vzdržati cene na svojem višku. Samo ob sebi seveda je umevno, da bi se mu za tako 'uslugo" tudi primerno plačalo. On seveda je ponudbo zavrnil in mesto tega so oblačilni podjetniki sedaj samo svojo roko iz-prli oblačilne delavce v' New Yor-ku, Bostonu in v Baltimore. Na shodu je bila sprejeta tudi resolucija, glasom katere se člani oblačilne organizacije v Bostonu zavezujejo, da se ne povrnejo na delo pod pogoji, ki jih stavijo delodajalci, ker to bi ne znacilo druzega kot smrt unije in znižanje plač. Sodnik McGannon bo dobil novo obrav-nayo. Na smrtnem križišču, kjer sta bila pred kratkim ubita John Kracker in njegova nečakinja, se je na Novega leta dan ob 3:15 zjutraj zopet primerila grozna nesreča, ki je zahtevala kar šest človeških žrtev hkratu. Ubitih je bilo šest hrvaških tamburašev, ki so se vračali od praznovanja Silvestrovega večera na neki prireditvi v Euclid, O. Ubiti so bili sledeči: Štefan Vratarič, 979 E. 65th St.; Maks Sussio, E. 64. St., blizu St. Clair Ave.; Frank Jelenič, 999 E. 67th St.; Andrej Menobič, 1014 E. 63rd. St.; Štefan Golezič, 964 E. 70th St.; Clarence Jutov, 6932 Lakeview Ave. Poškodovana sta: Leo Vranic, 1014 E. 63rd St.; vsa 'njegova leva stran je.pretrta; Fr. Gregorič, 999 E. 67th St., leva noga strta; oba se nahajata v Glenville bolnišnici. Kot se izjavljata Vranič in Gregorič, je vzrok nesreči to, da voznik ni mogel videti vlaka, ki je prihajal, ker so na stranski progi stali tvorni vagoni, ki so zakrivali prihajajoči brzovlak. _ Tamburaši so spoznali svoj položaj šele, ko je bil njih avtomobil na' progi, in je bM lokomotiva s "silno naglico drvečega vlaka že pred njitfii. Jutov, ki je vozil, je poskusil v poslednjem trenotku pognati avtomobil na varno, toda bilo je že prepozno; lokomotiva ga je zadela ravno v sredo zadnjega konca. Lokomotiva je vlekla avtomobil z žrtvami vred še kake pol milje daleč, kajti navzlic vsemu prizadevanju strojevodje je bilo lokomotivo nemogoče preje ustaviti. Končno je zadnji del avtomobila ostal na robu železniškega nasipa ob Neff Ave., ostali deli avtomobila pa so bili raztreseni ob progi s razdalji pol milje. Da sta Vranic in Gregorič ušla smrti, je malo manj kot čudež. Sedela sta spredaj z Jutovom, ki je vozil, in sta bila vržena na stran, medtem, ko je Jutova pritisnila pod krmilno kolo in ga vleklo z drugimi vred ob progi. Čez nekaj časa se je Vranič zavedel, ter je tekel pol milje daleč v dvorano, kjer so igrali, da dobi kako pomoč. Medtem so uslužbenci vlaka in ondotni prebivalci prizadevali, da naredijo *za ponesrečence, kar je bilo pač mp-goče. Pet jih je bilo na mestu ubitih, Jelenič pa je umrl na poti v East Cleveland bolnišnico. Louis Reeher, ki živi blizu mesta, kjer se je, pripetila nesreča, je po telefonu poklical za pomoč, in dospela •sta iz Clevelanda dva rešilna vozova, toda druzega nista mogla napraviti kot naložiti mrtve žrtve in- jih odpeljati. Sicer se navadno pred dohodom vsakega vlaka na ondotnem križišču daje signal z lučmi in zvonenjem, toda kot se izjavljata Vranič in Gregorič, ni bilo v sobo*to zjutraj slišati nikakega zvonenja, ali pa je morda avtomobil napravil toliko ropota, da signala niso slišali. Trupla ubitih se nahajajo v Zeletovi in Grdinovi mrtvašnici. Na Silvestrov večer, in na Novega leta dan zjutraj se je pripetilo v Clevelandu in bližini še več drugih nesreč, v katerih je bilo več oseb poškodovanih, toda ubit ni bil nihče. "■■■" • > Y T- ■■ ;.v ••, " '■fi \ • Edward C. Stahton, novi okrajni prosekutor, je n- Toda njih nasprotniki so bili bolj mrtvi in bolj nesposobni kot so i, mislili. Ni dvoma, da je večina prebivatelstva v centralni Rusiji z veseljem sprejela boljševiško revolucijo. Bil sem presenečen, ko e sem iz študije rezultatov volitev ta za ustavodajno "skupščino spoznal, ta da so boljšerviki od vseh glasov centralne in severne Rusije, všev-ši Moskvo in Petrograd, in seve-rorzapadne in zapadao-centralne armade, dobili 55 procentov glasov. Bili pa so v manjšini v bogatejših pokrajinah kot v Ukrajini, južni Rusiji, Kavkazu jn Sibiriji, kjer 30 imeli večino socijalni revo-lupijonarji. Toda tudi te pokrajine so počasi prešle na njih stran, za kai; se imajo v prvi vrsti zahvaliti nespametnemu in brutalnemu postopanju "belih" generalov. Ako človek vpraša, kako se je vzdržalo to diktaturo, se odgovori, da deloma z neprestano propagando, deloma z strahovlado, v prvi vsti z zavzetjem odločilnih 1 .ktičnih "pozicij"—-kot so sovj««. ti, strokovne unije in armada. Komunistom je mogoče vdržati pretežno večiq,o v sovjetih v prvi vrsti z zatrtjern propagande njih nasprotnikov. Najslabša stran sovjetskega sistema je javno glasovanje, in sicer navadno potom dviganje roke, tako, da je vsak nasprotnik takoj zaznamovan.— Neenakost, ki je v prilog industri-jalnih okrožij in proti bolj nazadnjaškim kmetiškim pokrajinam,, bi se morda še dalo na kak način braniti. Volilna pravica je sedaj skoro splošna, kajti delodajalski razred, ki je bil preje izobčen, se je sedaj pomešjal med plačane delavce; izvzeti so le bogatejši poljedelski okraji, kjer so bogati kmetiški najemniki še vedno v moči. V splošnem se lahko trdi, da v Rusiji danes ne obstoja nikaka časnikarska opozicija, dasiravno imajo socijalni revolucijonarji levega krila en mesečnik, judovske stranke pa več tednikov. Govoril sem z manjševiškimi voditelji, ki so mi povedali o svo-* jih teikočah. Nemogoče jim je do< j biti papir, katerega kontrolira vla-j da, in talko ne morejo izdajati pamfletov in letakov niti za časa volitev. Jako teško jim je dobiti dvorane tja shodeh, ki jih sklicujejo razne skupine, volilcev in sovjetskih uslužbencev. Uspeh dose žejo povečihi le v tovarnah, kjer lahko širijo propagando potom govorjenja. Toda tudi v teh slučajih se večkrat njih kandidatov ne odobri in včasih se jih izključi. Nekoč se je napravilo, ko manj-seviŠki zastopniki niso hoteli voliti Lenina in Trockija častnim predsednikom dotičnega sovjeta. Navzlic temu pa se jih tolerira in priznava kot legalne opozicijoni-ste. (Dalje). — Danes zjutraj je umrl rojak Josip Mehle, stanujoč na 5415 Homer Ave. Pokojni je bolehal na j etiki okoli pet tet. Pogreb se vrši v sredo ob 8- uri zjutraj. Bil je član dr. Naprej, št. 5 S, N. P. J. Družini izrekamo naSe iskreno sožalje. Caruso ne bo več pel? D'Annunzio se je podal* SO NAŠLI DOLGO POGREŠANI BALON. ------v, Rockway, N. Y., 2. jan.—Gla-so"m brzojavke, ki jo je danes prejela tukajšnja mornariška brezžična postaja, je pogrešani armadni balon A-5598 dne 14. dec. pristal severovzhodno od Ontario, in da so vse tri psebe ki so se nahajale v njem, popolnoma na varnem. Pogrešani je odplul od tukaj 12. decembra, in kep se do sedaj ni slišalo od njega nobenega glasu, se je balo, da se mu je pripetila nesreča. PARIZ SE BOJI NOVIH VOJEN. Paris, 29. dec.—V Parizu se izraža bojazen, da boljševišjce priprave za vojno proti Poljski značijo, da se bo spomladi zopet obnovila vojna. Tudi Nemčija dela Francozom skrbi. Danes je poslala jako oster odgovor na zavezniško zahteva, da se razoroži nemško meščansko gardo. Govori se, da se v Nemčiji izdeluje velikanske količine municije, katero se pošilja v Moskvo. Francoski parlament je glasoval za aprovizaci-jo, da se v slučaju boljševiškega napada preskrbi obmejnim državam vojnega materijala. Francosko vojno ministrstvo poroča, da ie Leninpovečal rdečo kavalerijo na 100,000 mož, in da se je na zapadni meji koncentriralo na-daljnih 100,000 mož. POTRES V ALBANIJI. Pariz, 2. jan.-i—Glasom brzojavke, ki je je poslal Amer. rdeči križ, je mesto Albasan v Albaniji zadel potres, v katerem je bilo 1 4 oseb ubitih, 300 pa poškodovanih, medtem ko je okro^ 10,000 oseb zgubilo streho. V jnestu sta bili takrat samo dve članici Ameriškega rdečega križa, ki je takoj podvzel korake, da se prizadetiip prebivalcem poda čimhitrejša pomoč. Trst, 2. jan.—Kot se poroča tukaj, D'Annunzio po svoji u-j makniti kot poglavar kvarner-| regencije, ne bo živel več v Ita-I liji. Kot se zatrjuje bo odšel v Rim, kjer bo izročil kralju vse medalje, katere se mu je podelilo tekom vojne, \vštevši zlato medal jo za hrabrost, kar je najvišja italijansko odlikovanje, nato pa zapustil Italijo. Delegat je reškega mestnega koncila so si nadvse prizadevali da bi gen. Caviglija dovolil D'An nunziu, da zapusti Reko na čelu svojih legijonarjev, toda Caviglija je prišnjo odločno zavrnil. Danes se je pričelo z izmenjevanjem ujetnikov, ki so bili vzeti tekom bojev pred Reko. Vrnilo se je 1 63 vojakov in 100 legijonarjev. V Reki se vzdržuje pedaj posebna po i licija, katero je organiziral narodni koncil. Včeraj popoldne je skušal iti na Rpko Gabrielino D'Annunzio, sin Poeta D'Annunzia. Fri njem je bil tudi žurnalist Deri, toda red ne čete mu niso hoteje dovoliti prehoda in mu celo zagrozile z aretacijo. Čete provizorične vlade na Reki so danes pričele z ra- New York, .31, dec —Dane se je tukaj izražal strah, da se "Zlatega glasu" Enrico Caruso-a, slavnega tenorista, ne bo nikdar več slišalo na opernem odru. Navzlic uradnim poročilom, da je njegovo stanje boljše potem ko se je podvrgel drugi operaciji v zvezi v vnetjem rebrne mrene, pa raste prepričanje, da vrsta neprilik, ki so sd končale znjegovim sedanjim stanjem, pomeni začetek konca muzikalične kari j ere onega izmed najbrilijantnajših tenoristov, kar jih je kdaj svet slišal. Caruso sam je velik optimost in sploh ne misli na trajno umak-nenje z odra. Prva neprilika ga je doletela pred par tedni, ko je pri ogranju vloge Samsona padel na njegovo glavo steber templja, katerega je podiral. Kmalu nato se je v vlogi Pagliacci izpodtaknil, ko je tekel po stopnicah, ter se pri tem poškodoval ob strani. Potem pa se mu je pri petju pretrgala v grlu mala žilica, vsled česar je bilo več njegovih predstav preklicanih. Njegova sedanja bolezen se je pričela na božični dan. Caruso je pričel peti v neki n&-epeljski cerkvi, ko je bil 1 1 let star. V operi je prvič nastopil istotam leta 1894. V Amerikp je prišel prvič leta 1903. Pred dvema letoma se je poročil New Yor-ku z Miss Dorothy P. Benjamin, iz katerega zakbna ima eno hčer. Večkrat se je že zgodilo, da je dobil $3000 samo za en večer. — Umrla je ga. Taušelj, stanujoča na 6313 Schaffer ave., članica dr. St. Olair Grove, 98 W. of W. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8. uri. zaroževanjem, in redni vojaki bodo prišli, v mesto nocoj, da vzamejo orožje, katero so dobili od legijcinarjev. Vse parnike "kvar-nerske regencije" se bo odvedlo iz pristanišča Reke jutri in sicer v puljsko pristanišče. V teku petih dni bodo legijonarji, ki so držali mesto 16 mesecev, vsi iz Reke, in vse orožje bo v rokah vladnih čet. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" JANUARY 3rd, 1921. i ■ ■ —■ -- 1 " —i- "Enakopravnost" lv°jz IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV nev ISSUED EVEItY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS mQ Owned and Published bv rHE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buasiaes Place of the Corporation^ ^___6418 ST. CLAIR AVE, prt SUBSCRIPTION RATES: r,a By Carrier ........................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 me 3 mo. $2.00. gei United States .....................1 year $«0, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 posamezna Številka 3c__single copy 3c _j to< Lastuie in izdaia era ill AmeriŠko-Jugoslovanska Tiskoma Družba. -yr 64i8 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE- Za vsebino oelasov ni odgovorno ne uredništvo, ne apravriištvo. CLEVELAND, O., PONDELJE K (MONDAY) JAN. 3rd. 192,1 £a , ^ 104__Ug POLJSKI 1 RUSIJA. ' - p£ " ' ki Ce bi stvar ne bila tako resna, tedaj bi bil položaj n med Poljsko in sovjetsko Rusijo skoro komičen. Boji in pogajanja se vršijo že nad eno leto, ifi kar najvažnejše je m to, da niti *ena niti druga stran ne deluje po skrbno izdela -nem načrtu, temveč da je ftjuno postopanje v prvi vrsti j, oportunistično. . < .. Res je sicer, da ko je Poljska preteklo spomlad pri-' cela s svojo ofenzivo proti Rusiji, je trdila, da to dela iz potrebe, češ, da Rusi zbirajo velikanske armade na njeni meji, in da ako ne udari, tedaj da se bo morala boriti pozneje pod veliko bolj neugodnimi okolščinami. j; Dejstvo pa je, da ko je Poljska dosegla v boju nekaj j p uspehov," in je dosegla umikanje sovjetskih Čet, je takoj,p razširila «vojo vizijo in preuredila svoje načrte. Defenzivna ofenziva je takoj ozgubila svoj defenziv- j p m značaj, in se. je izpremenila v nekako sveto vojsko za i/ehabilitacijo Velike Poljske, kakršna je obstojala v dneh pred razdelitvijo stare poljske države, ^ Isto se lahko reče tudi o ruski proti-ofenzivi, ki je,2 rledila. Najprej je bila brez dvoma popolnoma upraviče- ;8 i a. Poljske čete so zasedle nepreklicno rusko zemljo- in i * Varšava je javno in odkrito priznavala, da so njeni ha- j j meni podjarmeljevalnL , !( Ko pa so pod udarci sovjetske armade poljske čete;« pričele izgubljati in so bile prisiljene umikati se, ko je j | sledila zmaga za zmago, in so se nahajala sovjetske čete j J *koro pred vrati Varšave, tedaj se tuai v Moskvi očivid- { vi o prenaredili svoje vojne na%?te in pričeli misliti, da-li j bi ne bilo mogoče proglasiti -sovjetski režim če'z vso Polj-sko. Potem je ifrišla zopet velika poljska ofenziva, in tu-, cii velike sile so izjavile, da ne bodo trpele, da bi sovjetske čete držale poljsko ozemlje. Bojni val se je zopet zaobrnil in se začel vračati proti poljski meji. Na tej točki so si zavezniške sile in Amerike zavzele, da položaj stabilizirajo. Francija in Anglija sta skupno z Združenimi državami jako jasno povedali Varšavi, da ne bodo več odobravali obnovitve poljske agresivnosti, s, kakršno se je pričelo spomladi. Toda Poljska je že pozabila na pred kratkim zadane udarce in sramotno umi* kanje, in kazala ni nikj&e volje, da posluša resen nasvet ■ svojih pokroviteljic. < J Poljski eunanji minister je poslal ameriški vladi no*! o, v kateri je izjavljal, da navzlic izraženih simpatij za- _ reznikov^e morala Poljska poleti sama gledati v obraz levarnosti, in da so dogodki, ki so sledili, dokazali, da se nore Poljska zanašati edinole na lastno vojaško moč. \ "Ako bi vojaške operacije upotrebljale korake zaij preprečitev ponovne invazije Poljske" se je glasila dotič- < :ia nota, "tedaj bi nikakor ne bilo pravično, da bi umetne i neje, ki ne vežejo enega nasprotnika, delale zapreko dru- j gemu pri njegovih vojaških operacijah." Iz vojaškega stališča je morda taka razlaga možna, toda rabilo se jo je pa le, da se z njo zakrije agresivnost, in o tem niso nikdar dvomili niti v Parizu, Londonu ali Washingtonu. Toda navzlic vsepiu" temu je prišlo do mirovnih pogajanj v Rigi, in zdelo se je da bo Poljska dosegla velike pridobitve, ko je prišel silni poraz' generala Wrangla, ki, je položaj zopet popolnoma predrugačil. j Danes se nima Rusija ničesar več bati od Wrangla, ali katerekoli druge protirevolucijonarne frakcije, zato j pa se ji nič več tako ne zavida skleniti mir s Poljsko,, ki je na drugi strani željna, da se čimpreje sklene defi-1 nitiven mir. Tak je položaj danes; kaj se bo iz njega razvilo, bomo videli v bližnji bodočnosti. » zgledi nemške indu« £ strije v bližnji bo- sl ei dočnosii p - / zi Komaj se je nemška iridustri- r< a po vojni začela oživljati, jI d >reti od-francoske strani usode- k :>oln udarec, ki grozi, da Nemčijo s azkosa in uniči. Vsa ogromna d lemška industrija je odvisna od ii premoga iz Saarske kotline in iz r gornje člezijskih rudokopov. Ta r udarec bi bila zasedba saarske i \ kotline po Francozih. Ako se to j c zgodi,, bo odvisna nemška indu- r strija od milosti Francije, ki bo pošiljala brez dvoma premog pred vsem v južne in zapadne . kraje nemške dežele z namervom, da uniči severonemško industrijo, ter s tem dosele razkosanje VeJi-ke Cermanije. G'av.n namen j i rancij • je pač ta, da napravi j Nemčijo nezmožno m "r-vanehe.' In to skuša doseči na ta način, da 1 uniči ali vsaj obč;;.'.'.> oslabi na-opr.istnika na gost, > I v;- cm po-J1u. Potemtakem ■ im bo tudi u-mljivo, zakaj ge Francije tol'ko briga za življensk<"> sposobnost Nemške Avstrije. O drugem nemškem premogo-kopnem revirja v Gornji Sleziji pa ima odločiti plesbicit, o čigar izidu Nemci niso gotovi, ali bo u-goden zanje ali za Poljsko. Neugoden plebiscit bi imel to posledico, „da bi Nemčija ne mogla zadostiti zahtevam Francije po premogu, kafkor je bilo sklenjeno na I konferenci v Spaa in Francozi bi ! vidfeli v tem povod, zasesti saar-| sko kotliho. V slučaju, da Nemci --t-i-—~~T B ri plesbicitu propadejo, značilo b< i to takorekoč kfinec gospodar- ni ce moči Nemčije, ki je bila prej H; na izmed najbogatejših dežel na 11 remogu. Ostala bi brez "hrane" n a svojo industrijo. Ni čuda to- V ej, da -skušajo Nemci zadostiti y [olžnostim, naloženim jim na :onferenci v Spa. Premogokopni indikat je skrčil k'voto lastnim in-lu3trijam, ki prejemajo sic«r iz ^ nozemstva mnogo naročil, kgte-ih pa ne morejo izvršiti. Nekate- ,Q a podjetja delajo samo nekaj dni c / tednu, druga odpuščajo delav- z ;e, le da bi ne prenehala popol- j ioma. t , ' t Da so na zasedbi saarske kotli- S \ ( i ne, ki bi bila tako usodepolna za Nemčijo in za celo srednjo Evro- 1 pb, interesirane tudi druge entent- 2 ne velevlasti, predvsem Anglija, 1 je jasno. Anglija bi se zoperstav- i Ijala temu koraku, ker bi s tern ^ Francija zadobila gospodarsko 1 premoč v sredrfji Evropi, ki bi angleškim industrijalnim krogom gotovo ne bila všeč. Anglija je 1 skrbela, da se njena konkurentinja j1 Nemčija uniči in bo gotovo znala j brzdati francoske industrijalce, ki j stremijo za popolnim političnim in gospodarskim uničenjem Nemčije. Angleški interes je:, mnpgo držav, a nobena premočna! Francija prodaja že sedaj nemški premog rva svetovnem trgu po znižani ceni,, ter vleče iz tega • mnogo milijonov, med tem ko trpi Nemčija pomanjkanje. Nem-' čija se 3icer trudi,v da bi^ne dala' Franciji nobenega povoda za zasedbo saarske kotline, a kdor^ išče, ga nevadno tudi najde. / DOPIS IZ NE ODREDE NE S DOMOVINE. so ( „-;— duš Prejeli smo naslednji dopis T za priobčitev v našem listu. Do* pra pisnik obljublja da bo v bodoče napisal še kako poročilo za RE; naš list, kar bo naše čitatelje gotovo zanimalo, posebno, one, ki so tamkaj doma. (._ Ogenj in bombe za naše ^ pravice. V Beneški Juliji, kateri pra- be vijo nekateri ljudje tudi Nebe- ^ ška Julija,~"se živi prav po ne-beško. Ali ne vsim ljudem, ka-terim je dano živeti v tem ^ ozemlju, se godi enako. Komur ^ je mati narava utisnila na čelo ^ (znamenje slovanskega pokole- I . , , v. • 1 ra< in,]a, ta se gotovo ne šteje med .. j onimi srečnimi,'ki se radujejo 3in 'ter veselijo konečnega odreže- . Inja. Vsak kdor je Slovenec ali ^ (Hrvat ta bridko občuti sedaj, ®e kar se je sklenilo v sporazumu v c v Sveti Margeriti. Preganjani ze in zasledovani simo na vse mo- "F goče načine in :ker se bojijo ob belem dnevu, da ne bi naleteli ^ na katero trdo kost, izrabljajo sU nam nasprotujoči elementi noč c in temo v svoje peklenske na- P' mene. je T Dne 17. novembra se je vršil . . v Gorici v dvorani Central ja-1 ven slovenski koncert pod vod- pi 1 stvom g. :Komela. V začetku 1 tega koncerta so se nahajali v p; dvorani med drugimi tudi ner ^ ' kaj italijanskih častnikov, ka- st teri so pa takoj pri drugi točju 11 " odšli ter dali znamenje napadal-1 cem. Bruhal je najprej prere- ie " i zala električno žico tako, da se z ' je splošna tema razprostirala po 11 bližnjih prostorih, nato ®o ro-11 . govileži vrgli bomfbo v dvorano, k a ki pa se ni k sreči razpožila. Brezmejen strah in splošna 11 > zmešnjava je zavladala po dvo- _ rani; vsi so hiteli proti izhodu. 1 rw Pri tem se je dogodilo, da so c n bili ,mijogi poteptani in povalja-o ni; drugi so izgubili denar in 1 3j vrednostne papirje; nekateri so i ^ v gyeči ostali ranjeni in poman- ^ je drani. Celo zlate verižice in i a j drugi taki okraski so se, našli 1 |a|na tleh, ko se je prvo. neurje i "pomirilo. Od pobalinskih napa- : m dalcev ne duha ne sluha. l 22. november ostane Go- ] ;o ričanom tudi v dobrem spominu, i Takrat so si pa italijanski so-;' bojevniki izbrali mirno goriško, n" tiskarno; kjer se tiska "Goriška | 50 Straža". Prišli so žopet z bom- j j bami ter vrgli .v tiskarniške pro, co store, ki se nahajajo v Gregori-j n"!cevem domu. Bomba' je prile-1 'la tela na papir in razpočila; hi-:a- poma je bilo vse v plamenu. or j Zgorel je pa samo novi koledar ; 1921 od tiskarskih izdelkov. Stranke, bivajoče v poslopju gan ogenj z veliki mtrudom za- tak išile. je 1 Tako najn hočejo oni vsiliti , avico z ognjem in bombami! __no> EŠITEV VPRAŠANJA JUZ- ^ NE ŽELEZNICE. fh To vprašanje se je začelo 2 raz-adom avstroogrske samovlade. 7'a roge jž. železnice, ki je se vedno ist neke internacij onalne druž-e, tečejo po zemljah Nemške Av- ' ;rije, Jugoslavije in Italije. Te ržave so po razsulu monarhije ačele upravljati obrate Južne že-sznice, kakor bi ta bila leta njih sst. Italija je na pr. uvedla svoj v° bratni red, odslovila prejšnje u- ^ adništvo ter je nadomestila s svo- po im italijanskim. vn Vprašanje je naravno: kdo je n ^ao gospodar železnice? Ali bo e nadalje omenjena družba ali ''' sodo skušale te države odkupiti pc •eleznico? Zlasti pa zanima naše jpokonjence vprašanje, kdo jim ni do izplačeval mirovino? Saj je i • Enano vsakomur, da čakajo na re-šitev kočljivega vprašanja kakor Gi "duše v vicah svetega raja." Zato P1 posvečan te vrstice našim upoko- Je jencem, ki jih je na stotiqe samo v rc Trstu. ^ Ze lani so se vršili neobvezni : pogovori med zastopniki italijan- v; ske vlade in južne železnice, kjer j pa se niso storili nikaki sklepi, marveč so si predstavniki obeh strank Ie izmenjali svoje misli o možnosti rešitve tega vprašanja. g Pri vseh zakulisnih dogovorih 81 je eno gotovo: Južna železnica, zahteva, da ji italijanska vlada' s izroči vse proge. Dasi Italija želi " in bi tudi najrajši kratkomefla de-, kretirala podržavljenje Južne že- 11 leznice—v kolikor se namreč ta s nahaja v mejah italijanskega kraljestva—vendar se to ne zgodi. s Zakaj ne? Ker tega Južna železni- s ca ne dovoli. Ali pa ima Južna že- r leznica toliko moči? V odgovQr in f pojasnilo veljaj opomnja, da je j pri podjetju Južne železnice v naj- r večji meji udeležen francoski, ka- h "pital in da je bila Južna želeArito J, vselej, zlasti pa za časa mirovnihij-. pogajanj, v najožjem stiku s Pari- j zom. To dejstvo govori vse samo ; po sebi. Kaj more storiti vlada nasproti pariškim miljardarjem? j Temu dejstvu je tudi pripisati, 1 kar se je zgodilo minoli teden ne I Dunaju. "Neue Freie Presse" je I objavila dne 1 1. novembra, da j italijanska vlada pripoznava neoporečno pravico južnoželezniške j družbe do dotičnih prog in da je j bil sklenjen dogovor, glasom ka-. terega stopita dva Italijana kot člana v upravni svet družbe. Misel, da bi država enostransko, razlastila družbo, je davno prma- na. Kako naj bi si država, pa še kšna, upala naskočiti miljardar-v Parizu? Moje prepričanje potrjuje naj->vejši odlok reparacij ske komi-je na Dunaju, da mora vlada že-zniške vozove, ki so bili last za-:hnih družb, takoj vrniti lastni-om. Ako bi veljal ta odlok tudi i vse zaplenjene hlapone, potem i mogla Italija pač le zelo težav-o vzdržati promet na progah užne železnice. Saj nam je še do-ro v spominu govor generalne-a ravnatelja italijanskih držav-ih železnic v rimskem senatu, v aterem je povedal, da je vsled ojne postalo v Italiji ena četrtin-a vseh hlaponov popolnoma ne-•orabnih. Ako bi morala Italija Tniti mimo vozov tudi hlapone, :ako bi vzdržala promet, ki je tak že tako skrčen in pomanjk.-jiv? Silne vlakovne zamude, ki lovzočajo potnikom zlasti v zim-kem času toliko neprijetnosti, noramo namreč pripisati le pokvarjenim lokomotivam, ki so jim >ile moči izmozgane do konca.— ^isto smešen je izgovor o slabem jremogUj ko vendar vsi vemo, da e premog, ki ga rabi Italija, sko-■o izkljušno nemškega ali angleškega izvora. Potemtakem smemo biti gotovi, da bo Južna železnica imela tudi zanaprej vse proge v svoji režiji. Največja ovira rešitve kočljive« ga vprašanja je bil brez dvoma spor mej Italijo in Jugoslavijo.— Zdaj pa, ko se je, v Rapallu dosegel sporazum zaradi mej, sme-no upati, da vse tri interesirane države stopijo v pogajanja z Jui-no železnico in, se vprašanje slednjič uredi. , Pred par dnevi so dunajski listi objavili razveseljivo vest, da sta dva francoska zastopnika Južne železnice odpotovala v Bel-s?rad. Upajmo, da, se doseže popoln sporazum, po, čemer hrepene zapuščeni upokojenci Južne že- ([ezniee. ki jih nočete doslej pri-poznati ne Južna železnica, ruš nova vlada. Samo y teh razmerah je bilo možno, da so štirje železničarji za lakoto umrli, eden pa se je v skrajnem obupu—obesil. ....................■■umi i ii List Enakopravnost je pričel i/ha-, jati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trdne in neoinajene podlage v splošnem. Da se to uresniči, je velike važnosti to, da se vsak izmed čitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .Ust je storil že mnogo za vas, da za vas, kJ citate te vrstice. Koliko ste pa storili vi za list? ----—, 7 i Razkrinkani Habsburzaiii J SPISALA GROFICA LARISCH. o—....— - — 'Nasmejala se je in si zapalila svalčico. Nato pa je nadaljevala syojo zgodbo. "In res sem šla z doma —. če? ponočno obleko sfem ogrnila jutranje oblačilo, in ko'sem srečno prišla mimo Hane, ki spi kakor mrtva, sem se splazil^ po stopnicah navzdol. Tam me je akala Neža z dolgim plaščom in gostim pajčola-nom, ki sem. si vanj zavila glavo in obraz. Odklenila je vrata, jaz pa «eni stekla po ulici in skočila v izvo-ščeka, ki me 'je Čakal natančno na mestu, ki ga je bil Rudolf ozn»il."( In potem?" • ' % \ "Potem sem se odpeljala in čez malo čaisa se je izvošček ustavil. Iz iteme j4 pristopila neka 'postava. Bil je Rudolf! Oj, Marija, kako naj vam izrazim svoja čustva? Skoraj omedlela sem od radosti, ko sem se zavedla, da sem v resnici ob njegovi'strani. Tista ■vožnja je bila nebeška zame. Govorila .sva o toliko •rečeh, in bil je prav tako obožavanja vreden, kakor sem si ga domišljala." "Oj, Marija; Marija!" sem rekla. "Reva, ali pa tudi pomisliš, kaj delaš? Taka intriga ne bo imela nobenega dobrega konca?" V ng)a je roke okrog mene. "Ne boste naju iz-<.ali, :-caj?" 7 • "Ne, ne," 'sem rekla, "to nima z menoj nobenega c t?ravila,— in vrh tega tudi nočem, da bi bila zapletena v tako blazno pustolovščino." Marija seje očito potrudila prepričati da je bila zadeva povsem nedolžna. V njenih očeh je bila | prestolmiaslednikova nravnost neoporečena. Jaz pa . sem bila precej neverjetna, kajti še nikdar nisem sli- šala, praviti, da bi bil Rudolf človek, ki je spoštoval «mla<3pst in nedolžnost, kadar se je šlo-za njegovo poželenje. . ; * ■ | "Vem, da' so to ijjiamo srečne sanje,"" je nadalje-' yala, "iz katerih se bom neki dan prebudila in potem se poročim s kom drugim. Rudolfu sem celo povedala osebo, ki bi me rada poročila." Mene je to prav zanimalo in sem vprašala, kdo da je ta bodoči zaročenec. "Tisti abotni vojvoda Braganza," se-je zasmeja-la Marija. "Njemu je znana vsa moja zadeva z Rudolfom.': "Ali res," sem rekla, "in ti pošteno misliš, da te cm poroči, dasi mu je vise znano?" - "On je tako zaljubljen vame, da bo storil vse, kar želim. Saj veste, kako je trapast." Marijina ciničnost mi je mrzela. "Poslušaj," sem rekla, "daj si svetovati in opusti to ljubimkanje z Rudolfom; stvar je nevarna, in kadar bodo, enkrat ljudje to zavohali, te tudi »tisti tvtfj lahkomiselni Migudl ne •bo hotel poročiti, kadar postane cela zadeva javni škandal . . . Vseeno pa nehajmo o tem," in zasukala sem pogovor. Ona je bilo toliko taktna,* da se ni več dotaknila tega predmeta, ko pa mi je želela lahko noč, je rekla: "Ali boste obdržali mojo skrivnost, Marija?'.' x "Seveda, saj sem že obljubila," sem odvrnila. — "Moje mnenje o tvojem vedenju je ti -znanoy veš pa tudi, kako zelo te more Rudolf kompromitirati." Marija je postala nervozna in razdražljiva, vendar niserž prizanašala njenim čuvstvom. "Poleg tega pa moraš računati tudi s prestolonaalednico," sem nadaljevala; in zagotavljam te, ona more biti najhuj- , fa sovražnica; zbok tega — če vse vpošfcevamo — mislim, da nimaš posebnih upov na srečo. Ne pozabi ' pa, da je tu še cesarica. Kaj pa bo ona mislila?'^ "Kaj bi ona mislila?" je odvrnila Marija zaničlji-vo. "Kar da bi cesarica kdaj mislila o čemur in komurkoli kot o sami sebi!" - / ' Deseto poglavje. Bivala sem nekaj tednov v Pardubicah, in nisem dobila nobenega glasu od Marije. Življenje na prostem je izpolnjevalo ves moj prosti čas in ne morem pošteno reči, da bi si bila delala bogve kakšne skrbi glede tega, kaj je delala. Ker utegne to moje vedenje morebiti dati povod neugodnim opazkam, mislim, da je najboljše, če po pravici povem, da me ljubavne ra-mere drugih ljudi -niso nikdar posebno zanimale, in tudi, nisem smatrala njene zatelebanosti tako, da bi jo zapletle v resne posledice. Ce sodim celo zadevo, povsem; neosebno, menim, da bi bilo najbolj prav za me, če bi bila takoj obvestila gospo Večer6 o vsem, kar sem vedela; tega pa nisem §to»ila zbog tega, ker nisem "bila prepričana, da je bila Marija resno zaljubljena v Rudolfa, in sem povrhu vsega tudi dala svojo besedo/ da ne razkrijem nikomur, kar mi je bila povedala. Prvi mraz je kmalu naredil konec loyu in ker sem imela neprilike z zobmi, sem sklenila, da se vrnem na Dunaj. Grof Larisch ni oporekal, ko sem mu povedala o svojem namenu. "Prosim te samo to, Marija, da n£ boš; preveč obiskovala Baltazijeve sodrge," mi je rekel, "in -k kar se tiče gospe Večere pa Marije, povem odkrito, da mi ta dvojica ni kar njč všeč." "Dragi moj Jurij," sem odgovorila hladno, "jaz sem sigurno, docela zmožna, da si sama izbiram svoje -prijateljice. Vspešno si se vmešal med teto Cissi in men^i; prosim te, ne stori tega še z Baltazijevimi." 4 s Razgovor z zobozdravnikom je imel ta uspeh,, da seje pokazalo, da bom morala ostati na Dunaju dalj časa kot sem izprva nameravala. Malone vsi so že' odšli iz m'esta, Večerovi so skoraj da sami ostali tam, in ker sem še precej dolgočasila, sem začela zahajati k njim, kadar me je bila volja. Marija ni nikdar omenila Rudolfa, a je bila vi- - \ / deti nervozna in silno razvneta, in žal mi je bilo, ko sem morala opazovati neprestano pričkanje med njo in Hano. Vedno ste se prepirali in neki 'dan sta se sestri pri obedu odkrito 'sporekli, ne da bi se količkaj zmenili za navzočnost baronice in\ mene. Naposled je Marija vrgla nož in vilice doli, porinila svoj stol od njize in je joka je odšla'iz obed nice. Mati je šla ža njo, jaz pa sfem morala poslušati Hanine srdite izbruhe o njeni sestri. Ako bi mama hotela storiti edino prav«, bi pošteno naseškala Marijo," je dejala. "Sita sem je do grla; drugega je ni "kakor sveženj živcev in ..." pa vrnitev bdronice j-e naredil konec HaiTine-mu zaupnemu govorjenju. "Marija se v resnici ne počuti dobro," je povedala baronica Večera. "Rada bi videla, Marija, ako "bi jo hoteli vzeti danes popoldne seboj; revica meni, dt mora iti na svež zrak." Hana je zmajala z ramami, in ko sem odšla pc • kosilu v Marijino sobo, sem našla, da si je že posušila solze in .da j'e bila zopet vesela in vznemirjena. "Draga — draga Marija, torej me vzamete seboj ? Oj, kako angelsko dobri ste! Pelimo se ob »tirih v Proter — pritrdite, da se pel j eve." "Kaj za božjo voljo pa se zgodi v Pratru ob štirih?" Marija me je poljubila. ".Ker se on pogosto tja penije in jaz ga bi rada videla za en hip; saj ni nič hudega na tem," je rekla skrbne^, ker je videla, da nisem bila posebno zadovoljna. "Tako sočutni ste, da boste razumeli, kako nesrečna sem doma; Že dolgo časa nisem videla Rudolfa; ne odrecitemi.te majhne usluge, draga Marija." Imeti bi moral mnogo bolj trdo srce človek, kakor sem jaz, da bi ji odrekel in koncem vseh koncev je bila prošnja res malenkostna videti. "Veš, meni to ni dosti mar, vendar pojdem s teboj 'Y Prater," sem odgovorila; Hana -pa, ki je neopažena prišla v sobo, je rekla ironično : (Dalje prihodnjič) mm JANUARY 3rd, 1921 "ENAKOPRAVNOST' STRAN 3, iiiiiHiififcaiiiiiiiiiiiiEaitiiiKsiiiiE3iiiiiiiiiiiicaiii[iiiifiiic2iiiiiiiiiiiiEaiii]i!iiiiiic3iiiiiiiiitiiraiitiiiii>iiicaiiiiiiiiiiiic3iiiiiiiiiiticaiiniiiiiiiiE3:ir a ] STE LI STORILI SVOJO DOLŽNOST? | Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče. NE POZABITE | da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila | vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar g vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v p starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi j§ podpisi prejemnikov dokažemo. SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% O&RESTI. | Prodajamo parobrodne listke "vseh parobrodnih črt. Našim | potnikom preskrbimo potne 'listine in vse potrebno za potovanje, | in sicer BREZPLAČNO. Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in | opravljamo vse javile notarske posle. | 5 / (s Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na: IMETH STATE BIK I IVAN NEMETH, Predsednik. 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., | NEW YORK CITY, N. Y. hs ^'121IlllIl(Z3I£ftIltllIll____________■____' __ J f^jw.—wmmm...... / SLOVANSKA j|g|| PODPORNA DELAVSKA ZVEZA Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919. v.........■""............................................"..................................................'"" Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. / v Sprejema vsako značaj no osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškeg#jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. , Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in | polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—-16 | let cfo $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. S. D. P. Z. posluje/po National Fraternal Congress 1 lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n točno. j. Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let, Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi. S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi. t Po naselbinah, kjer še ni društva S^D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika. ^ J. PROSTOR, preds. BLAŽ NOVAK, tajnik 6120 St. Clair Ave. 634 Main Street, Cleveland, O. \ Johnstown, Pa. Slov. Delavski Dom v Cbllinwood, O IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednik: — JOHN IVANClC, 1280 E. 168th St, Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDIČ, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St. NADZORNI ODBOR: Predsednik; — JOHN BOHINC,. 1296 E. 178rd St. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANClC, FRANK FENDE, JOHN BOHINC. PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani. Vsakemu. Slovencu k Slovenki v Cleyelandu Je znana naša modna trgovina in to radi dobrega trpežnega blaga in prijazne postrežbe, OPRAVA ZA NEVESTE. Naše neveste hočemo preseneciti z našo krasno zbirko poročnih oblek, vencev in pajčola-nov in zato jih vabimo, da pridejo in si isto pregledajo. Prepričani smo, da vam bo vse ugajalo: blago, cene in postrežba, Nadalje vam naznanim, da se razprodaja še vedno nadaljuje na vsem blagu, posebno na suknjah. Pravkar sem dobil 150 lepih sukenj, vsakovrstne barve s kožuhovinastimi ovratniki. Žene in dekleta, ne pozabite si ogledati naše "zaloge, ki je tako velika in po izredno, nevr jetno nizkih cenah. Pridite in prepričajte se. Velika zaloga sukenj tudi za deklice in fantke, več kot polovico ceneje., Ne pozabite kupiti S. N, S. in' O. N, T. sukanec za kvačkati, po 10c. hranjenega prestola v tej orjaški' praznični loži. bo V sredi, na temnepn ozadju Ardenskega gozda, ki se je širil na obzorju kakor zastor bledozelene .'-,a barve, se je risal Sedan, ž geome-tričnemi crtaiAi syojih ytrdb, ki so sel jih poplavljeni travniki in reka tvi močili na' jugu in na zapadu. V Bazeilles-u so že plamenele hiše ja in prah bitke je ovijal vas. In na I (C vztoku, od La Moncelle do Gi-vonne, so se videli, kakor vrste s t žuželk, le nekateri polki i. in 12. žei armadnega zbora, pomikajoči se po strniščih ter od časa do časa ne izginjajoči v ozki dolini, kjer se za je skrivalo selo ob selu. Na na- ki sprotni strani se je kazalo drugo zu pobočje, kredasta polja, ki jih je škropil Chevalierski gozd s svoji je -ni zelenimi masami. A na severu bc 3e je posebno razločno videl 7. im aVmadni zbor, ki je s svojimi gi- pe baj očimi s črnimi pikami zavzemal Floinško planoto, širok pas Sa rdečkastih njiv, ki se je spuščal od s]j Garennskega gozdička do travni- Je kov na bregu reke. Se dalje tam so ležali Floing, Saint-Menges, kc Fleigneux, Illy-»—vasi, gubeče se na tem valovitem svetu, cela ne-rnirna pokrajina, razsekana s str- ^ ni pobočji. Na lovi se je videl tu-Ji ovinek Meusž, počasi tekoča /oda, Ieskečoča se v jasnem soln-:u kakor svetlo srebro, ki je okle V£ 3ala Igeški polotok s svojim širo- a 'um in lenim ovinkom, docela za->irala pot na Mezieres ter puščala 1 :ned svojim skrajnim bregom ter t!* neprodirnimi šumamiedino prosti D9t skozi Saintalbertsko sotesko. ✓ ra Stotisoč mož ir. ijetsto topov rj trancoske armade je bilo stlače- ! -lih in obkoljenih v tem trikotni- l!l 'vu; kadar se je kralj pruski obr- p lil proti zapadu, j«? videl drugo p avnins, ravnino Donchery-sko, Lš »ola polja, razširjajoča se proti s 3riancourtu^ Maršnpourtu in Brig- M •ies-ouxBois, brezkončno, sivo e- g jertilje, ležeče v pri.hu pod s. y.m fe nebom. In kadar je obrnil pro- =| li vztoku, je bila pred tesno stis | njenimi francpskim , črtami tudi | -d.-rzeW Jj | nebrojem vasi; najprej Douzy in | Carignan, nato više zgoraj Rube- g court, Pourru-aux-Bois, Franche- yj val, Villers-Cernay, do Chapello | od i meji. Vsa dežela #iaokrog j« | bila njegova,' po svoji volji je po*' 2 mikal dvestošestdeset tisoč mož in | osemsto topov svoje armade na- [p prej, z enim_samim pogledom je, objemal njih preplavljajoči marš. | Ze se je,od ene strani pomikal 11. | nrmadni zbor na Saint-Menges, | dočim je bil 5 zbor v Brignes-au:c | Bois in je čakala wuertemberska | divizijapri Donchery-u. Na dru- | gi strani, kjer so mu drevesa in l| fO griči ovirali pogled, je z duhom k gledal premikanje čet; ravno zdaj | je videl 12. zbor prodirati vxChe-1 : valierski gozd, in vedel je, da j« = garda morala doseči Villiers-Cer- = nay. To so bile čeljusti primaža: rj •armada prestolonaslednika pru- != skega na levi, armada ^uestolo- rj naslednika saksonskega na desni, rj Odpirale sp se in se širile v nepre- ji magijivem pomikanju, dočim sta r bavarska arrtiadna zbora naskako- '"i VEila Bazeilles. (Dalje prih.) il t "Jurjeva snef>itev". || Burka v enem dejanju. i I JOSEPH SKUK. Jurij: Zdaj mi pa povejta, kaj | j in kako mislita s to mojo ženitvi- j 3 ljo, kdaj in kako se bo napravila? Spela: Jej vse boš zvedel, kdaj kako in bo tvoja ženitev. e. Jujir: Ali bodeva šla z mojo ženo na božjo pot? e Butara.: Kaj meni mar če bosta . šla ali ne. Glavna stvar je, da te e pripravim do tega, da se oženiš, |( in da izročim skrb v tvoje roke, n kakor sem ti prej povedal. n Spela: Bom že jaz preskrbela, ba^bodo naš gozpod rajmošter >- vse opravili, in da ti ne bode tre- ii ba nikamor Jioditi. Saj so nas'go-o spod tako dober človek! da ni u treba iskati boljšega človeka na i- svetu. . . . ! A .Anžlc ar 6202 ST. CLAIR AVE. ("LEV D, OHIO uniuti Ui 11111111 r 1111 ime i ■ i urtrtu i rttttimtit ti i Lit i ii ■ ■ ■ i j ■ i in n ■ 11 m n in tii inHiiiu ■ mu jmiHttmii j n tnntnc SiB^eHiBl^PiSI^EmSnilH^ffll^E POLOM JIIIIII!linilllll!lllllll!lllllll!lll!ljlllllllll|llllllllllim!IIIIIHIIIIIIIIIIlllllWIII|l|nilllWlllllll|l|l ...................mmaMKm (Dalje) /sak hip popravljal naočnike, je azlagal ta položaj poročniku, ki e s svojimi zdrobljenimi nogami, /es bled umiral vsled izgube krvi. Zares je bil drugi napad Bavar-:ev pravkar odbit. Krogljemeti so znova pometli trg pred cerkvijo, cjer so- se dvigali na tlaku hribi iakor barikade. In iz vseh uličic so metali sovražnika z bajonetom la travnike nazaj; to j/bil neure-en beg proti reki, ki bi se bil go-:ovo izpremenil v popolen poraz, ;e bi bile 3veže čete podpirale mornarje, ki so bili že trudni in tredčeni. In tudi na drugi stiani, 3d Montivillerskega parka, se 5genj ni pomikal bliže, kar je po-nenilo, da so tudi tukaj okre-f.'jenja r;Jila gozd. "Recite svojim vojakom, gos aod poročnik. . . Z bajonetom! Z aajonetom I" Poročnik, bel kakor vosek, je i-mel jedva še moč, da je zamrmra! i umirajočim glasom: "Slišite otroci, z bajonetom!" ( In to je bil njegov poslednj: I dih; umrl je, z dvignjenim, trmastim obrazom, oči odprte, venomer motreč bitko. Ze so letale nuhe naokrog in sedale na zdrob-jeno glavo Francoise, dočim jc mali Franppis, ki se mu je bledlo sd vročice, klical s tihim, prose Sim glasom in moledoval, za pii.7 v ' ;o: "Mati, vstani, vstani. . . Zejer sem, tako hudo sem žaj.en!" Toda povelja 30 bila stroga" žastniki, neutolažljivi, da ne mo rejo izrabiti priborjenega uspeha so morali zapoj^edati umikanje, Očividno je general Ducrot v svo-iem strahu pred sovražnim obko Ijenjem žrtvoval vse za ta blazn poizkus, uiti sovražnemu -ob j emit Izpraznili so trg pred cerkvijo, če: te so se umijkale iz ulice v ulico, ir tudi casta- se--je kmalu,^izpraznila Oglasilo se je upitje in ihfenjc ženskih, a moški so kleli in jezne stiskali pesti, videči se tako zapuščene. Mnogi so se zapirali v svoje,hiše s trdno voljo, braniti se v njih in umreti. ''Naj bo! A jaz ne bežim!" j.t kričal V/eiss ves brezumen. "Ne rajši pa že pustim svojo kožo tu. . Naj le pridejo razbijat moje pohištvo in pit moje vino!" Zanj ni bilo na svetu ničesa: več razen njegove besnosti, razer nepogasne bojne divjosti ob misli da stopi tujec v njtegov dom, sede na njegov stol in se napije iz nje govega kozarca. To je razburjalo vse njegove) bitje in zagrinja-lo vsakršno mised na običajno življenje, na* ženo in na posle, in vso njegovo malomestno, umno previdnost. Zaprl se je v svojo hišo, zabarikadil se v nji, hodil o-krog kakor zver po kletki, iz sobe v sobo, in se ogotavljal, da so vse odprtine dobro zamašene. Preštfe' je svoje patrone: bilo jih je še kakih štirideset. Ko se je nato t še enkrat oz1" proti Meusi, da vidi, ali se s travnikov ni bati kakšne ga napada, mu je ostalo ok^> še kratek hip na gričih levega po-brežja. Dvigajoči se oblački dima so razločno kazali postojanke nemških baterij.. In nad tisto strašno frenoiško baterijo na gbzdnem vogalu Marfejskega hriba je zopet zagledal tisto skupino uniform, še številnejšo in tako svetlo v žarki solnčni luči, da je vide zlati blesk šlemov in iiaramnic, kc s(i je podržal ščipalnik pred naočnike. ' , "Podle' duše, podle duše!" j« ponovil, iztegaje pest. Tam gori, na vrhu Marfee, ji bil kralj Viljem s svojim general nim štabom. Okrog sedme ure ji prišel iz Vendressp, kjer prenočil in zdaj je bil tam gori, zavaroval pved vsakatero nevarnostjo, ii i-pred njim je ležala dolina, Meu^e bojišče, brezkončno Razprostirajo če se očem. Neizmerni reliefn zemljevid je segal od kraja d< kraja neba, on pa jcstal na grič in gledal kakor z nalašč zanj pri Jurij: A tako?—No, koliko ji j >omo pa dali plačila na leto—? t Burata: Nič-—! Tepec! Spela: ( S smehom) Ne bo tre- j ja nič plačila, dragi moj Jurij. Saj ] ra tudi jaz nisem nič imela, pa < lem že od devetnajstega leta pri ; vojem očetu. Kaj ne stari? j Butara: (Odloži žlico jezno.) faz ne vem, sem že pozabil. — , : Odide.) "" " , Spela: (Odloži žlico) Pa kaj je j , teboj, Jurij? kaj res ni znano o ienitvi in zakonskem stanu? Jurij: (Odloži žlico) Kako da | ie—? Naš sosed so rekli, da je j lakon kurnik in da tiste l^okoši, d so notri, silijo ven, tiste, ki so :una'j, pa notri. Spela: No—to ni tako! Zakon e od boga postavljen, in če se sosta s svojo žena zastopila, boš mel že na tem svetu raj, če ne pa pekel-- Jurij:' (Premišljuje nekaj časa) 3aj Korenova—tista, bi jo vi mislite dati meni za ženo, zna vendar slovensko; potem se bodeva menda lahko zastopila med se-30 j—! Spela: (Jezno) Pa kaj danes nalašč tako govoriš, kot da hočeš tudi mene ujezti, kakor si starega—? Juriji Mati, nikar ne mislite, da vas mislim ujeziti; govorim pač tako, kakor ste me naučili. Butara: (Vstopi; v ruki ima drobno šibo.) Klaj vendar mislita? (Juriju) Ali se misliS opraviti ali ne? Cas poteka, in v Brezno imava pol ure hoda;- sedaj je u-ra deset. (Pomakne kazalec na u-ri na deset.) Ce se hočemo s tvo- jimi bedarijami ukvarjati, ne boš t; ti nikoli oženjen. fc Spela: (Pogleda na uro) Saj res, pa nisem mislila, da bo tako j. hitro potekla ta ura. (Juriju.) Se- 8 daj se pa le hitro osnaži, da boš j, za pred ljudi, kajti tak vendar ne c pojdeš. Vidiš, da imaš po obleki s vse polno sena.^in da imaš čevlje r vse od blata zamazane. Pa srajco t si popravi, da ti ne bo psela izza s pasa. j Jurij: (Užaljen) Zame je vse 1 dobro, saj ne silim riikamur; če pa za vas ni, me pa oblecita tako, s kakor je vama všeč. ( Spela: Pomisli vendar, da mi-dva hočeva le tebi' dobro in no- < benemu drugemu, in ti vedno eno trdiš. )Kaj bo vendar s teboj, ce boŠ vedno tak—? Jurij: Saj sem vam že poprej povedal, da sem tak kakoršnega ste me vzgojili, in tako govorim, kakor ste me naušiji. Vi ste mi vedno pravili, da na'j se ogibljem slabe tovaršije, posebno pa, da »aj se varujem žensk. Jaz sem vas ubogal—in sedaj—če pravim, da se bojim žensk, se p?a jezite name! Ampak naj bo, storim vse, kar vi hočete. \ * Butara: Le potrpi sin moj, vse se bo naredilo, samo da si ti za-dovlj'en. (Speli.) Pojdi, pa prine-si malo mazila za čevlje in krta- v * co! (Dalje prih.) ...... > " '1 k,-«*.»»ot^«*^ «'> - W.i.'e.. - ,*. jj ....,.... .. .. ,...,., »visi.-. r -.. ' KUPITE DELNICE SLOV.DE*, DOMA V COLLINWOODU;^ Tiskovna Družba ! .-"t-' v'-?. . . - 1 J THE . 1 . / _ li American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. i » 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. TiclffirnP Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega t laJVctl lica lastuje zavedno delavstvo. Ticlrmrina Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-I ISIVUVUie ko primerne. ' Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List Dnevnik prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naroč-nik lista, naročite se nanj. m| j. w j. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrob- j 1 UUl V1 nosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. \ • v . V ' ■ v "'. • V' ' 1 THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. '..•'> 1 i i j TISE. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE, POZOR! I Delničarji Ameriško-Jugoslovanske | Tiskovne Družbe! | -o--ipj Dne 9. JANUARJA 192i se vrši letna delničar- p ska seja in sicer v Grdinovi dvorani št. 1. tretje nad- ||| strop je. |j| Vabila so razposlana. Ker pa se je gotovo več delničarjev med tem preselilo,' ne da bi nam bili spo- |j| ročali premembo naslova, se vsi oni, ki pismenega po- |{| vabila ne dobe, tem potom opozarjajo na gori omen je- fj| no sejo in so vabljeni, da se iste gotovo vdeleže oseb- pa no ali pa dajo pooblastilo kakemu drugemu delničarju §1 oz. direktorju, da jih zastopa, ker bode rešiti več ze- ||| i lo važnih zadev. §t| Za Ameriško-Jugoslovansko Tisk. Družbo LUDVIK MEDVEŠEK, tajnik in blagajnik. M ffe IIIIBIIIIWIIIBIIllBllliailliailllWIII^IIIWIIIWIIIIIillllBlllllillll«!!!!«!«)!«!!!!«!!!!«!!!!«!!!!«!!!!«!"!«!!!!«!"!«!"!«!! i', irsti irtei; rtsr; rnit; rrsiti »rsi i r«*«, !ii; rurr; mri rrs