Sredigča ob Dravl. V nedeljo dne 1. decem< bra se prično v tukajšnji župni cerkvi štir^ dnevne duhovne vaje, ki jih bo vodil g. misi« jonar Ludovik Šavelj iz Ljubljane. Pridigal bo v nedeljo dopoldne ob pol desetih in po poldne ob 2. uri. Toliko v pojašnilo, ker pre-i tečeno nedeljo tega še ni bilo mogoče ozna-i nitl. Črešnjevci pri Gornji Radgoni. Ob blagoslov vitvi križa na posetvu Ivana Žnidarič so zbra« li gostje za dijaško kuhinjo 100 Din. — Bog plačaj! Ljutomer. Naše delavno »Glasbeno društvo« vzdržuje razven godbe na pihala in orkestra na lok tudi glasbeno šolci, ki si je v Solske: svrhe nabavila klavir. Ker še dolguje društvo: zanj precejšnjo vsoto, priredi v nedeljo, dn« 8. decembra v gostilniških prostorih gospoda' Zavratnika tombolo z lepimi dobitki. Glavnl dobitki so: gramofon, ura, obleka, moka ita Začetek ob štirih popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Žetale. Pri nas smo spremili k zadnjemu počitku dobro ženo Elizabeto Kodrič. Pokojna zapušča žalujočega moža, sina, ki je že sam gospodar in hčerko. Da je bila pokojna vsem priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležila kljub slabemu vremenu velikft množica ljudi. Naj v miru počiva! Št. Peter prl Hariboru. Dospele so knjige Družbe sv. Mohorja. Dobe se v župnijski pisarni. Obenem naj vsak plača naročnino za' prihodnje leto. Ker smo glede števila precej na nizki stopnji, bo treba, da se število članov pomnoži. Maribor. V znani gostilni v Mariboru, kamor radi zahajajo kmetje iz cele mariborsk« okolice, se je odigralo sledeče: Na prostoru, kjer visijo časopisi, je imel svoje mesto tudl naš »Gospodar«. V kotu sedi večja kmečka družba. Pristopi mlad mož z rdečo pentljo, vza^ me »Gospodarja« v roke in začne napram gostilničarju tako-le modrovati: »Kaj vam j« treba teh cnjteng tu! Te so samo za paure. Ča jaz take liste berem, se sarno umažem. Le profl ž njimi!« Od mize, kjer so sedeli kmetskl mož-< je in fanlje. vstane krepak mož in stopi blil« Uiestneinu zabavljaču ia mu odločao odgovori: »Vi pravite, da se s kmetskimi listi umaŽete. A z našim špehom, mesom, krompirjem in drugimi stvarmi, ki vam jih kmetje vozimo ,y mesto, pa se nič ne umažete? Da vas ni sram, rda tako bedaato govorite! Ko ste pa ravno vi Sli pred osmimi dnevi mimo moje kleti v Jarenini, pa se z mojim vinom in kruhom niste prav nič umazali, katerega sem vam kot žejnemu in lačnemu popotniku ponudil? E, taki ste vi vsi, ki nosite take rdeče mašlje! Sami ste po večini v kmetskih hišah zrastli, kmetski kruh ste v mladosti uživali, kmet vas zalaga z mlekom in drugimi živili, a sedaj bi se radi norčevali iz vsega, kar je kmetsko! Da vas ni sram! Jaz vam pa povem: kmetski ljudje botao v svaki gostilni zahtevali, da morajo imeti ftaročenega »Gospodarja«! Mirno in. dostojan¦tveno je izgovorll priprosti kmetski mož, a hujskač z rdečo pentljo jo je molče odkuril iz gostilne. — Mariborski Orel priredi tudi letos na praznik 8. decembra veliko orlovsko slavpost, h kateri vabi Mariborčane in okoličane. r- Da morejo Mariborčani zidati stanovanjske hišice, je mariborski mestna občina pod vod8tvom župana dr. Juvana v letošnjem letu jamčila takim, ki so zidali svoje stanovanjske hišice, nad šest milijonov Din. Pri zadnji seji občinskega sveta se je poroštvo za taka poso•jila zvišalo nad 8 milijonov. Samo v letošnjem letu se je na ta način pripomoglo nad 40 posameznikom, da so si zgradili lastne domove. Kdor ima kaj prihrankov, si na ta načln more sezidati čedno novo hišico. — Te dni se začne mestni finančni odbor pod vodstvom g. Pušenjaka posvetovati o novem proračunu, ki mora biti do novega leta gotov. Božične pesmi. Pravkar je izšla sledeča zbirka: »Rajske strune zadonite!« 20 starejših božičnib. pesmi in trije božični odpevi. Zbar Viktor Čadež. — Partitura stane 20 Din, glasovi (moški glasovi skupaj, ženski glasovi skupaj) 80 po 5 Din. Prodajajo se v knjigarni sv. Cirila v Maribom. So v tej zbirki skoro same nepoznane sklftdbe, vzete iz naroda, ki bodo gotovo tudi šle med narod, saj se nahaja v njih prav isti duh, kot smo ga vajeni v naših božičnih pesmih. Razvanfe prl Mariboru. Naš zadnji dopis je tiskarski škrat pokvavil, ker je Razvanje spremenil v Radvanje, kar nam ni bilo ravno prav. — V občinski kmetijski odbor smo si izvolili nafie najboljše kmetovalce in sicer Cebe I., Łerne Fr., Mesiček A., Kac M. in Onič M. — ,Umrl je pretekli teden pomožni delavec na železnici Kangler Franc. Zapušča ženo in dvoje otrok, ki še obiskujeta šolo. — Občinska cesta, ki vodi mimo gasilnega doma proti državni cesti, se bo razširila. Sosedom Spodnjim fiočanom pa priporočamo, da popravijo cesto, ki vodl iz Hoč v Razvanje, ker je že postala ekoraj za vsak promet neporabna. — Žalostna socialna slika, ki kaže vso bedo delavskega trpina, je krojač Strmšek. Ker je brezposeln, nima tudi sredstev za stanovanje, biva že več mesecev s svojo družino — štiri mladoletni otroci — v skednju. NaJ se ga dobrosrčni Raz.vanjčani usmilijo, čeravno ni njih domačin ter mu priskočijo na pomoč z živili in kurivom. Dobro delo bodo storili, ki bo prinašalo bogate obresti. Št. Peter pri Maribora. Pri nas se vrši pouk pa kmetijsko nadaljevalni šoli. Gospodlnjsko Solo so otvorile tukajšnje šolski sestre. Naši mladini se torej nudi dovolj prilike za nadaljno izobrazbo. Le da se te ugodnosti premalo poslužuje. — Občinski odbor je izvolil v obCinski kmetijski odbor naslednje: Fluher L., Knuplež I., Pavlinič F., Ferlinc S. in Knuplež M. kot Clane in Cvikl A. in Hajšek J. kot namestrtika. Odborniki so si izvolili predsednikom Fluher L., njegovim namestnikom pa Pavlinič F. Metavski možje so imeli sestanelc glede poprave obfinskih cest. Skienili so, da bo na vsak naCin treba cesto čimpreje urediti ll da bo to koristnoiSe ln boljše kot pa pre- krstitev Metave v Blatavo. — Poročila se je posestnica Toplak M. iz Metave 8 Horvat S. iz Grušove. Da bi bila srečna! Slivnica pri Mariboru. Pri nas smo izročili materi zemlji Franca Faleža, posestnika in dolgoletnega občinskega svetovalca v Polani. Pokojni je bil brat bivšega poslanca Faleža, star še le 52 let, vedno v prvih vrstah. v bojih proti nemškutarjem, dolgoletni cerkveni pevec, vnet član izobraževalnega društva in zelo dober igralec na slivniškem odru. Povsod, kjer je bilo treba delati za blagor splošnosti ali za napredek in dobrobit bližnjega, je bil vedno na razpolago z delom, nasvetom, pa tudi s podporo. Bil je vedno vereu in se ni nikdar sramoval, pa tudi ne bal pred javnostjo pokazati svojega prepričanja. V njegovi hiši so bili Slovenski Gospodar, Bogoljub, Glasnik presv. Srca in drugi nabožni listi stalni gostje. Kako priljubljen je bil, je bila najlepši dokaz zelo velika udeležba pri pogi-ebu vkljub skrajno slabi poti in dežju. Za njim žalujejo ne samo žena in hčerka ter sorodniki, ampak vsi, ki so ga poznali ga ohranijo v trajnem spominu. Bog mu bodi bogat plačnik! Brezele pri Račjem. Poročila se je 18. novembra mladenka Marija Škodič z vzornim mladeničem Štefanom Lešnik na njogovo posestvo. Oba iz ugledne hiše. Ker je bil ženin član gasilnega društva ter bil Ijub tovariš in vnet gasilec, so mu napravili na dan poroke zvečer tovariši bakljado ter mu je obenem društveni tajnik Kristovič v imenu podovskega gasilnega društva čestital. Mnogo sreče in božjega blagoslova! GrOinja Polskava. Dne 23. novembra je našo šolo in nas vse zapustila izvrstna učiteljica gospa Marica Ramšak — Zavec in se preselila k svojemu soprogu g. poručniku K. Zavec v Gospiču, Lika. Bog ji popiačaj ljubezen in slcrb, s katero je negovala naše otročiče in želimo ji mnogo srečnih let! Sv. Jaaž na Dravskesa poljn. 1. decembra bode pri nas ob desetih blagoslovljen četrti zvon, delo zvonarne zvonoglas in nove orglje, ki jih je postavila tvi*dka Brandl v Mariboru. Na ta izredni dogodek že vsi z največjim veseljem čakamo. Dal Bog, da bi s tem bilo naše zvonenje popolno, orglje pa nam naj pomagajo poveličevati čast božjo! Sv. Jurij v Slov. goricah. V soboto, dne 16. novembra smo spremili k zadnjemu počitku blago mladenko in vrlo Marijino družbenico Antonijo Fanedl iz Varde. Kruta jetika ji je pretrgala nit življenja v najlepši mladosti 26 let. Kako so jo ljuhili sosedje, prijatelji in znanci, so pričali mnogi venci in šopki, s kojimi je bil pokrit mrtvaški oder, dasiravno je že pozna jesen. Biin je na odru kakor v najlepšem vrtu. Kakršno življenje, takšna smrt, pravi stari pregovor. Bila je vesele narave, ljubila ,je pošteno in nedolžno vesel.je, za slabo družbo ni marala, bila do vsacega prijazna, imeia za vsacega prijazno besedo, napuha in prevzetnosti ni poznala, zato je biia od vseh spoštovana. Bolezen je prenašala voljno in vdano, nikdar ni tožila. vefikrat previdena s svetimi zakramenti, je mirno čakala dan smrti. Pogreb, kakršnega je imela rajna Antonlja, je redko kedaj videti v naši župniji. Dasiravno je bila vsled neprestanega deževja slaba pot, se je kljub temu na domu žalosti zbralo veliko število ljudi, Id so jo spremljali na zadnji poti. Domači pevski zbor ji je zapel na domu in ob odprtem grobu ganljive žalostinke. Solnce, ki se nam je toliko časa skrivalo pod sivimi oblaki, ie ta dan razlilo svoje prve žarke t.ja gori na hribček za cerkvico, da je posvetilo v tiho jamico, kamor so nam položili našo nadvse Ijubljeno in drago Antonijo. — Marsikomu se je porosilo oko, ko so ji Marijine družbenice zapele poslednje slovo. Mirno spavaj dobra hPerka, draga sestra! Na svidenje nad zvezdami! Sv. Jurlj v SIov. goricah. Neniila smrt kosi vedno bolj pogosto po naši župniji. Od Fanedlove hi5e jtj 51a -naravviost k sosedu tor npih- nila luč življenja mlademu in krepkemu možu Jožefu Masauer. Meseca januarja je umri oče, sedaj pa sin. Svetila mu večna luč! Hudo prizadeti družini naše sožalje! Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Vkljub slabemu vremenu se je pomikala 14. novembra lepa vrsta žalujočih iz znane hiše Šonvetrov« v Jurskem dolu. Spremljali smo na zadnji poti najstarejšega moža v župniji 97 let starega Janeza Drozg. Pred dvema letoma mu je umrla žena, stara 88 let, ko sta se ravno pripravljala na biserno poroko, ki jo sedaj obhajata v nebeški domovini. Pogrebci so pri pogrebu zložili za novo bogoslovnico 50 Din. Sv. Trojica v Slovsnskiii goricah. Skoro it vseh krajev naše dekanije prihajajo poročila o fantovskih divjaštvih, pretepih in pobojih. Kam smo zaš i in kam bomo zabredli, ako ne bo boljše? Vsi opomini in vsa svarila nič več ne pomagajo. Temu rokovnjaštvu je največ krivo preveliko uživanje alkoholnih pijač, zla« sti še šmarnice, potem pa tudi to, da pri sodiščih sličnim razgrajačem nalagajo večinoma male kazni. Ko bi sodišče par takih nepridipravov prav občutno kaznovalo, bi bilo kmalu konec vsem fantovskim pretepom in pobov jem. Sv. Urban pri Ptuju. Preteklo sredo, dne 20. novembra tega leta smo izročili materi zem« lji vrlega moža Avgusta Peid, posestnika v Placarskem vrhu. Imenovani je bil delavenj skrben gospodar 37 let ter zapušča v 62 letni starosti žaiu.jočo ženo in dorastle otroke. Bil je v voj-ni dobi črez dve leti na italjanskem bojišeu, istotako njegov starejši sin, ki je bil štiri leta v ruskem ujetništvu. V poletju 1918 sta se oba srečno vrnila v svoj rojstni kraj. Bolehal je zadnje poletje na hudih bolefiinati kostne sušice. Večkrat spreviden s svetimi zakramenti je kot dober katoličan in zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja« podlcgel bolezni. Da je bil tudi spoštovan, se je videlo ob veliki udeležbi pri pogrebu in na lepih ven-^ cih. Naj počiva v miru! Ostalim naše sožaljel Gornja Radgona. Na Meleh se je te dni vršila redka rodbinska slavnost. Anton Adamič je obhajal svojo zlato poroko. Njegovi svatje so zbrali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 106 Din. Vsem darovalcem najlepša zahvala! Bukovci pri Ptuju. Na sedmini pri Markovih za pokojno Ivanko Bezjak se je nabralo za dijaško kuhinjo 110 Din. Bog plačaj! Čadram. V nedeljo, 10. novembra, je bila ob* činska seja, na kateri se ,je vršila volitev v kmetijski odbor. Izvoljeni so bili naslednji: Rakovnik Jožef, Pot.of.nik Jožef, oba posestni-* ka v Malahorni, Obrne Franc, posestnik v Čad-< ramu, župnik Franc Hohnjec; kot namestnika pa Golčer Anton, posestnik in lesni trgovec v, Oplotnici in Brglez Jožef, veleposestnik v Brez* ju. »Jutro« z njimi kajpada ne bo zadovoljno, ker ne more o njih zabeležiti v svojem smislu, da so »naši«. Vojnik. (Šund romani.) Po vplivu raznihi celjskih trgovin s papirjem ter trafik so se za* <!eli tudi v našem kraju Siriti razni šund romani, ki izhajajo po trikrat na teden. Izdajajo jih konzorciji »Širom svijeta« in »Lepi romani« v Zagrebu. Z vabljivimi naslovi kakor: »Skrivnosti ruskega carskega dvora« skušajo pridobivati naročnike. S svojim nenravnim in umazanim pisanjem sejejo strup v mlada; srca. Opozarjamo vse, kojim je mar ljudska nravnost, da skušajo preprečiti širjenje tega berila. Saj imamo dovolj poštenih časnikov in knjig, ki si jih lahko tudi izposodimo pri Ijudski knjižnici v naši kaplaniji. Tiste romane pa naj čitajo zagrebški židovski trgovci, ki jih izdajajo, sami. Laškl okraj. Od leta 1866 pa do letos so ob-* stojali na bivšem Štajerskem okrajni zastopl. Okrajni zastopi so bili maihen parlament za vsak okraj posebej. V področje okrajnih za« stopov je spadala skrb in briga za ceste, pa tudi druge občekoristne naprave, posebno pospeševanje kmetijstva. Z oblastno uredbo ljubljanske oblastne 8kupši51n« pa so se v okrajili Laško, Sevnica in Br&sHce — to je v okraiih. ki so spauali prej pod Štajci-sko, potera. pa pod ijubljansko oblast — ukinili okrajni zastopi, na njihovo meuto so se postavile nove samoupravne cdinice in sicer okrajni cestni odbor, okrajna blagajna in zdravstveno okrožje. — Okrajni cestni odbor ima sedaj tudi svojo podlago v cestnem zakonu z dne 8. maja letošnjega leta. Okrajni zastop, oziroma po prevzemu poslov dne 24. julija okrajni cestni odbor sta tekom letošnjega leta obnovila devet mostov in sicer na cestnih progah* Sv. Marjeta — Dol pri Hrastniku šest železobetonskih mostov. — Na progi Rimske toplice — Mišji dol pa tri mostove z betonskimi stebri, vrhni ustroj je iz hrastovega lesa. Obenem so se tudi razširile na več krajih obe zgoraj omenjeni cestni piogi. Zelo veliko dela bo pri cestah v laškem oki-aju, ako se bodo razširile na širino, ki je predpisana v novem cestnem zakonu. Zelo veliko je storila tudi okrajna blagajna v kratkem času svojega obstoja za povzdigo kmetijetva, v okraju. Omenjamo tukaj razstavo goveje živine v Šmarjeti, h kateri je prispeval tudi oblastni odbor. Nadalje razne podpore kmetijskim in sadjarskim podružnicam, podpore za cepljenje svinj, podpore za vodovode in znesek 50.000 Din kot podporo po toči prizafadetim, kateri se je že razdelil. Nad vse važro delo še čaka Okrajno blagajno pri ustavitvi plazov. Najnevarnejša točka tukaj je vas Brce v občini Dol pri Hrastniku, kjer se ruBijo poslopja. Takih plazovom podvrženih krajev in vasi je v našem kraju zelo mnogo, v nevarnosti je marsikje cesta in železnica. Pri tej priliki omenjam, da je oblastna skupščina ljubljanske oblasti sklenila resolucijo, v kateri se naroča oblastnemu odboru načrt uredbe, ki bi bila slična bivšemu štajerskemu de2elnen-i.u zakonu, po katerem se je v našem okraju izvršilo že več melioracij. Kraljeva banska uprava Dravske banovine v Ljubljani ima izvršiti tukaj važno nalogo, ki pa je ob- enem tudi žvijenjsko vprašanje mnogih nažih vasi. Tucii zdravstveno okrožje s sedežem v Trbovljah clobro razvija svoj deiokrog, posebno s preskrbo pitne vode v okraju. Gorica prJ Rajhenbnrgu. Znana obitelj Furlanova na Raztezu je postavila na svojem posestvu lep križ. K slavnostnem blagoslovu so povabili tudi vse člane doroače družine, ki so že dom zapustili ter znance in sosede. Ob tcj priliki so se spomnili onih siromašnih duš afrikanskih, ki še svetega križa ne poznajo ter so zbrali svoto 170 Din za odkup in krst enega afrikanskega otroka. Kaj ne, kako lep spomin! Posnemanja vredno.